Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Lucchesi - Gorica MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II' gruppo NAROČNINA : Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir Leto XV - Štev. 5 ( 298 ) Udine, 16. marca 1964 Izhaja vsakih 15 dni II II S Spričo volitev prvega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bodo 10. maja letos, je izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze v Trstu 5. t. m. v posebnem dokumentu pod naslovom «DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA IN SLOVENSKA SKUPNOST V ITALIJI» postavil zahteve po izvajanju naših narodnostnih pravic v okviru posebnega deželnega statuta in ga poslal vsem političnim skupinam, v deželi — razen fašistični in monarhistični — s prošnjo, naj zahteve SKGZ upoštevajo. Besedilo dokumenta se glasi : Z izvolitvijo sveta avtonomne : dežele Furlanija - Julijska krajina bo uresničena ta nova upravno teritorialna enota. Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki združuje kulturne, gospodarske in podobne organizacije Slovencev v Italiji in pripadniki slovenske skupnosti na sploh, ki so del prebivalstva te dežele, vidijo v tem ! otipljive napore v nadaljnem uresničevanju republiške ustave, ki določa deželno ureditev republike, v očitnem stremljenju približevanja državljanom vodstvo javnih poslov, gospodarskega in socialnega razvoja. Upravičeno pričakujemo, da bo v današnjem političnem vzdušju prišlo do integralnega uveljavljanja določb republiške ustave, vključno in posebno členov 3 in 6, ki zagotavljata enakost vseh državljanov in zaščito narodnostnih tnanjšin. Poleg dosledno in vsestransko Uvedene enakopravnosti pripadnikov slovenske manjšine in njihovega jezika, bi predstavljala razširitev zakona za slovensko šolo tudi na videmsko pokrajino, da bodo tam prebivajoči pripadniki j slovenske narodnostne skupine deležni pouka v materinem jeziku I ki razveljavitev še vedno veljavnih fašističnih členov štirih zakonov, ki prepovedujejo uporabo slovenščine na sodiščih, ki omogočajo spreminjanje slovenskih Priimkov, ki ne dopuščajo slovenskih krstnih imen, in končno tistih, s katerimi so bila poitalijančena slovenska krajevna imena, upoštevanja vredne ukrepe v duhu omenjenih členov ustave. Opozoriti je treba na dejstvo, da je danes mogoče učinkovito Prispevati k uresničevanju duha republiške ustave tudi v okviru samoupravne dežele Furlanija -i Julijska krajina, saj člen 3 posebnega statuta dežele naravnost nalaga dolžnost, da se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanov, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih 2r*ačilnosti. Ta člen bo v odnosu do slovenske skupnosti, ki prebiva na ozem-Ju dežele, izpolnjen v vsem svojem pomenu, ko bodo vsi pripadniki slovenske etnične skupine, he glede na to, ali prebivajo na Iržaškem ozemlju, v goriški ali Vldemski pokrajini, stvarno uži-Jnli vse tiste pravice, ki jih demokratična ureditev priznava naro- di ?-a mi in narodnostnim skupinam osnovne. h Iz teh načelnih ugotovitev iz- nja : 1. Pripadniki slovenske etnične kupine imajo pravico uporablja-1 sv°j jezik v osebnih in uradnih dnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti ter imajo pravico dobiti odgovor, dokumente in potrdila v svojem jeziku. 2. V vseh javnih uradih in ustanovah ter v sodstvu mora biti nameščenih tolikšno število fun-kcijonarjev, uradnikov in sodnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik, da je pravično v razmerju do slovenskega prebivalstva in da se omogoči izvajanje pravic slovenskega jezika iz 1. točke. Ko se bodo osnovali deželni uradi in ustanove, bodo morale deželne oblasti namestiti primerno število uradnikov in funkcionarjev, ki obvladajo slovenski jezik. Enake obveznosti veljajo tudi za pokrajinske in občinske urade ter ustanove. 3. Slovenski etnični skupini je treba zagotoviti pravično zastopstvo v vseh upravnih organih in komisijah, predvsem pa v tistih, ki bodo obravnavale in reševale naslednja vprašanja iz člena 5: davčna (tč. 3), nadzorstva (tč. 4), urejanja in razmejitev občin (tč. 5), podpore (tč. 6), javne služnosti (tč. 7), hranilnice (tč. 8), gospodarsko programiranje (tč. 9), kamnolomi (tč. 10), razlastitve (tč. 11), krajevne in poljske policije (tč. 13), obrtne in strokovne izobrazbe (tč. 15), higiene in zdravstva (tč. 16), zadružništva (tč. 17), ljudska stanovanja (tč. 18), toponomastika (tč. 19), prehrana (tč. 21). 4. Nanašajoč se na člen 4, je treba podeliti slovenskim kulturnim, vzgojnim in športnim ustanovam podpore iz javnih sredstev in jim omogočiti unorabo javnih naprav (zgradb, dvoran, igrišč itd.), tako da bodo v tem pogledu slovenske ustanove izenačene z italijanskimi. 