SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 38 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 4 de octubre - 4. oktobra 2007 VIRUS CINIZMA Msgr. Andrej Stanovnik - nadškof ROBERT PETKOVŠEK. Kakor se bolno telo z močno reakcijo odzove na pravilno izbrano zdravilo, tako so številna, na novo odkrita povojna morisča pri predsedniku Zveze borcev Janezu Stanovniku izzvala silovito reakcijo grobosti. ,,Doma premetavamo kosti in iz tega delamo politični sov, potem pa nam je čudno, če sosedje sprožijo vprašanje fojb," so bile besede človeka iz kroga najožjih sodelavcev Edvarda Kardelja, ki je 25. junija 1945 poslal Borisu Kidriču ukaz: ,,Proglašena bo amnestija. Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej." Minilo je dvainšestdeset let, odkar so zavezniške sile osvobodile Evropo; sedemnajst let, odkar se je Slovenija izvila iz primeža komunistične diktature. Niti prvi niti drugi dogodek pa ni pomenil dokončne osvoboditve duha na Slovenskem. Po drugi svetovni vojni je ta duh dobil le novega krojača, ki ga je ukrojil po novih idejah. A tudi po politični osamosvojitvi leta 1991 mu ni uspelo zajeti svobode s polnimi pljuči. Leto 1991 je prineslo politično in ekonomsko demokratizacijo, ki pa ni ,,odrinila na globoko". Demokratizacijo duha je ustavljal strah, ki ga je v duše ljudi zasejala preteklost, hromil pa jo je tudi lažni zgodovinski spomin. Slovenska demokratizacija je demokratizacija dveh hitrosti: politično-ekonomska je hipoma zdrvela v liberalizem, duhovna je obstala na mestu. Duh je ostal ujetnik lažnega zgodovinskega spomina: po letu 1991 si je le površno popravil zunanji videz, v notranjosti pa je še dalje čutil enako kakor prej. Padec komunizma na politični ravni ni bil padec komunizma v čutenju in mišljenju. Stari predsodki ter miselni in čutenjski vzorci so vladali dalje. Ohranili smo tisto čutenje do preteklosti, ki ga je ustvaril komunizem v prid ohranjanju samega sebe. Kako naj bi s takšnim mišljenjem in čutenjem prestopili iz komunizma v demokracijo? Ali nas sploh lahko preseneti dejstvo, da je danes za stare in mlade Tito idol in kultno občudujejo človeka, ki je bil po vseh civilizacijskih normah zločinec? Tu pridemo do bistvenega. Kljub osamosvojitvi leta 1991 je miselne in čutenjske vzorce še dalje hranil in vodil lažni zgodovinski spomin. Zato je današnji čas prelomen. To je trenutek osvobajanja zgodovinskega spomina izpod lažne, zamolčane podobe preteklosti, ki se je začela rušiti. Odkrivanje povojnih morišč govori o tem, da naša podoba o preteklosti ni bila resnična. Govori o tem, da živimo na tleh, pod katera je preteklost skrila več kakor petsto morišč s sto in več tisoči nedolžnih žrtev komunizma. Ne kakšna druga — naša je ta resnična preteklost, mimo katere odslej ne bo mogel nihče izmed nas. Kdor misli, da bo lahko šel mimo te resnice, bo šel mimo sebe in svoje prihodnosti. Samo resnična preteklost je porok resnične prihodnosti. Izjava Janeza Stanovnika je cinična in groba, zunaj vseh kulturnih norm. Z njo je spet storil vnebovpijočo krivico nedolžnim žrtvam. Cinizem, ki ga je uporabil, pa ni zgolj njegova značajska lastnost. Na begu v laž si ga je ustvaril komunizem kot opoj, da bi z njim preglasil glas vesti, ki ga je klical k resnici. Laž rešuje samo sebe v opoju cinizma. Cinizem pomeni lagati sebi, da ne lažem; da je vse prav takrat, ko je vse narobe; cinizem je zavračanje razlike med dobrim in zlim, resničnim in lažnim. Ne trdi le, da so vse stvari enako vredne, ker med njimi ne bi bilo nobene razlike. Gre globlje: enakost vseh stvari vidi v tem, da so vse brez vrednosti. V tem, da nič ni več vrednota, je zanj največja enakost, največji dosežek! Zato tudi med človekom in kostjo ni več razlike; oče ali mati, otroci, znanci ali neznani so vsi enaki, vsi brez vrednosti, le skupek kosti, ki jih je mogoče po mili volji premetavati ali ustvarjati z njimi ,,politični šov". Laž in cinizem sta torej le dve plati iste medalje; laž hrani cinizem, cinizem laž. Prava vloga, ki jo ima cinizem danes v Sloveniji, pa je to, da se pod njegovo preobleko poskuša v prihodnost pretihotapiti stara, institucionalizirana laž. Cinizem ni usahnil s političnim padcem komunizma, ampak se je obdržal z lažnim zgodovinskim spominom, ki je kot virus prizadel globine duha na Slovenskem in okužil različne ustanove. Primer cinizma je npr. oprostilna sodba, po kateri besede, da so volivci predsedniškega kandidata Jožeta Bernika ,,golazen, ki bi jo bilo treba pobiti že 1945," niso za nikogar žaljive! Cinizem so besede novinarjev, ki govorijo o papežu Benediktu XVI. kot ,,papežu s planeta opic", kot ,,starcu" itd. S takšnim cinizmom mediji ne pišejo niti o Bin Ladnu niti o Fidelu Castru niti o kom drugem iz njunih vrst. A logika je tu preprosta in jasna in govori v prid papežu Benediktu. Cinizem, varuh laži, izbruhne takrat, ko se mu približa resnica. Če se mu približa laž, se ne počuti ogroženega in v miru počiva dalje. (P'o Dr^ž^i^^) Sveti oče Benedikt XVI je pretekli četrtek, 27. septembra, imenoval msgr. Andreja Stanovnika, prvega škofa slovenskega rodu v Argentini, za nadškofa v Corrientesu. Objava je bila podana istočasno v Buenos Airesu, kjer jo je javnosti posredoval nuncij msgr. Adriano Bernardini, in v Rimu, kjer jo je objavil dnevnik L'Osservatore Romano. Novi nadškof se je rodil 15. decembra 1949 v Slovenski vasi v Lanusu v zavedni Stanovnikovi družini. V otroštvu je bil povezan s slovensko skupnostjo: obiskoval je osnovnošolski tečaj v Lanusu in srednješolski tečaj v Slovenski hiši, ter ga dokončal v podružnici v Slovenski vasi. Po opravljeni srednji šoli je študiral filozofijo in teologijo na univerzi Salvador v Buenos Airesu, nakar je 16. julija 1978 izrekel večne obljube in bil nato 2. septembra istega leta posvečen v duhovnika. V kapucinskem redu je opravljal več odgovornih služb: bil je provin-cialni definitor in provincialni vikar. Leta 1992 je bil poslan v Rim, kjer je dokončal teološke študije. Kmalu za tem je bil izvoljen za generalnega definitorja reda. 30. oktobra 2001 ga je papeža Janez Pavel II imenoval za škofa v Reconquista, provinca Santa Fe. Posvečen je bil 16. decembra istega leta in istočasno tudi nastopil škofovsko službo. 