Častnik in prostak, žiga
lajakov-mozirski.
(Jeslo : Palce et lioconini est . .
Jloracij.
Gizdav kakor pavji rod
po boülevardu drzno seta,
lalien in droban mu hod
se med sabljico opleta.
Dviga niu čebelji stas
časti misel nebotična,
ko mu brčic mladi kras.
gladi kvišlvU roka lična.
>Cast nad vse!« njegov mu stan
in »noblesse oblige« veleva :
t^esa pa od te vsak dan
isti stan, prostak, zahteva? —
Tudi tebe car redi,
>hleba, kar je treba« da ti ;
nisi li vojak i t i
in vojaci, niso brati ? . . .

Siv Se veteran smehlja
in z resnobnim dcje znakom :
»Kadar smrt čez plan divja,
brati častnika s prostakom ;
zapustivša bojni grom :
častnika ves svet proslavlja,
u inostak-prosjačec hrom
v bedi rodno vas ostavlja ! . ..«
2S8