5. Do sedaj pomanjkljivo strokovno šolstvo s slovenskim učnim jezikom v Italiji bo z ukinitvijo nižjih strokovnih šol popolnoma ukinjeno. V doglednem času bo treba to krivico popraviti z osnovanjem strokovnih šol vseh stopenj : od vajenskih tečajev vseh otrok, preko industrijskih in strokovni šol do tehniške srednje šole. Kot najnujnejša je ustanovitev vajenskih tečajev najvažnejših strok v Trstu in v Gorici, ustanovitev triletne industrijske šole v (Nadaljevanje na 4. strani) LDeselo (Delibo hoč prijateljem, emigrantom in vsem dobrim sinovom lU-urlanske ^Slovenije Zopet vstopamo v veselo razpoloženje, ki nam ga vzbuja dobrodošla Velika noč in z radostjo zopet voščimo vesele praznike vsem dragim prijateljem, našim podpornikom, sodelavcem, čitate-Ijem in še prav posebno tistim našim delavcem-emigrantom, ki žive daleč od doma, raztreseni po vseh kontinentih, ker jih je žalostna usoda nasilno odtrgala od rodne zemlje, od zemlje, ki je siromašna, brez perspektiv, ker je zapuščena, pozabljena, ponižana in izmučena. Pa ne maramo ob tej priliki zopet postavljati v izložbeno okno filma, na katerega smo posneli celo vrsto najvažnejših slik trde »vie crucis« Furlanske Slovenije in doline Rezije. To bi bilo sedaj preveč grenko. Naš namen je, da v teh vrsticah še enkrat voščimo za to praznovanje, ki ga vsakdo z veseljem pričakuje in obenem želimo, da bi se borba za dobrobit, napredek in uspeh naših poštenih in lojalnih ljudi, ki zaslužijo mirno in srečno življenje, nadaljevala na vseh frontah z vztrajnostjo in s podporo tiste velike ljubezni, ki jo gojimo do naših prednikov in naše materine zemlje. In prav v upanju v boljšo bodočnost želimo še enkrat vsem : vesela aleluja! ili i mi luninim um n Hiiiniiiiiiiii.iii.il n 11 mn 11 mn i m i umi 11111111111111111111 RAZEN RESNIČNEGA VARSTVA IN OBRAMBE VSEH PRAVIC KAJ ŠE POTREBUJE Furlanska Slovenila Revščina in zapuščenost morata izginiti - Izboljšati in izpopolniti cestno omrežje - Zajeziti in obrzdati hudournike - Zagotoviti delo vsem, da se ustvari blagostanje in zaustavi masovna emigracija - Pospešiti sektor gradbene dejavnosti in nadaljevati z gradnjo primernih industrijskih obratov - Rešiti problem vojaških uslužnosti, ki ovirajo razvoj turizma Prišel je čas, da prikažemo sliko Furlanske Slovenije, o kateri smo že večkrat spregovorili in to vedno z upanjem, da bi jo kdo izboljšal in napravil manj žalostno in grenko. Pravimo, da je prišel čas, ker se nahajamo pred izredno važnim dogodkom in sicer pred volitvami za sestavo prvega deželnega parlamenta, ki bo imel nad Furlanijo - Julijsko Benečijo deliberativno in eksekutivno oblast. Furlanska Slovenija oziroma slovensko govoreči ljudje videmske pokrajine se hočejo predvsem sklicevati na člen 3 posebnega statuta, na katerega se resno zanašajo in ki se glasi takole: Nella Regione è riconosciuta parità di di- ritti e di trattamento a tutti i cit- III|l|'IIIH|l|l'l!ill!IHI|l|f|l|H||||||||||HIIUIIIII|l|[|l|l|l|l|„|ll|l|||||H|||ll,|,tl,i1|1|nl||,||llllll|||llllll|ll|,l|l||||1|||||||,|,|lj||,|l,|||||1|1|||||,|||1||1|j|||||1|1|||||||||||||,||1,|1|1||(,1|Ii Klevetniška gonja proti Jugoslaviji Predsedstvo zveznega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije je na posebni seji ostro protestiralo proti klevetniški gonji, ki jo v Zahodni Nemčiji širijo proti Jugoslaviji. Kako daleč sega to gibanje, najbolj jasno kaže dejstvo, da je neki zahodnonemški odvetnik najprej vložil tožbo proti jugoslovanskemu zunanjemu ministru Popoviču in nato še proti podpredsedniku republike Rankoviču, katerega je obdolžil krivde na množičnih pokolih. Sekretar omenjene zveze je na seji poudaril med drugim : »Po vsem, kar so storili nam in drugim narodom v Evropi, bi bilo naravno upati, da bo nova, povojna Nemčija povzela nauk iz minulosti in da bo njena vlada, zavedajoč se svoje politične in moralne odgovornosti kakor tudi mednarodnih obveznosti nastopala v mednarodnih odnosih demokratično in miroljubno. Namesto vsega tega pa smo priče čisto drugačnega razvoja dogodkov in po- manjkanja dobre volje, s katero bi izpolnili te nade in pričakovanja. Zahodna Nemčija je postala po vojni zbirališče jugoslovanskih kvislingov in mnogih vojnih zločincev. Ne gre samo za tolerantno stališče oblasti do kvislinške emigracije in neizročenih zločincev; gre tudi za poskuse nekaterih krogov v Zahodni Nemčiji, da bi to emigracijo izkoristili kot sredstvo za politični pritisk na Jugoslavijo. V takšnem ozračju je postalo malone moderno napadati ne samo posamezne borce narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije in blatiti našo osvobodilno borbo, marveč tudi vojaško in politično vodstvo te borbe in ugledne državnike Jugoslavije. Končno je priglo celo do drznih protijugoslovanskih provokacij in obrekovanja u-glednega voditelja osvobodilne vojne jugoslovanskih narodov, podpredsednika SFRJ in predsednika Zveze združenj bor-vec NOV Aleksandra Rankoviča.« ladini, qualunque sia il gruppo linguistico, al quale appartengono con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali (V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z zaščito njihovih jezikovnih in kulturnih zaničilnosti). Tem prebivalcem slovenskega jezika pa je treba rešiti še celo vrsto drugih vprašanj in problemov, ki so vezani predvsem na ekonomski in socialni dvig njihove obubožane zemlje. Posebno žele videti, da bi hitro izginili iz njihovih dolin in gora uboštvo in zapuščenost in zato predlagajo, da bi se zasnoval poseben organski načit, ki bi zavzemal tudi izboljšanje in izpopolnitev cestnega omrežja, ki je še vedno, posebno v gorskih krajih, sila slabo; zajezitev in o-brzdanje hudournikov, ki ob večjih nalivih, zlasti na področju Terske in Nadiške doline, poplavljajo in povzročajo polju in ljudem velikansko škodo; zagotovitev stalne in pravično plačane zaposlitve vsem delavcem, da se bo ustvarilo nekoliko blagostanja in istočasno zaustavila emigracija, ki danes jemlje Furlanski Sloveniji najboljše energije; obnova gozdnega in živinorejskega patri-monija in istočasno tudi gradnja zadružnih hlevov v vseh vaseh in zaselkih; gradnja stanovanjskih hiš, mostov in drugih važnih javnih objektov; ustvaritev