20 maja 2005 je bil na XXX. zasedanju latinsko-ameriških škofov izvoljen za glavnega tajnika te škofovske konference (CELaM). Končno je bil na petem splošnem zasedanja CELAMa v Aparecida, Brazilija, izvoljen za podpredsednika Konference. Nadškofija Corrientes obsega večji del te mezopotamske province. Njena površina je 26.761 kvadratnih kilometrov s 510.930 prebivalci (popis leta 2001), od katerih je 85% katoličanov. Razdeljena je na 50 župnij s 85 duhovniki škofijskimi in redovnimi, 21 stalnimi diakoni, 60 redovnicami in 38 katoliškimi šolami. Msgr. Stanovnik je pred kratkim obiskal staro domovino, kamor je pohitel na 400 obletnico kapuci-nov v Sloveniji (glej tudi str. 2). Novemu nadškofu k izrednemu imenovanju toplo čestitamo, molimo zanj in mu želimo obilo božjega blagoslova. Janša in Rupel v New Yorku Slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel sta se pretekli teden udeležila 62. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New York. Na programu obiska so bila tudi številna dvostranska srečanja, na katerih sta predstavljala Slovenijo kot prihodnjo predsedujočo Evropski uniji, rdeča nit pogovorov pa so bile tudi razmere na Balkanu. Janša je na splošni razpravi skupščine z govorom nastopil v četrtek, 27. septembra. Kot je premier dejal v tem svojem prvem nagovoru na Generalni skupščini, bo pomemben del 62. zasedanja sovpadel z obdobjem povečane mednarodne odgovornosti Slovenije. „Storili bomo vse, da to priložnost izkoristimo v dobro ne le Evrope, ampak celotne mednarodne skupnosti," je poudaril. Janša je zatrdil, da bodo med slovenskim predsedovanjem EU v prvi polovici prihodnjega leta ,,ZN v središču naših prizadevanj". ,,Ta organizacija še vedno najbolje predstavlja človeštvo," je dejal. Nato je prešel na vprašanje podnebnih sprememb, pri čemer je dejal, da so razprave v minulih dneh pokazale, da svet prepoznava izzive človekovega vpliva na okolje. ,,Jasno je bila izražena volja, da se rešitve poiščejo v okviru ZN," je dejal. Janša je sodeloval na srečanju na visoki ravni o podnebnih spremembah. Zanj je dal pobudo generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, namenjeno pa je bilo razpravi o novem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah, ki bo po letu 2012 nadomestil Kjotski protokol, in bo podlaga za okoljsko konferenco ZN na Baliju decembra letos. Premier je tudi sopredsedoval zasedanju o vlogi tehnologije pri soočanju s podnebnimi spremembami. Udeležba na zasedanju je bila za Janšo in Rupla priložnost, da sta številnim zbranim svetovnim voditeljem predstavila prednostne naloge slovenskega predsedovanja EU ter se seznanila z njihovimi interesi in pobudami. Slovenija si je za osrednje teme svojega predsedovanja povezavi v prvi polovici leta 2008 zadala približanje držav Zahodnega Balkana EU, uresničevanje energetske in podnebne politike ter medkulturni dialog. Rupel se je nato v četrtek skupaj s premierom Janšo sestal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom in predsedujočim 62. zasedanja Generalne skupščine ZN Srgjanom Kerimom. Udeležil se je tudi kosila ministrov za zunanje zadeve EU z ruskim kolegom Sergejem Lavrovim. Premier Janez Janša se je po udeležbi na splošni razpravi 62. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov vrnil v Slovenijo, medtem ko je zunanji minister Dimitrij Rupel do sobote ostal v ZDA, kjer je v petek v Washingtonu svečano odprl prenovljeno poslopje slovenskega veleposlaništva na aveniji California. Francosko odlikovanje za Borisa Pahorja Slovenski zamejski pisatelj Boris Pahor je prejemnik številnih priznanj, tudi Prešernove nagrade, večkrat pa se ga omenja tudi kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. Pahor je bogatejši še za poklon, saj je iz rok francoske veleposlanice v Sloveniji Chantal de Bourmont prejel najvišje francosko odlikovanje, red viteza Legije časti. Kot menijo na veleposlaništvu, želi Francija s priznanjem počastiti ,,tega poliglota in dejavnega člana slovenske manjšine v Trstu, ki je goreč zagovornik evropske kulturne in jezikovne raznolikosti". Odlikovanje legije časti (Legion d'honneur) je ustanovil Napoleon Bonaparte 19. maja 1 802 kot najvišje in je zamenjalo vsa dotedanja odlikovanja. Pahor (1913) v svojih delih najpogosteje obravnava narodnostno usodo Slovencev v zamejstvu, njegov opus pa določata tudi izkušnja italijanskega fašizma in druga svetovna vojna. Pahorjeve knjige, ki beležijo tudi njegovo bolečo izkušnjo življenja v Franciji, sodijo med najbolj prevajana slovenska literarna dela v Franciji. Pahorja so med drugo svetovno vojno okupacijske enote namreč izgnale v Francijo, kjer je v prijateljevanju s francoskim pregnancem izpolnil svoje znanje francoskega jezika. Francoščina mu je, kot rad poudarja, večkrat rešila življenje. Tržaški pisatelj Boris Pahor (1913), veliki borec za pravice zamejcev, je v svetu najbolj poznan po svojem delu Nekropola, v slovensko zavest pa se je med drugim zapisal tudi z intervjujem z Edvardom Kocbekom, v katerem je ta spregovoril o povojnih pobojih. Srečanje s škofom na Taboru IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Od našega dopisnika) Kako naj začnem te vrstice, ko pa škofa, s katerim smo se srečali — ni več??? Naj bo, kakor hoče, res je, da nas je Janez Cerar CM - ki mu je lanuško „državljanstvo" tako drago kot slovensko, -povabil na srečanje s škofom Andrejem Stanovnikom v cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. In škof Andrej - seveda tudi Lanuščan - si je vzel toliko časa, da se je poleg obveznosti ob štiristoletnici prihoda prvih kapucinov na slovenska tla, poleg obiska nekaterih kapucinskih postojank in srečanja s sorodniki v Žireh, srečal še z raznimi misijonskimi prijatelji, predvsem pa z ,,Argentinci" v Sloveniji (v tem zadnjem sklopu bi moral dodati še: 'predvsem pa z Lanuščani v Sloveniji'). Dobili smo se v nedeljo, 23. septembra pri nedeljski večerni maši. Janez Cerar je - upoštevajoč izkušnje z raznih krajev sveta - izbojeval pravico, da je ob oltarju vedno prisotna tudi slovenska zastava. A to pot nas je presenetil in razveselil še z argentinsko zastavo, med obe pa namestil dve dragi podobi naše Nebeške matere: lujansko in brezjansko! Takrat še škof Andrej nam je v pridigi ponudil bogate misli. Pozval nas je, naj ,,se skupaj zahvalimo predvsem za dar vere in življenja, neločljivo povezana darova, ki smo ju prejeli od naših prednikov". Spomnil nas je, naj ,,ne izgubimo izpred oči življenjskega pričevanja, ki so nam ga zapustili. Hvaležno ohran-jajmo spomin nanje, predvsem pa navdušeno živimo svojo vero v pristnem in dejavnem življenju." Kot pastir nam je položil na srce, naj si vzamemo časa, da ostanemo v povezanosti z Jezusom, predvsem preko nedeljske maše, branja Svetega pisma in rednega prejemanja zakramentov, predvsem zakramenta sprave. Omenil je tudi zadnje zasedanje južnoameriških škofov v Aparecidi, kjer je bilo živo začutiti povezanost med Cerkvami in lakoto po Božji besedi. In zaključil: ,,Naj vas Marija, Mati Cerkve, v kateri se družita njen lepi in ogoreli obraz v Lujanu ter spokojen in svetel obraz na Brezjah, vedno bolj približa k svojemu Sinu Jezusu; pokaže naj vam pot dejavne in prisrčne povezanosti s Cerkvijo; s svojo milostjo naj vas podpira pri čudoviti nalogi gradnje človeške družine, kjer vladajo pravičnost z usmiljenjem, bratstvom brez izključevanj, ter veselje z mirom." Ta dvojnost v enobitnosti je bila razvidna tudi med petjem pri maši, ki je vsebovala ljudsko petje z orgelsko spremljavo, pa argentinsko mašno pesem s kitarami, na koncu pa še mogočno Marijo skoz' življenje. Po maši smo imeli priložnost priti še v oseben, družinski in posamičen stik s škofom. Poleg Adamičev, Sušnikov, Mehletov in drugih vaščanov so bili prisotni tudi taki, ki so bili na njegovi novi maši, ali pa so bili ,,le" Slovenci iz Argentine. Vsi so se rokovali in mu izrekli pozdrav ali se pogovorili o skupnih prijateljih na tej ali oni strani oceana. Da je beseda bolje tekla, so gospodinje napekle nekaj peciva, na mizi so pa bile tudi ,,tekoče zadeve". Prijeten jesenski ljubljanski večer je nudil lep okvir temu srečanju, ki nas je spet enkrat povezal. Zato je pretekli četrtek kar razburkal ozračje in moje misli ob mentalnem pripravljanju teh vrstic, da ,,tisti" škof ni več škof — da je zdaj nadškof. In še misel: kaj pa v bodoče? ... Poleg misli zahvale Božji dobroti, se mi je kar sama utrnila misel v slovežanščini-gaserinščini: este škof se va para arriba!!! GB TONE MIZERIT Nagradni natečaj Urada Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu; B: Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje in nagrajevanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitve zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovar-jana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela zagovarjana v obdobju od 01.11.2006 do 31.10.2007. Nagrajena bodo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področja izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in fonda 4.000 evrov. Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področji na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: izvirnost teme - pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo, strokovnost in zahtevnost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada. Način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, T000 Ljubljana s pripisom «ZA NAGRADNI NATEČAjČ pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 30.11.2007, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca marca 2008. Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma v spomladi leta 2008. Dodatne informacije na tel. 01 430 28 55 (vsak delavnik med 9. in 15. uro). Zorko Pelikan DRŽAVNI SEKRETAR V Beneški Sloveniji ^Za dijake novoustanovljene dvojezične nižje srednje šole v Špetru v Beneški Sloveniji je bil prvi dan pouka. Ob tej priložnosti je v šolskih prostorih potekala krajša slovesnost ob udeležbi številnih gostov iz Italije in Slovenije. Prvi razred nove šole bo v šolskem letu 2007-2008 obiskovalo 16 dijakov, vseh učencev oziroma dijakov, ki obiskujejo vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo, pa je 188. Slovesnosti se je udeležil tudi podtajnik pri italijanski vladi Miloš Budin, ki je poudaril, da je šola bistvenega pomena za ohranitev jezika. Deželni odbornik Furlanije -Julijske krajine (FJK) za šolstvo in kulturo Roberto Antonaz je ustanovitev dvojezične srednje šole označil kot rezultat ekipnega dela, obenem je zagotovil, da bo dežela FJK finančno podprla Občino Špeter za kritje stroškov, ki jih bo terjala nova šola. Dvojezični šolski