industrij v primernih krajih, ki bodo odgovarjale lokalnim zahtevam, upoštevajoč že obstoječe električne centrale ; in nazadnje naj se ne bi pozabilo rešiti tudi problem vojaških uslužnosti, ki zavirajo naravni turistični in gostinski razvoj, ki bi mogla toliko pomagati sploš- nemu ekonomskemu preporodu. Sedaj pa poglejmo sliko v kakšni svoji najvidnejši in najpomembnejši partikularnosti ; to je treba storiti, da se bo deželni svet znal ravnati in da bo torej mogel poskrbeti za rešitev. Pričnimo pri Nadiški dolini in njenih sodolinah. Čeravno so med najbolj obubožanimi in žalostnimi so tam,namesto da bi jim pomagali in jim zgradili kakšno tovarno, da bi prišli do dela, podrli še tisto malo, ki je obstojalo: tovarno cementa v Sv. Lenartu, ki je bil edini obrat v Nadiški dolini in tovarno S.E.T.S.A. v Čedadu, ki je pridobivala tanin iz kostanjevega lesa, ki so ga nabavljali v Nadiški dolini in ki je zaposlovala stotine domačih ljudi. Tako (Nadaljevanje na 4. strani) PO ITALIJI RIM —■ Italijanska vlada proučuje možnost, da bi vzpostavila nov delovni umik za poletni čas, in sicer bi ure pomaknili za eno uro naprej; tako bi vsi začeli delati eno uro poprej. Minister za industrijo in trgovino Medici je glede tega naglasil, da je bilo že dalj časa govora o poletnem umiku (ora legale). Poudaril je, da bi imela z gospodarskega vidika država od tega znatno korist. Delo bi se začelo dejansko poprej, pa tudi prej končalo. Tako bi prištedili na električni energiji in lahko zmanjšali proizvodne stroške. To bi bilo koristno tudi za turistične in gostinske obrate sploh. BENETKE — V prihodnjih mesecih bodo pričeli z gradnjo avtoceste Trst-Benetke z odcepom Palmanova-Videm. V prihodnjem letu bosta že dograjena odseka T rst - Palmanova in Palmanova-Videm. pillili M I \P Iz Nm tiske Sv. Peter PREGLED JAVNIH DEL Pretekli tjedan so šli sindik an nekatjeri »assessori« po vaseh komuna ,de so konštatal kaj kor kje nardit. U Lipi so jim judje povje-dal, de bo korlo napravit en tronk kanalizacije, u Petjahu an Saržen-ti pa bo korlo napravit buojšo javno razsvetljavo. Ob tej okažjoni je sindik geom. Kručil objubu, de bo dau napravit tud njekšna djela u Petejahu u otroškem vrtcu (asilo) an nekaj tud u Bečah. U Klen j ah so si ogledal kakuò je bla nareta kanalizacija, katjero bo korlo sada spe j at še naprej do konca vasi. Nazadnje so si ogledali pa še muost u Čemur ju an možnosti gradnje nove cjeste, ki bo pejala ob čampnem brjegu reke Kosce. jo djela izstreljevanje min an de bo poskrbljeno za nove naprave, ki bojo preprečevale škodo. Obečal so jim tud, de bojo uredil, de voda, ki odteka iz j ave, ne bo več poplavljala ob vznožju gore ležečih puoj an travnikov. Št up ca MALI OBMEJNI PROMET Mjesca febrarja je biu mali obmejni promet med Italijo an Jugoslavijo zlo živahen. Samuò skuoz naše obmejne bloke u Nadiški dolini an sodolinah je bluo kar 19.777 prehodu an tuo : skuoz Štupco 17.437, skuoz Most na Nadiži u ti-panskem komunu 640, skuoz Pola-vo pri Dreki 641, skuoz Solarje 504, skuoz Most Mišček 329 an skuoz blok u Učji 227 prehodu. DEMOGRAFSKO GIBANJE Sv. Len Mjesca febrarja je blo u našem komunu takole demografsko gibanje: rodili so se trije otroci, u-mrle so tud tri osebe, poroke ni bluo nobedne, u komun je paršlo stat šest novih j udi, iz komuna jih je pa šlo 9. Takuò je koncem februarja šteu špjetarski komun 2683 judi (1347 mož an 1336 žensk), ki formajo usegà skupaj 737 farnih j. ŽVAN DORNJAK UMRL Dolenji Usò našo okuolco je zlo pretresla notici ja, de je umrù 53 ljetni Žvan Dornjak iz Utane. Mož je obrjezo-vau vinjike u svojem ronku an kar naenkrat mu je tam paršlo slabo, padu je na tla an umrù. Kar so ga njegovi domači ušafal, so hitro poklical mjediha, ki je konstatiru, de je umrù zavoj srčnega infarkta. Ranki je biu dobar an djelaven mož an zatuò ga bojo usi, ki so ga poznali an štimal, ohranil u svetlem spominu. LJUDJE PROTESTIRAJO 2e več cajta judje iz Dolenjega Brnasa in Špetra kumrajo, zak' njihove hiše tarpijo škodo zavoj izstreljavanja min u javi, ki je za vasjo stoječem brjegu »Bovi« an jo šfruta »Italcementi« iz Čedada za fornituro opoke za cement. Komunske oblasti (autorità) iz Špetra so se riunile z administracijo »Italcementi« v Čedadu, kjer jim je bluo zasigurano, de bojo u kratkem postavili več sismoaparatov, de bojo specializirani tehniki mogli konstatirat velikost škode, ki Izpod Kolovrata CJESTA V KRAS Končno se bojo usmilili tud naše cjeste. Postrojil an asfaltiral bojo uso cjesto, ki peje od Škratovega čez Hlodič an Lombaj do naše vasi. Odpravil bojo tud več ovinkov an jo na nekatjerih krajih razširil. Ta rječ bi muorla bit nareta že kadà, a djela ni tjela preuzeti nobedna impreza, sada so ceno no malo dvignil. Provinca bo dala 230 milijonov lir. l«lini!Mllilll4:rllllll|iriiriililllllllllllll TERSKE DOLINE Včasih se zamislim v temine naše preteklosti ; ko mi posi je luč, sem praznično vesel, ko srečam svetlo resnico, našo predavno pravico : »Bodi jezik slovenski za du-Se slovenske!« V starih listinah sem našel pi-SIr*o, ki govori : »La lingua schiava per la cura delle anime della ^chiavonia«. Nosi datum 2. februarja 1694. leta. Pred štirimi stoletji so obstaja-• zakoni, ki so varovali jezik prebivalcev Slovenske Benečije, da* se objavljajo dopisi, ki zanika-i.