center v Špetru je začel delovati kot zasebna ustanova leta 1984, ko je nastal otroški vrtec. Leta 1986 je začela delovati tudi osnovna šola, ki so ji leta 1997 izenačili status z državnimi šolami, leta 2001 pa je bila podržavljena na podlagi zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Po podržavljenju so se začela prizadevanja staršev in področnega sveta šole za ustanovitev nižje srednje šole, ki so dosegla vrhunec letos. Prošnjo staršev je pred poletnimi počitnicami podprl paritetni odbor, podprli sta jo tudi zveza beneških občin in deželna vlada FJK. Konec avgusta je italijansko ministrstvo za šolstvo pristalo na ustanovitev dvojezične nižje srednje šole. Slabe štiri tedne manjka do splošnih volitev, a vsaj po našem mnenju se usoda ne nasmiha prihodnosti. Res je, da ne smemo biti preveč tragični: gospodarstvo je v stalnem, čeprav sedaj bolj počasnem razmahu; manjša se brezposelnost; devizni fond nenehno raste ^ A stražni ognji gorijo in opozarjajo, da pot ni prava. Po svetu. Pretekli teden sta zakonca Kirchner pohitela v New York, on kot predsednik, ona kot predsedniška kandidatinja. Predsednik se je udeležil otvoritve splošnega zasedanja Organizacije Združenih narodov. O tem je bilo precej debate že pred odhodom. Kirchner je namreč nameraval spregovoriti tudi o zadevi atentata na židovsko socialno ustanovo AMIA, pri katerem je bilo skoraj 90 mrtvih. Po dolgih letih raziskovanja je vlada prišla do zaključka, da je za celotno zaroto bila skupina funkcionarjev iranske vlade. Sodišče je od Irana zahtevalo izročitev teh funkcionarjev, kar pa se seveda ni zgodilo. Zato je predsednik na mednarodni tribuni javno obtožil Iran, da ne pomaga pri raziskavi zločina. To je povzročilo ostro reakcijo iranske vlade, pa hvalo in slavo celotne židovske skupnosti v Argentini in po svetu. Gospa Cris-tina pa se je medtem srečala z ameriškimi podjetniki in propagirala za investicije v Argentini. Srečanje je potekalo v lepem razpoloženju, a po njem so nekateri udeleženci pokazali svojo nejevoljo, češ, da so organizatorji izločili (cenzurirali) določena vprašanja o perečih problemih. Na reki. V neformalnem razgovoru med potovanjem je predsednik Kirchner tudi izrazil prepričanje, da v sporu z Urugvajem zaradi tovarne za papirno pasto na reki Urugvaj ne bo ugodeno argentinskim zahtevam. Finsko podjetje Botnia bo ostalo na sedanji lokaciji v Fray Bentos, nasproti argentinskemu mestu Gualeguaychu. To pa je med prebivalci tega mesta, ki se že leta borijo proti gradnji te tovarne, povzročilo silno jezo. Doslej so upali, da jih bo zvezna vlada do kraja podpirala. Predsednikova izjava pa pomeni, da se je sprijaznil z urugvajskim stališčem. Beseda ,,izdajalec" je bila v Gualeguaychu na dnevnem redu. Zadnjo nedeljo 30. 9. so ponovno blokirali most in cesto, ki povezuje Argentino z Urugvajem in Brazilijo in v posebnem pismu zahtevali od zvezne vlade, naj se javno izjavi o svojem stališču. V kampanji. Ta zadeva je vladi zelo nevšečna, saj buri duhove, ko je volilna kampanja že v polnem teku. Ni sicer jasno, koliko bo na izid vplivalo nezadovoljstvo malega mesta v notranjosti, a vsekakor za vlado to ni najboljša propaganda. Zato je predsednik stopil v stik s provincijskim guvernerjem, ki tudi ne soglaša z blokadami v omenjenem mestu. Z urugvajsko vlado pa tečejo tajni pogovori, da bi podjetne Botnia vsaj ne začelo obratovati pred volitvami. Zadeva je precej zapletena, predvsem tudi zaradi dejstva, da je v poteku prvih poizkusov obratovanja tovarne prišlo do okuženja, zaradi katerega je več delavcev potrebovalo zdravniško nego. Zgodbe o „popolni čistosti" in zagotovilom, da tovarna ne bo okuževala okolja, malokdo verjame. Številke. Preteklo nedeljo je ugledni (in opozicijski) dnevnik La Nacion objavil prvo resno anketo o možnem izidu volitev. Ta v glavnem pokaže, kar smo že domnevali in večkrat omenili na teh straneh: grobo prednjačenje gospe Cristine. Ko se kakih 25% vprašanih še vedno izjavlja za neodločene, gospa dosega skoraj 40% glasov, na drugem mestu pa je Elisa Carrio s komaj 12%. Če seštejemo vse glasove številnih opozicijskih strank, skupaj no dosežejo provladnih glasov. Upoštevajmo, da za zmago v prvem krogu zadostuje, da nek kandidat doseže 45%; zadostuje pa tudi, če doseže 40% in da se mu nobeden izmed tekmecev ne približa za 10%. Kot kaže, je usoda zapečatena. In še druge številke. Da je vladi volilni posel tako lahak, ima precej zasluge opozicija, ki ne najde poti do skupnega nastopa. Atomizacija skupin in množenje kandidatov je pravo vabilo vladi, naj dela kar hoče. In to tudi dela. Najbolj jasen primer so številke inflacije, ki jih vlada grozno ponareja, ne da bi kdo napravil red na tem področju. Nihče več ne verjame v uradne številke. Najbolj zanimiv je bil primer prejšnjega tedna, ko je mendoška vlada objavila provincijsko inflacijo za mesec avgust v višini 3,1%, državni inštitut da statistike pa je zapisal 1,5%. Vsi protesti, vsa dokazovanja, vse objave niso spremenile dejstva, da je zvezna vlada štela mendoško inflacijo v višini 1,5%. V najbolj zapletenem položaju se je nahajal mendoški guverner Cobos, saj so prvotne številke objavili njegovi funkcionarji in bi jih moral braniti. A on je podpredsedniški kandidat gospe Cristine in ni v stanju, da bi se že sedaj začel prepirati z zakoncema Kirchner. V kaj slabo luč je državo spravila tudi objava svetovne korupcije. V pravkar objavljenem mednarodnem seznamu Argentina zaseda komaj 105. mesto. Pač priznanje stanja, ki ga mi občutimo vsak dan, ob vsakem koraku. SLOVENCI V ARGENTINI PRISTAVA MENDOZA Koncert za izseljenski dan Večer Miline Za