° obstoj Slovencev po beneških klinah. Slovenski rod še plodi Bernardke planote tja do Velike Glave ,n Muškega pogorja, kjer žubore-Ce plivkajo izviri bistrega Tera — Podepa Terska dolina. Tod in pod 'jiatajurjem in Kaninom še prebi-,a rod, ki govori svoje narečje, ki lrani svoje običaje. V preteklosti se je ozemlje terskih Slovencev širilo bolj proti jugu. Slovenci so bivali v vaseh kot Malamažerja, Zomeais, Čizerje Se-digla, Smrdenca, kjer danes govore izključno furlanski. Te vasi, skupno z Brdom in Njivico, Terom in Podbrdom, Bregom in Štelo, s Sedliščami in Muzcem, ki še hrar nijo svoj slovenski značaj, so bile že v prvih začetkih rodne zgodovine vezane na skupni vzdevek »ville schiave« (slovenske vasi) zaradi njihovega narečja. Vsem tem slovenskim vasem je bila odmerjena tudi sorodna cerkvena zgodovina. Nehvaležno borbo so preživele te »ville schiave«, razvrščene po rebrih gričev, v sporu s čentskim župnikom, ki je trdo u-pravljal vse okolišne cerkve. Župnik je bil tedaj mogočna osebnost. Nič nenavadnega pred štirimi stoletji, ko je župnija (pieve) predstavljala centralizirano cerkveno -V,- B**®t ''■s» 'jf. ' I? . „ . «v- : Letos se je ves slovenski kulturni svet spomnil rojstva enega največjih kraških pesnikov : Srečka Kosovela. Rodil se je 18. marca pred 60. leti v Sežani in umrl v Tomaju leta 1926, ko mu je bilo komaj 22 let. Bil je sin učiteljske družine, ki ga je poslala študirat na gimnazijo in univerzo v Ljubljano, kjer se je lotil študiranja jezikov, romantike in umetnostne zgodovine. Še kot dijak se je uveljavil kot pesnik. Sodeloval je pri mnogih dijaških listih in tudi pri raznih revijah ter je bil urednik napredne revije »Mladina«, okrog katere so se zbirali številni akademiki, ki so propagirali borbo proti kapitalizmu. Živel je vedno v u-boštvu in zato je pred zaključkom svojih študijev zbolel ; vrnd se je k svojim staršem na Kras, kjer je kmalu potem umrl. Srečko Kosovel ni napisal mnogo, ker mu kratko odmerjena živ-fjienska doba tega ni dopustila; toda zbirka njegovih pesmi je dovolj velika, da mu je pripravila nesmrtno slavo. Njegov pesniški svet obsega podobe rodnega Krasa. V svoji bolezni je čutil izgubo Primorja, občutil je težko socialno krivdo in bedo, v kateri je takrat živelo primorsko ljudstvo. Spoznal je, da je njegova osebna bol povezana z bolečino vseh preganjancev in veroval je v nek nov svet, ki se bo rodil iz socialne revolucije. Zato je bil vztrajen v borbi, v volji do življenja in do dela. To voljo ni mogla uničiti niti zavest bližajoče se smrti. Vsa njegova lirika je izraz nečesa čistega, poštenega in je tudi izraz umetnosti. RIM — Na čast Ivu Andriču. Generalni direktor direkcije za kulturne zveze z inozemstvom italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Del Balzo je priredil kosilo na čast jugoslovanskemu književniku Ivu Andriču, ki je bil na obisku v Rimu. Na kosilu so bili visoki funkcionarji predsedstva italijanske republike in ministrstva za zunanje zadeve, sloviti slikar Renato Gut-tuso, bivši generalni direktor UNESCO Vittorio Veronese, umetniški kritik prof. Belonci in druge znane osebnosti rimskega kulturnega življenja. Illllllll M!lllll!lil!l!lll!lllll[|!inillllllllMI Ml I II 1111111 II 1111 [| Il II I lil II11 li 11 II HI I tl I li I til 111 til III 11,1III Ml I III III111 STANKA VILHAR: Sence pod Matajurjem pioto, ki je v hlevu. To je tudi priporočljivo. Seveda moramo korito po vsakem napajanju izprazniti, ker drugače bodo na dnu smeti in blato in se bi lahko razširila še kakšna bolezen. . . . U KLJETI Gledejte, de bo kljet an posoda nimar čista. Kaduor je vino že prodau al popiu1, naj gleda, de se prazni sodi ne nauzame-j oškodljivih duhov. Sode zažveplate ta-kuò, de na usak hektoliter prastomine u njih zažgete tri grame žvepla. Obroče je trjeba enkrat na Ijeto namazat z minijem. Pogledejta večkrat, če je vino zdravo. Bje-lo vino se čisti, če se mu doda na 'dan hektoliter 15 gramu tanina, ki ga prej samega raztopite u mlačnemu vinu, potlè ga pa ulijete u sod. Gorkuota u kljeti naj bo nimar okuol 7 gradu C. III. »Norica,« ji je zdaj gospod dejal mehko in smeje se. »Od mene bi dobila vse, vse zastonj !« Tonka ni slišala teh besed. Tresla se je po vsem životu in le malo je manjkalo, da ni naglas zajokala. Gledala ga je, ne da bi razumela, kaj hoče ta človek od nje. Gospod je sedel tam nekoliko poparjeno, a še vedno dostojanstveno. »Pridi sem, pridi,« jo je ponovno vabil in iztegnil roko proti njej. »Neumnica, moja mala, zakaj si taka? Vsega ti bom dal, kar boš hotela.« S tresočimi rokami je Tonka nevede mencala predpasnik, toda čutila se je močnejšo. »Ne! Nikoli več blizu vas!« je vzkipela. Gospod je vstal in hotel stopiti do nje, Tonka pa je odskočila prosti sobi, »Gospo bom poklicala, gospo!