v soboto, 8. septembra zvečer, smo bili vsi lepo vabljeni na koncert dekliškega zbora Milina, ki že vrsto let deluje na Pristavi. Lepo oblikovani plakati v rožnati barvi, so dajali vtis nežnosti, ki jo imajo mlajša dekleta. Čeprav je bila še zima, smo tisto soboto uživali že pozabljene kratke rokave. No, pljunimo v roke in na delo, da vas ne bom dolgočasil. Preden smo prišli v dvorano, so nam prijazne mamice pevk izročale program koncerta; ob že tradicionalni košarici, seveda. Ob programu pripomnimo, da črke niso bile dobro izbrane, niso čitljive. A seveda, mladi včasih ne upoštevajo tega. Za drugič, se bodo že popravile. Vstopili smo v dvorano, kjer je bil oder drugačno pripravljen: na sredi, proti steni, s črnim ozadjem in lepo okrašen z rožami. Ob strani pa je izstopal oltar, kamor je bila položena slika Marije Pomagaj, zato ker je bil velik del koncerta Njej posvečen. Ko je bila dvorana že povsem polna, nas je pozdravil Jožko Rožanec. Predstavil je zbor, dirigentko prof. Marjano Jelenc Petro-cco, in nas seznanil o njenem delu. Povedal je tudi, da poleg slovenščine, pojejo tudi v španskem, angleškem in latinskem jeziku. Koncert se je začel z narodno V Tamar, nadaljevale so z venčkom Sijaj sonce (prir. Emil Adamič) in V Gorenjsko (spev G. Fleismann). Začele so z nekoliko treme, zelo hitro, a ko so slišale aplavze, so se umirile. Nadaljevale so z črnsko duhovno Swing low, sweet chariot (prir. Juan Jose Valero), kjer je Marjanka Grohar ubrano zapela kot solistka. Naslednji sta bile argentinska Por un viejo muerto in Da bi jaz znala (Ciril Pregelj). Sledile pa so tri pesmi, ki so zaslužile buren aplavz, to so: Le pridi (prir. Silvester Orel) in v španščini Tengo una muneca ter folklorno Viva Jujuy. Za te nam je ostal vtis, da so bile prekratke, po domače bi rekli ,,t'ko luštne so b'le". Po kratkem odmoru, so dekleta zopet stopila na oder. A nekaj je bilo drugače: prižgale so svečo Mariji, kajti ves drugi del je bil posvečen Njej, kakor smo že zgoraj omenili. Zato so nas tudi prosile, naj ne ploskamo, da bi doživeli to kot molitev. Saj pravijo, da kdor poje, dvakrat moli. In tako so zapele, po vrstnem redu, naslednje znane in tudi ne tako znane Marijine pesmi: Lepa si Marija, Rože za Marijo, Ave Marija, Mati dobrega sveta, Lučke gorijo, Dajte mi in O Mati čistega srca. Med vsako pesmijo nas je napovedovalec uvedel v naslednjo, tako, da smo zelo ganljivo doživljali ta del koncerta. Medtem, ko je prebral uvod, je zbor brundal melodijo naslednje pesmi. Poznalo se je, da niso imele toliko treme v tem delu. Repertoar je verjetno pomagal in tudi to, da niso stale razdeljene po glasovih, temveč mešano. In tako so se glasovi bolj ujemali, kajti včasih se je poznalo, da nekateri glasovi izstopajo. Poleg malenkostnih tehničnih motenj, se jim pozna, da jih petje zelo veseli in da so v lepi družbi prijateljic. Pred zadnjo pesmijo, so pa pevke prebrale prošnje Mariji, da bi nam pomagala še tako, kot nam je do sedaj. Ob koncu koncerta, je stopil na oder predsednik Pristave Edvard Kenda in se jim zahvalil za podani koncert in izročil skupaj s tajnico Metko Kopačevo šopek rož dirigentki za tako požrtvovalno delo. Nato so kot zahvalo zapele še enkrat Viva Jujuy,^ ker je publika prosila bis z aplavzom. Škoda, da niso imele pripravljene druge pesmi. Po koncertu so nas povabili v spodnje prostore, kjer je bilo na razpolago kislo zelje in kranjske klobase, ter jabolčni zavitek. Res okusno. Zahvaliti se moramo odboru Pristave ter pevkam, dirigentki in njihovim sorodnikom za tako lep večer. Ob pričakovanju na še take večere, korajžno naprej! Matjaž Čeč Na soboto 1. septembra je mendoška skupnost proslavila Izseljenski dan. Polna dvorana, je sprejela naš pevski zbor. Navzočih je bilo mnogo argentinskih prijateljev, ki vestno sledijo razvoju našega delovanja. Zbor je za omenjeno priložnost pripravil zanimiv in simboličen program. Napovedovalca Anica in Janez Grintal sta razložila smisel zahvalne prireditve v obeh jezikih, slovenščini in španščini. Pod Andi smo številni Slovenci našli mir, delo in nov dom ter popolno spoštovanje naše narodne identitete. Pevci, potomci prvih priseljencev, posredujejo Argentini kulturno in umetniško dediščino s svojim neu-trudljivim delom. Skušamo skozi že skoraj 60 let izražati hvaležnost narodu, ki je brez pogojev sprejel pod svoj krov naše prednike. Zavedamo se tega poslanstva; posebno skrb za to posvečamo naši mladini, ki je v svoji življenjski pomladi. Prosimo Boga naj bosta tudi v prihodnje oba naroda povezana v skupnem kulturnem delovanju, v razumevanju in spoštovanju slovenske narodne dediščine ter uravnovešenemu razvoju. S tem zagotavljamo pripadnost Sloveniji prihodnjim generacijam še na mnoga leta. Stari pregovor pravi: Kdor poje, dvakrat moli. Koncert je bil prava molitev. Program je imel dva dela. V prvem so nam predstavili slovensko mašo Ubalda Vrabca, v drugem pa celotno ,,Misa criolla" Ariela Ramireza. Prvo skladbo je Vrabec uglasbil predvsem za slovesne daritve svete maše. Drugo je Ariel Ramirez, veliki argentinski folklorist, zamislil ne samo za liturgične obrede marveč tudi kot izraz narodne religioznosti, namenjeno samostojnim koncertom. Skladba se je rodila med drugim Vatikanskim koncilom, ko so se začeli vključevati v cerkvene obrede avtohtoni jeziki in folklora s svojimi popularnimi ritmi in glasbili. Tako je Ramirez v svojo Kreolsko mašo vključil Kyrie (vidala - baguala), Gloria (carnavalito yarav^), Credo (chacarera trunca), Sanctus (carnavalito cochabambino) in Agnus Dei (estilo pam-peano). Zbor je pokazal resno pripravo, precizno in doživeto izvajanje