« ———im (ODLOMEK) Tedaj je gospod obstal kot vkopan. Tonka, ki je bila skoraj pri vratih, se je ustavila. Kaj bom povedala gospe, kaj? Obrnila se je, stekla v kuhinjo in se zaklenila. Sedla je in prisluškovala topinjam, ki so se oddaljevale po stopnicah. Trudno se je naslonila na mizo in zazdelo se ji je, da je v tem trenutku prehodila vso dolgo pot od nežne mladosti do zrelega človeka. Kako rada bi zdaj zbežala k materi, kjer ni tistega, tistega umazanega, k materi, kjer tudi klofuta ne boli tako zelo. Njen dom pa je tako ubog, da se morajo bratje in sestre za kruhom udinjati po svetu. Poiskala bi si drugo službo, a kaj ? Ni vedela, kam. Nune bi jo ozmerjale in zapodile. Tonka je ostala. Hiša pa se ji je zdela potlej kljub velikim, svetlim oknom in prostornim sobanam še bolj mrzla in zahrbtna, kot ogromna past, ki nenehno preži nanjo. jurisdikcijo v enotni cerkvi - matici (Matrice) — ter v enem župniku (pievano) v edinem pokopališču in v isti krstni kapeli. Okoliško področje (pieve), po sejano s cerkvami in vasicami, je tudi pravno pripadalo župniji, v kateri je služboval župnik. Ako-ravno je čentska župnija obsegala široko področje, si je župnik znal tako privezati okoliške kaplane -kurate in podružne cerkve, da je preteklo nekaj stoletij, preden so se podružnice (filiali) odcepile centralizirani upravi matične cerkve. Samo hrabra želja po samostojnosti in neukročena volja samobitnosti je navdušila mirne terske Slovence, da so 1607. leta izvolili svoje predstavnike, ki so naslovili čentskemu župniku zahtevo po samostojnem upravljanju ter zahtevali neodvisnost svojega kaplana od čentske župnij ». Nenavadna zahteva je rodila ogorčenje in dolgotrajno pravdo, ki se je končala z odlokom, izdanim 3. julija 1607 v Vidmu. Ta odlok po-stalvja začetke slovenskemu vika-rijatu Terske doline in prepušča slovenskim vasem možnost izvoliti svojega vikarja, oziroma kaplana -kurata, bodisi začasno, za tri leta (de trienio in trienium), ali do smrti ter jim nudila priložnost, da se odcepijo od matične cerkve sv. Petra v Centi pod pogojem, da vzdržujejo lastnega dušnega pastirja v osrednji vasi. V Centi je tedaj župnikoval Ho-ratius Venarattus, ki je hotel s katerokoli pretvezo preprečiti razkosanje svoje starodavne župnije. S prigovarjanjem in zvijačo je res uspel. Z lahkoto je prepričal slovenske pooblaščence ( procuratori), med temi župana slovenskih vasi Mihaela Kojanica, ko jim je dopovedoval, da je koristneje v gospodarskem in duhovnem oziru sezidati slovenskemu kaplanu dom v Centi. Brez pomislekov so slovenski predstavniki naivno pristali in podpisali soglasje »Concor-dium inter D. Plebanum et Com-munes Sclaborum de Capellano Curato Sclabonico«. Sprejeto soglasje je omogočilo čentskemu župniku Venaruttu preprečiti odcepitev severnega dela svoje župnije; pri vsem tem pa je moral ugoditi zahtevi, da poišče »unum Capellanum Idioma Scla-bonieum callentem«, ki ga je namenil dušni skrbi slovenskih vasi. Istotako so slovenski prebivalci sezidali dušnemu pastirju udoben dom, kot so bili domenjeni, »Sit-que predicti Capellani habitatio domus a dictis Sclabonicus in Tar-cento erecta«. Vendar se je kaj kmalu izkazala nesmiselnost in protislovnost zaradi kaplanove oddaljenosti od službenih krajev. Smernice soglasja pa so ostale nedotaknjene preko stoletja. Ljudstvo je naprej glasovalo in potrjevalo vikarje, ki so bili vešči slovenskega narečja. Le kasneje so slepljivi oblastniki začeli vsiljevati furlanske kaplane, ki so govorili italijanski, kakor je razvidno iz pogodbe dne 2. januarja 1657, s katero slovenski predstavniki potrjujejo za kaplana Frančiška Marcuzza, ki je vsilil določbo, da »Li habili tutti siano confissati in lingua schiava se non intendono italiano e li medesimi siano am-mestrati nei Precetti della dottrina Christiana«. C. V. (Se nadaljuje) La Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia e la comunità etnica slovena in Italia AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IN SLOVENSKA NARODNA SKUPNOST La Slovenska kulturno gospodarska zveza (Unione Culturale Economica Slovena), organizzazione della comunità etnica degli sloveni in Italia, ragruppa importanti asociazioni ed enti culturali ed economici e cioè: Slovenska prosvetna zveza (Unione Culturale Slovena) comprendente circa venti circoli di cultura nella tre province (Trieste, Gorizia e U-dine); Kmečka zveza (Unione Agricoltori); Slovensko gospodarsko združenje (Associazione Economica Slovena); Slovensko gledališče (Teatro Sloveno); Glasbena Matica (Centro Musicale Sloveno); Dijaška Matica (Associazione assistenziale per gli studenti sloveni); Narodna in študijska knjižnica (Biblioteca nazionale slovena di studi); «Primorski dnevnik», l’unico quotidiano in lingua slovena esistente in Italia ed altre istituzioni di minor rilievo. Nell ambito dei suoi compriti, ]unzioni, finalità per lo sviluppar dei suoi soci e particolarmente nel quadro dei suoi sforzi per l’armonico sviluppo della minoranza etnica slovena in Italia, lei Slovenska kulturno gospodarska zveza — anche di fronte a cosi importante consultazione elettorale regionale — sente il) dovere di sottoporre all attenzione dei partiti politici che si richiamano alla Costituzione repubblicana, alcune questioni fondamentali che interessano la comunità slovena in generale e che nella loro niaggioranza possono essere risolte dalla costituenda Regione. Per tale motivo il Comitato esecutivo della Unione ha deciso all’unanimità nella sua recente seduta di approvare il documento «La Regione autonoma Friuli - Venezia Giulia e la comunità etnica slovena in Italia» che pubblichiamo qui di se-giuto: «Con l’elezione del primo Consiglio regionale la regione autonoma Friuli - Venezia Giulia sarà un fatto compiuto. La Slovensko Kulturno gospodarska zveza (Unione Culturale Economica Slovena) che raggruppa associazioni ed enti culturali, economici e similari degli sloveni in Italia nonché gli appartenenti alla comunità etnica slovena in generale — parte integrale della popolazione della Regione — considera tale fatto strettamente connesso con gli sforzi intesi a completare 1 attuazione della Costituazio-ne repubblicana che prevede l’ordinamento regionale dello Stato al fine di avvicinare sempre