skladb, tako slovenskih kot argentinskih. S ponosom poudarjamo izredno navdušenje naših pevcev. Pomlajen zbor sestavlja 36 pevcev od katerih sta dve tretjini mladih člani že tretjega, v Argentini rojenega rodu in tudi nekateri mendoščani, povezani z delovanjem Društva in naše kulture. Prav tako moramo pohvaliti instrumentalno spremljavo, pravilno usmerjeno in v sklopu s petjem zbora. Solo Kreolske maše je odlično zapel tenor Ernest Bajda, Tone Štirn je spremljal na orglah, bratje David, Sebastian in Boris Bajda so se odgovorno odrezali pri kitari, bombu in charangu. Navdušeno ploskanje je potrdilo uspešen nastop zbora, spremljevalcev in vodstvo dirigenta in muzikologa (lic. Diego Busquet). Razvidno je bilo doživetje mladih pevcev tako slovenskih kakor argentinskih skladb. Pozna se, da so sinovi zavednih slovenskih staršev in tudi, da so rojeni in da živijo v argentinski kulturi. Vsem iskreno čestitamo! B.B. G. JOŽE RAZMIŠLJA Ne vdajmo se slabemu Veliko je slabega okrog nas. Vse vrste skušnjav nas obdaja. Hudobni duh uporablja ljudi v svoje namene. Oni mu sledijo, ga posnemajo in mu pomagajo. Postanejo njegovi sužnji in z njim se ločijo od Boga. Vsemu temu se moramo upreti. Kristjan ne more biti pri njih navzoč. Slabega nikdar ne moremo in ne smemo podpreti in ne odobravati. Za nas velja pravilo: delaj dobro in se izogibaj slabega. To je ravno nasprotno vsemu, kar se slabega napravi. Pove pa nam tudi, da moramo vedno delati samo dobro. Ne pomaga nam veliko, če imamo vero, dobrih del pa ne. Vera nam nalaga dobra dela, ta pa vero osvetljujejo. Na noben način ju ne moremo ločiti. Nič nam ne koristi, kar je slabega. Nikdar ne smemo pri tem sodelovati. Slabi zgledi naj nas ne potegnejo za seboj. Z vsem dobrim dajemo zgled mi in to vsem drugim. Dobro naj se vedno vidi kakor pri dnevni svetlobi. Tako kot se drugi trudijo za slabo, enako se mi borimo za dobro. In pri tem vztrajajmo. Ne vdajmo se slabemu, pa naj nas to stane, kar hoče. Na sodni dan nas bo branilo samo, kar bo dobrega v našem življenju. To naj nas tako prevzame, da bodo ljudje videli naša dobra dela in bodo slavili Očeta, ki je v nebesih. Slabo premagujmo z dobrim in več, kar je v okolju slabega, še več naj bo z naše strani, dobrega. To naj nas odlikuje, saj vemo, da bo končno zmagalo dobro in bo vse slabo vrženo v ogenj, ki ne ugasne. Mi pa bomo na desni z ovcami, ki bodo prejele plačilo. Zapustil nas je dr. Jože Rant V četrtek, 23. avgusta, je umrl dr. Jože Rant, filozof, teolog, kulturnik, pisec, mislec in zaveden Slovenec. Več let se je trmasto boril proti zahrbtni bolezni, pretrpel več operacij, nudil zgled optimizma, vztrajnosti in volje, dokler ni končno podlegel in nas zapustil. Pokojni dr. Rant se je rodil 16. februarja 1931 v Kranju. Kot toliko vernih slovenskih družin je tudi Rantovo prizadela vojna in revolucija in jih pognala v svet. Bili so begunci v Peggezu in Spittalu, leta 1948 pa prispeli v Argentino. Tu se je Jože odločil za študij teologije na slovenskem semenišču v San Luisu in bil posvečen v duhovnika leta 1956 v Adrogueju. Izredno nadarjen, je nadaljeval študije na jezuitski teološki fakulteti v ,,Colegio Maximo" v San Miguelu, kjer je leta 1960 doktoriral iz moralne in pastoralne teologije. Aktivno in goreče je opravljal svoje dušno pastirstvo v moronski škofiji. ,,Uka žeja" pa ga je vzpodbujala naprej, in leta 1975 je dosegel še magisterij, ter končno leta 1991 ponoven doktorat iz filozofije. Leta 1975 je zaprosil in mu je bil podeljen prestop v laični stan. Nadaljeval je svoje delo v raznih univerzitetnih vzgojnih ustanovah, kjer je dosegel visoke položaje, priznanja in spoštovanje za svoje znanstveno delo. Ponovno je začel sodelovati tudi v slovenski skupnosti, zlasti v okviru Slovenske kulturne akcije. Tako v duhovniškem kot v laičnem stanu je dr. Jože Rant poleg poklicne službe izredno veliko pisal. Skoraj neverjetno je, kako je našel čas in moč za toliko dodatnega ustvarjanja. Večji del njegovih razprav in študij s področja filozofije in antropologije je bilo v španskem jeziku. Važno pa je tudi njegovo delo v slovenščini, tudi za našo skupnost. Pri Slovenski kulturni akciji je za revijo Meddobje pisal eseje, razprave, doku- mentarne članke in potopise, dejansko do konca svojih moči. Njegov zadnji prispevek je bil v tisku, ko ga je prehitela smrt. Važen pa je tudi njegov knjižni opus. Tu gotovo spada na prvo mesto monumentalni „Zbornik dela v zvestobi in ljubezni: 19481998" bogata jubilejna knjiga ob 50-letnici društva Zedinjena Slovenija. Ta je gotovo najbolj popolna študija zgodovine naše skupnosti, obvezna v bibliografiji vsake razprave o argentinskih Slovencih. Leta 2003 je uredil in za tisk pripravil še delo pokojnega brata Pavleta ,,To sem bil: prispevek k zgodovini slovenske politične emigracije". Žal pa ni dočakal izida svoje zadnje knjige „Slovenski eksodus leta 1945". To je strnjen pregled zgodovine slovenske politične emigracije. Namenjen je zlasti ,,tistim potomcem slovenskih beguncev iz leta 1945, ki iščejo svoje korenine". Ta knjiga naj bi bila prevedena tudi v angleščino in španščino. Našim bralcem pa bo ostal vedno v spominu predvsem kot pisec številnih in včasih polemičnih ,,Pisem uredniku", v katerih je grajal, zahteval in opozarjal na napake, sem in tja pa koga tudi pohvalil. Res ga bomo pogrešali! Naj počiva v miru! Ko izrekamo sožalje njegovim sorodnikom in ga priporočamo v molitev, prosimo Boga, naj mu bo mil sodnik in bogat plačnik za vse njegovo požrtvovalno in nesebično delo. GLEDALIŠČE ,,Stari grehi" na odru Slomškovega doma 46. obletnica Slomškovega doma je bila