più i cittadini alla direzione della cosa pubblica e di favorire lo sviluppo della vita economica e sociale. Considerata l’attuale atmosfera politica, la comunità slovena ha fondato motivo di ritenere che si giungerà all’integrale attuazione delle disposizioni della Costituzione repubblicana, in particolare degli articoli 3 e 6 della stessa che assicurano l’uguaglianza di tutti i cittadini nonché la tutela delle minoranze etniche. Oltre all’attuazione coerente e completa dei principi di uguaglianza nei confronti degli appartenenti alla minoranza etnica slovena e del riconoscimento del diritto alla loro lingua, la estensione della legge sulla scuola slovena pure alla provincia di Udine onde rendere possibile 1 insegnamento scolastico nella madrelingua anche agli appartenenti alla minoranza slovena di questa provincia, nonché 1 abrogazione di quelle disposizioni di legge di carattere fascista tutt’ora in vigore che vietano l’uso della lingua slovena nei tribunali, che rendono possibile la modificazione dei cognomi sloveni, che non ammettono nomi di battesimo sloveni ed imine l’abrogazione di quelle norme con cui vennero italianizzati i nomi della toponomastica slovena, rappresenterebbe — nello spirito dei sopraccitati articoli della Costituzione — provvedimenti di non poca importanza. Va inoltre osservato che è possibile contribuire oggi efficacemente alla realizzazione dello spirito della Costituzione repubblicana anche nell’ambito della regione autonoma Friuli - Venezia Giulia, poiché l’articolo 3 dello Statuto speciale della Regione addirittura impone l’obbligo di riconoscere l’uguaglianza di diritti e di trattamento nei confronti di tutti i cittadini, indipendentemente dalla loro apparteneza a qualsiasi gruppo linguistico, unitamente alla tutela delle loro caratteristiche etniche e culturali. Per ciò che riguarda la comunità slovena della Regione, l’articolo di cui sopra potrà dirsi attuato del tutto solamente quando tutti gli appartenenti al gruppo etnico sloveno, sia che vivano nel territorio di Trieste, sia nella provincia di Gorizia o in quella di Udine, potranno godere effettivamente di tutti quei diritti fondamentali che gli ordinamenti democratici riconoscono ai popoli ed alle minoranze etniche. Da quanto sopra deriva: 1) Gli appartenenti al gruppo etnico sloveno hanno il diritto ai usare la propria lingua nei rapporti personali ed ufficiali con le autorità politične, amministrative e giudiziarie ivi compreso il diritto di ricevere nella propria lingua risposte, documenti e certiiicati richiesti. 2) In tutti gli uffici ed enti pubblici nonche nell amministrazione giudiziaria va collocato un numero adeguato di funzionari, impiegati di grado superiore ed inferiore nonche giudici che conoscano perfettamente la lingua slovena, e ciò in giusta proporzione rispetto alla popolazione Slovena da renuere di fatto po.-šibile 1 esercizio aei diritti spettanti alla lingua slovena di cui al punto 1). Al momento della costituzione degli uffici ed enti regionali le rispettive autorità regionali dovranno provvedere a nominare un adeguato numero di impiegati e lunzionari cne conoscano perfettamente la lingua slovena. 3) Alla comunità etnica slovena deve essere assicurata una giusta rappresentanza in tutti gli organi amministrativi e nelle commissioni, particolarmente in quelle che tratteranno e decideranno in merito alle seguenti questioni di cui al-1 art. 5 cello statuto : tnouti (punto 3), disciplina dei controlli (punto 4), ordinamento e circoscrizione aei comuni (punto 5), istituzioni assistenziali e di beneficenza (punto ti), disciplina aei servizi pubblici (punto 7), ordinamento delle casse di risparmio e rurali ..punto 3), pianificazione economica (punto w), cave (pmto tu), espropriazioni (punto 11), polizia locale e rurale (punto 13), istruzione artigiana e proiessionale tpunto io), igiene e sanità (punto io), coo^erazione (punto 17), edilizia popolare (punto 18), toponomastica (punto 19), annona (punto 21). 4) In relazione all’art. 4 bisogna equiparare le associazioni ed istituzioni culturali, educative e sportive slovene a quelle similari italiane per ciò che concerne la loro sovvenzione pubblica e assicurando aa esse 1 identico trattamento circa 1 uso oelle attiezzature e degli impianti pubblici (edifici, sale, palestre, campi sportivi ecc.). 5) Le scuole professionali con lingua d’insegnamento slovena, già di per sé incomplete, verranno meno con la soppressione nelle scuole di avviamento. Tale ingiustizia dovrà essere riparata in un periodo di tempo ragionevole con l’istituzione di scuole professionali di ogni grado: dai corsi per apprendisti di ogni proiessione e dalle scuole di tipo industriale e professionale fino all’istituto tecnico. Di estrema urgenza è l’istituzione di corsi per apprendisti delle professioni più importanti, tanto a Trieste che a Gorizia; l'istituzione della scuola industriale triennale a Trieste ed a Gorizia nonché l istituzione della scuola commerciale triennale a Trieste ed a Gorizia nonché 1 istituzione della scuola commerciale triennale in entrambe le città. 6) Con l’emanazione delle norme integrative previste dall’articolo 6 dello Statuto regionale, l’amministrazione regionale deve provvedere a risolvere gli attuali problemi della scuola materna slo- vena, della scuola elementare, media e media superiore (ad indirizzo classico e non). In merito a tale questione, attenzione particolare va dedicata alla necessità di nominare negli asili infantili sloveni, nelle località slovene della provincia di Udine, maestre con conoscenza della lingua slovena. L’amministrazione regionale deve inoltre salvaguardare il tipico paesaggio del villaggio sloveno tutelandone le caratteristiche storiche e paesaggistiche. 7) Per quello che riguarda la toponomastica si dovrebbe, nelle località slovene e accanto al nome in forma italiana della stessa, indicare anche la sua forma slovena ; cambiare inoltre talune denominazioni artificiose di località abitate da sloveni, sostituendole con denominazioni con cui tali località venivano indicate nel passato; lo stesso si dica per le tabelle della toponomastica all'ingresso degli abitati e delle tabelle di ogni categoria di strade in comuni e località sloveni. 8) Nessun Comune nuovo può essere costituito o essere modificata l'attuale circoscrizione territoriale di comuni già esistenti al fine di pregiudicare la composizione etnica di essi. 9) Per ciò che concerne la pubblicazione delle leggi regionali e degli atti ufficiali della autorità regionale (articolo 32) nel Bollettino Ufficiale della Regione Friuli - Venezia Giulia tali leggi ed atti ufficiali devono essere pubblicati anche nella versione slovena. Inoltre nelle località in cui abitano sloveni, tutti gli avvisi, ordinanze, manifesti ecc. delle autorità devono essere affissi anche nella versione slovena. Allo scopo di assicurazione alla popolazione una giusta rappresentanza nel consiglio regionale non solo dal punto di vista della sua fede politica bensì anche della sua appartenenza etnica, la comunità etnica slovena in Italia si attende ene i partiti democratici includano nelle proprie liste dei candidati anche elementi. aella comunità etnica slovena. Corrisponderebbe alla forza numerica della popolazione slovena nella Regione e sarebbe perciò giusto se iossero eletti sei consiglieri sloveni e non sarebbe per nulla infondato attendersi che i partiti della maggioranza includessero nella Giunta regionale almeno un assessore sloveno. Gli Sforzi per 1 attuazione dei principi democratici della Costituzione repubblicana e dello Statuto regionale come pure lo sviluppo democratico generale rendono possibile alla comunità etnica slovena l’ancor più intimo suo inserimento nella vita pubblica dello Stato italiano in cui vive rendendola con ciò fattore ancor più attivo e compartecipe allo sviluppo democratico generale. In armonia con lo sviluppo democratico generale che si manifesta anche in un atteggiamento più positivo di quasi tutti i partiti politici nei confronti delle esigenze della minoranza etnica slovena, la popolazione slovena è fermamente convinta che anche la imminente campagna elettorale si svolgerà in conformità a tale spirito e che i partiti politici saranno essi stessi a rendere impossibile e a condannare qualsiasi tentativo sciovinistico e di offesa agli appartenenti alla comunità slovena e di negazione dei diritti di essa, respingono l’accusa di tradimento degli interessi nazionali per il semplice fatto che gli sloveni si considerano e comportano come tali. Già in occasione dell’ultima consultar zione elettorale la comunità etnica slovena ebbe modo di constatare un sensi-sibile miglioramento in tal senso; perciò è convinta trattarsi dell’espressione della volontà di tutti i partiti che si ispirano alla Costituzione repubblicana, di contribuire cioè all’instaurazione nella Regione Friuli - Venezia Giulia di una fraterna convivenza fra italiani e sloveni. Siamo convinti che l’attuazione della Regione Friuli - Venezia Giulia segni un nuovo, significativo passo in tale direzione.» Trstu in v Gorici in ustanovitev triletne trgovske strokovne šole v Trstu in v Gorici. 6. Z uveljavljanjem dopolnilnih norm, kot to predvideva člen 6 deželnega statuta, naj deželna u-prava reši pereča vprašanja slovenskih vrtcev, osnovnega, srednjega, klasičnega in višjega srednjega šolstva. Pri tem pa je treba posvetiti posebno pažnjo, da bodo v slovenskih krajih videmske pokrajine v otroških vrtcih nastavljene vrtnarice z znanjem slovenščine. Zaščitijo naj se zgodovinske zanimivosti, tipičen značaj slovenskih vasi in njih izgled. 7. Pri izvajanju zakonodajne oblasti dežele glede toponomasti-ke (člen 5, tč. 19) je treba uveljaviti poleg italijanskega tudi slovenski naziv za kraje, kjer prebivajo Slovenci ; spremeniti nekatere izumetničene nazive v italijanskem jeziku za kraje, kjer so Slovenci v velikem številu s takim, ki se je v preteklosti uporabljal in uvesti poleg italijanskih javnih krajevnih napisov pred naselji, kjer prebivajo Slovenci in na cestah vseh redov tudi napise v slovenskem jeziku. 8. Ne more se ustanoviti nobena občina ali spremeniti obstoječa meja z namenom, da se spremeni (prejudicija) narodnostna sestava občine. 