ponovno priložnost, kjer se je izkazalo, ali lahko v prihodnje še upamo na kulturno udejstvovanje v Domu. In to niso le prazne besede: kdor le malo pozna dejavnosti v njem ve, da je zadnje mesece veliko priprav. V tej realnosti se nahaja tudi gledališka skupina Slomškovega doma. Po prvih preizkusih, kjer je šlo zgolj za dokaz, ali je zmožna postaviti na oder igro, je skupina sprejela izziv, da to naredi vsaj enkrat na leto. Uspelo je. Toda letos se je stava podražila: gledališka skupina pripravlja s polno paro turnejo po Sloveniji, kjer bodo v prvih mesecih prihodnjega leta prikazali nam že znano ,,V pričakovanju voza". Samo to dejstvo, in ne glede na ostale zaposlitve v domu, je resno ogrožalo možnost priprave igre za obletnico. Potrebno je bilo zbrati igralce, ki ne bi sodelovali v polnosti s turnejo in, seveda najvažnejše, potreba po drugem režiserju, ki bi vzporedno pripravil dodatno igro. Poleg tega je še veliko drugega, nevidnega dela, da lahko občinstvo končno uživa v dvorani dobro pripravljeno predstavo; in v tem primeru je bilo potrebno izvesti vse to dvojno in obenem! Zapreke so se zapovrstjo odpirale. Skupina igralcev se je sestala s pogumnim Marcelom Brulo, ki je hrabro prevzel izziv kot svoje prvo režisersko delo. Izbral si je češko veseloigro v treh dejanjih ,,Stari grehi", ki nam prikaže častnega paragvajskega konzula Zapotokarja v poznem XIX ali zgodnjem XX stoletju nekje v Evropi. Konzul se bori proti hišnemu neredu s svojo dolgoletno služkinjo Katro, a nazadnje le omaga, in se odloči priskrbeti mlado pomoč. K njemu priskoči mlada Ema, ki seveda spravi hišo v red, a obenem vzbudi v Zapotokarju spomine na davna shajanja z njeno mamo in na morebitne posledice te davne ljubezni. Odločen, da pove skrivnost dolgoletnima prijateljema Kočarju in Novaku, pride do spoznanja, da imata onadva tudi enake podvige v spominu. Navidezno neprekosljiv zaplet pa postane še večji, ko dodamo še skrivne Emine načrte in zvitost. Razvidno je, da je igra zahtevna, čeprav na prvi pogled tega ne izda. Vsebina prikaže sceno v prvem dejanju in, ko zgleda, da je stvar prišla na višek, podtakne nov element v zaplet. Režiser je nedvomno zelo dobro zajel tempo odvijanja, saj je prvo dejanje potekalo zelo urno, brez nepotrebnih barvitosti v karakterizaciji vlog (čeprav uvod in prve pojave vlog vabita k temu), a vseeno vsako posebej po potrebi obdelal, da je dobila svoj edinstven značaj, primeren vsebini. Opaziti je bilo, da je igro dobro analiziral, in vsakemu dodelil potrebni profil, ki naj bi sovpadal z zasnut-kom, ki si ga je bil pripravil. Pazil je tudi na ambientacijo, za katero je poskrbela Andrea Quadri Brula, ki se nam vedno znova izkaže kot zelo prožna scenografistka, zmožna preustvariti vsakdanje elemente domače uporabe v potrebne dele scene, ne da bi bilo to opazno za gledalca. Osvetljava in zvok sta se tudi izkazala primerna in ujemajoča se s sceno. Za to so preskrbeli nam že znani in vešči Dani Cestnik, Matjaž Ribnikar in Tomaž Ahlin; razporeditev rekvizitov na odru ni otežkočala sproščenega poteka vlog, prav tako kakor pravočasno preoblačenje kostumov: k temu sta gotovo pripomogla Edi Cestnik in Marta Selan Brula. Celotno sliko sta pa dopolnjevali maskiranje, v rokah spretne Veronike Malovrh, in pa kostumi in pričeske, za katere je pa poskrbel režiser sam. Igranje je seveda vredno opombe zase. Iz zgoraj navedenih razlogov se je režiser lotil igre z nekaterimi igralci, ki so dolgoletni poznavalci odrskih desk, a tudi s takimi, ki so v tem primeru prvič stopili pred luči. Glavno vlogo Zapotokarja je Klaudio Selan zapopadel kot pripadnik prve skupine. Zahtevno vlogo, na kateri takorekoč stoji hrbtenica igre, je odvil s spretnostjo, ki mu je do danes še nisem videl, čeprav že dolgo sodeluje pri raznih igralskih skupinah. Prav zadeto se je predstavil v vlogi bogatega hišnega gospodarja v prvem dejanju, a se hitro prelevil v člana enakorazredne skupine prijateljev v drugem, obenem pa obdržal pravilno razdaljo do služinčadi. Njemu ob strani, držeč drugi steber igre, je v vlogi služkinje Katre doprinesla svoje Marjana Modic Cestnik. Tudi ona ni prvič na odru, a tokrat bi ji prisodil veliko večjo skušnjo, kot jo ima, če bi sodil le po prožnosti, s katero se je lotila vloge. Takoj je bilo opazno, da ji tekst teče brez težav, prav tako, kakor izmenjava tonov in ritma po potrebi. Vživela se je v svojo karakterizacijo s tako vnemo, da je to priznanja vredno, če upoštevamo njeno starost. Z lahkoto je, poleg svojih doprinosov, dajala iztočnice ostalim igralcem za odvijanje dinamike na odru. Podobno lahko omenim tudi Eriko Indihar, ki^ je tudi doprinesla barvitost v vlogi vdove Nimrtondlove. Čeprav kratka, je bila zelo polno razvita in dobro značajsko ločena od ostalih kolegic. Vdovo Šou-lovo, kandidatko za pomoč Katri, je nepričakovano dobro odigrala Olgi Bohinc Vester. Kot njena prva izkušnja pri takih nastopih, je presenetljivo lahko in živahno izklesala svojo vlogo. Prav prijetno je bilo gledati, s kakšno lahkoto je v tako kratkem času na odru odvila popolnoma drugo barvo karakterizacije. Iz začetne formalnosti je v trenutku prešla v zaupno sladko napadanje konzula, ne da bi bilo pri tem opaziti kakšnih posebnih težav ali izučenih kretenj. Emo Mačkovo, novo gospodinjsko pomoč pri Zapotokarje- vih je odigrala Maja Podržaj. Naj gre prva omemba dejstvu, da je bila sploh prvič na odru, in to s svojimi najstniškimi leti. Seveda je bilo to prvo orodje, katerega se je lahko poslužila, da je lahko doprinesla mladostno svežino svoji zahtevni vlogi. A bilo je opaziti, da je bilo besedilo dobro izučeno, brez