9. Pri objavljanju deželnih zakonov (člen 32) je treba v Uradnem listu dežele Furlanije - Julijske krajine te zakone objaviti tudi v slovenskem jeziku, prav tako naj bodo javni razglasi v krajih, kjer bivajo Slovenci tudi v slovenskem jeziku. Zato, da bo prebivalstvo pravično zastopalo v deželnem svetu ne samo po svoji politični usmerjenosti, temveč tudi narodni pripadnosti, pričakuje slovenska skupnost v Italiji, da bodo stranke, ki se sklicujejo na republiško ustavo, vključile med svoje kan- se je naselila v te kraje črna mi-zerija namesto takoimenovanega »ekonomskega čudeža«. V Nadiških dolinah, oziroma v sedmih komunih Nadiškega bazena, je v zadnjih letih zelo padla tudi živinoreja: od 14 tisoč glav goveje živine, ki so jo redili pred to zadnjo vojsko, je ostalo le 4.870 glav. Ti dve številki povesta dovolj, da si more vsakdo predstavljati ekonomski upadek, ki je nastal med živinorejci. Kar se tiče sadjarskega sektorja, ki je predstavljal, poleg živinoreje, skoraj za vsako družino v Nadiških dolinah golov vir dohodkov, oziroma tolikšen, da so mogli v diskretni meri zaokrožiti splošne dohodke, daje že zdavnaj skoraj nepomembne dobičke zaradi parazitov in bolezni, ki so napadle posebno češnje in kostanj, ki so jih že na pol uničili. Zaradi zmanjšanja proizvodov so seveda izginila tudi prodajna področja (čentski in čedadski sejem). Treba je torej pomagati, da se zopet na noge postavi ne samo živinoreja, ampak tudi sadjarstvo, ki bi lahko doprinašalo velike koristi, če hi odprli zadružne centre za zbiranje in konzerviranje sadja in zgradili tovarno, ki bi predelovala sadje v marmelado in sadne sokove. Ta dva obrata bi mogla zaposliti precej moške in ženske delavne sile. Vse to bi moglo prinašati še večjih koristi, če bi bilo izboljšano tudi cestno omrežje, kajti samo dobre ceste morejo olajšati promet in trgovski razvoj v dolinah. Zelo koristna bi bila tudi izgradnja ceste, ki bi vezala dolino Kozice s Sovodenjsko dolino in dolino Idrijce z ono Sv. Lenarta preko Sredenj. didate tudi pripadnike slovenske narodne skupnosti. Po številčni moči slovenskega prebivalstva v deželi bi bilo pravično, če bi bilo izvoljenih šest svetovalcev slovenske narodnosti in ne bi bilo neupravičeno pričakovati, da bi večinske stranke imenovale iz svojih vrst vsaj enega odbornika slovenske narodnosti. V naporih za uresničevanje demokratičnih načel republiške u-stave in deželnega statuta kot tudi v splošnem demokratičnem razvoju, vidi. slovenska skupnost v Italiji, možnost za še tesnejše vključevanje v življenje italijanske države, v kateri prebiva in bi s tem postala še aktivnejši faktor in sodelovalec pri splošnem razvoju. V skladu s splošnim demokratičnim razvojem, katerega odsev je tudi pozitivnejše stališče malone vseh strank do pravic narodne manjšine, je slovensko prebivalstvo uverjeno, da bo tudi volilna kampanja potekala v tem duhu in bodo stranke same onemogočile in obsodile vsak poskus šovinističnih izpadov, žalitve pripadnikov slovenske narodnosti, odklanjanje pravic slovenske manjšine, očitke izdaje državnih interesov s tem, da se Slovenci imajo za Slovence in podobno. Slovenska skupnost, ki prebiva v Italiji, je že na zadnjih političnih volitvah ugotovila v tej smeri pomemben napredek in je prepričana, da gre za odraz politične volje; vseh strank, ki se sklicujejo na ustavo, da se ustvari na področju dežele Furlanije - Julijske krajine bratsko sožitje med Italijani in Slovenci. Slovenska skupnost je uverjena, da bo uresničitev dežele Furlanija - Julijska krajina pomenila, nov pomemben korak v tej smeri. V Trstu 5. marca 1964 SLOVENSKA KULTURNO — GOSPODARSKA ZVEZA Pa še dve besedi o Flejpanu, ki zavzema zaselke: Ovšje (Cretto di Sopra), Podkras (Cretto di Sotto), Bratini (Frajttins), : Potočna (Patucina) in Breg (Pers), ki spada že nekaj let pod komun Brdo. Ta dva sektorja (Flejpan in Breg) ! nista povezana s centri, na katere geografsko in ekonomsko gravitirajo. V Breg ne pelje nobena cesta, prebivalci Flejpana pa, če hočejo priti do Cente — oddaljena komaj 4 km zračne linije — so primorani prevoziti 25 km, ker morajo iti po cesti, ki se dvigne do skoraj 1000 m in se potem spusti v ravnino preko Gorjanov (Montenars), Rtinja (Artegna) in Manjana (Magnano in Riviera) do Cente. Ce bi tu zgradili 6 km dolgo cesto, bi ljudem iz Flejpana ne bilo potrebno nositi svojih pridelkov v rokah in na ramenih naj trg v Cento. Tudi Štela, Smrden-ca in Malamažerja (ki so svoj čas spadale s Sediglo in Hojo pod jezikovno mešani komun Cizerje) niso nič manj zapuščene in pozabljene; zapuščeni sta posebno Štela in Malamažerja, kamor vodijo le slabi kolovozi. Do nekaterih zaselkov Smrdence ne pelje prav nobena pot in zato morajo vse blago, tisto, ki kupijo in ono, ki ga prodajo, znesti v nahrbtnem košu. I Tako bi lahko nadaljevali z opisom vseh vasi Furlanske Slovenije in bi bili skoraj vsi enaki, a nimamo na razpolago dovolj prostora in zato smo primorani tokrat zaključiti. Pripomniti pa mo; ramo, da se pri nas kljub borb1 gotovih nedemokratičnih in šovinističnih sil proti katerikoli slovenski stvari, govori še vedno po slovensko narečje, pa četudi nimamo šol, kjer bi poučevali materini jezik. 111 II .liltl11111 Ifl I III I Il I II III I i II llilil 111 IllilililU imi '■'•HHlllliHHIIIIIlHJil M M HHlIllilillIlIlIll'1 l'l III II II II 11 l.l I lil.lHMI Milil I II I II 11111111 M I HI I MMlIllllll lili II II 111 Izvoz cistern „SINTOBLINDA„ za Jugoslavijo dobavlja tvrdka tFi®®y€(g|]© GORIZIA, Via Codelli n. 5 - Italija - Tel. 21.08 VETRORESINA L* udine italy « SINTOBLINDA » je cisterna močne konstrukcije izdelana iz mas poliestera s steklenim vlaknom. Izdelana je iz enega samega » monolitičnega « kosa. Pritrjevalni deli in oblò iz nerjavečega jekla. Karakteristika te cisterne je njena čvrstost združena s pri-rodno lahkoto. Njena brutto težina je 2 do 4% od netto fežine. Se lahko pere in sterilizira in je zato zelo higienična in vzdrži temperature od —50 do +150" Celzija. Kapaciteta cistern: od 1.000 do 30.000 litrov.