težav v izgovorjavi in splošno podano z lahkoto. Uporaba širine in globine odra ji tudi ni delala večjih preglavic. Brata Dani in Aleks Cestnik sta odigrala vlogi Zapoto-karjevih prijateljev. Oba sta že stara znanca Slomškovega odra, toda v tem primeru naj najprej pohvalim njun trud k tekoči in dobro izgovorjeni slovenščini. Tekst jima ni bil ravno lahak, toda lotila sta se ga z vnemo, ki jo zahteva ritem igre. Ni bilo pri njiju opaziti zaustavljanja, ki je tako pogost sovražnik naših odrskih prikazov. Karakterizacijo sta izvedla zadovoljivo, saj je pri obeh sijal gosposki duh, le polkovniku bi osebno dodal še malo vojaškega ustroja. Še bosta lahko botrovala novim izkustvom mladih rojev igralcev. France K r u p i č k a , Kočarjev sluga je prijetna povezovalna nit te igre. Navidezno postranska vloga je ravno iz tega razloga bistvenega pomena. Na ramah jo je nosil Jože Šmalc, ki se je nedavno izdal za obetavnega igralca. Besede mu tečejo brez večjih težav, tudi v primeru, ko igranje zahteva zdrdrano frazo, obenem pa ne pozablja na svojo vlogo. Zadeto je uprizoril starejšega slugo, vendar še živahnega snubca. Enako kakor Kočarju, bi mu pristajalo še nekaj vojaških manir, ki bi pomagale pri karakterizaciji. V zameno je pa izredno dobro uprizoril odpor starih moči mlajši in obetavnejši Emi. Pohvalim tudi mladega inženirja, ki ga je uprizoril Matija Jakoš. Vloga res ni bila dolga, a klub temu zadošča za nova izkustva. Upam, da je pozitivno odigrana predstavitev utrdila v njem odločitev za nadaljnja sodelovanja. Seveda so vse vloge lahko prišle do izraza le s pomočjo skritih sodelavcev. Igralcem tako dragi pomoči sta kot šepetalki priskočili Karla Malovrh Jakoš in Lučka Kinkel, za vso tehnično pomoč na odru je pa poskrbel Aleksander Kastelic s sodelavci. Oblikovanje jjrograma je pa bilo tudi tokrat v rokah Irene Žužek. Končno pomislimo na obetavno prihodnost gledališkega udejstvovanja in kulturnem razvijanju doma nasploh. Opera prima režiserja Marcela Brule nam kaže, da lahko še načrtujemo na dolgo roko, saj je zadovoljivo premostil neprijetne težave, ki niso najprimernejše za prvo ustvarjalnost. Enaki sklep gre tudi za igralce, prav posebno za tiste, ki so se prvič soočali z igranjem. Pri njih ni bilo zaslediti posebne okornosti ali celo treme. Končno, še beseda za besedo, ki je temelj gledališča: prav prijetno je bilo poslušati lepo tekočo slovensko govorico. Prilično je, da se spomnimo besed našega blaženega zavetnika: Slovenec bom govoril Slovencem v slovenskem jeziku!! Štefan Godec HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Štajerska - Ptuj Ptuj: 11.300 prebivalcev. Najstarejše mesto na Slovenskem ozemlju in središče Slovenskih goric ter Dravskega in Ptujskega polja. Mesto je tudi važno prometno križišče. Osrednji del je spominsko zavarovan.^ Čeprav se je v zadnjih desetletjih razvilo nekaj industrije, ostaja Ptuj kot kmetijsko in vinogradniško središče. V tem okraju gojijo trte že več kot 2000 let, pridelovanje vina - kletarstvo - pa sega v 13. stoletje. Izstopajoča vina sta renski rizling in sauvig-non. Mesto ima bolnišnico, osnovne šole, gimnazijo, glasbeno šolo, tehnično šolo in druge poklicne šole, knjižnico in muzej s predvsem arheološkimi zbirkami. Vsako leto se vrši Ptujski festival in druge kulturne prireditve ter več tradicionalnih sejmov. V bližini je umetno Ptujsko jezero, primerno za ribo ov, veslanje in jadranje. V Ptujskih toplicah so bazeni s termalno vodo. V pustnem času pa lahko srečamo tradicionalne pustne maske. Sledovi naselitev v tem kraju segajo v kameno dobo (ok. 1800 let pred Kristusom) in Ptuj je najstarejši nepretrgano naseljeni kraj v Sloveniji. Še pred rimljanske naselbine Poetovio je stala ob jantarski poti, ki je vodila od Baltika do Jadrana. V dobi Rimljanov je doživela pravi razcvet. Prva dokumentirana omemba Ptuja je iz leta 69 po Kristusu. Rimljani so se naselili na desnem bregu Drave, ob starejšem naselju na levem bregu. Naselja sta imela vsak svoj vodovod in bila povezana z mostom čez reko. Naselje je preživelo razpad Rima, leta 853 je že omenjeno kot ,,civitas" - mesto. V 12. stoletju so bili gospodarji Salzburški škofje, ki so ga obdržali do 15. stoletja in so okoli 1130 na novo sezidali grad na Grajskem griču. Leta 1376 je mesto dobilo statut z vsemi mestnimi pravicami. V 15. stoletju so mesto napadali Ogri in Turki, vse območje so potem prevzeli Habsburža-ni in Ptuj utrdili. Za ta dela so najeli italijanske mojstre, ki so tudi dali mestu renesančno podobo. Od 17. stoletja naprej je pa mesto izgubljalo svoj strateški in gospodarski pomen, kar je še pospešila gradnja železnice skozi Maribor v 19. stoletju. Mesto je prihajalo vedno bolj pod nemško gospodarsko premoč, slovensko prebivalstvo je bilo potisnjeno v ozadje, pojavljala so se narodna trenja. Po 1. svetovni vojni in nastanku Jugoslavije se je pa število Nemcev precej zmanjšalo. Oglejmo si najzanimivejše točke mesta. Minoritski trg: odprt proti Dravi, kjer na bregu stoji Dravski a i Vodni stolp, ostanek mestnega obzidja. V njem je galerija Franceta Miheliča (1907-1998; slikar in grafik). Sredi trga stoji Marijin steber, kot spomin na bitko pri Monoštru (1664), poškodovan in odstranjen leta 1945, restavriran 1994. Ob trgu stoji Minoritski samostan, ustanovljen 1239. Samostanska cerkev sv. Petra in Pavla je bila med revolucijo uničena, sedaj stoji na istem mestu pošta. Deloma se je ohranil le prezbiterij, ki je sedaj obnovljen. Sedanjo podobo je samostan dobil konec 17. stoletja. Ogleda vreden je poletni refraktorij (jedilnica), strop krasijo štukature in slikana polja. Na hodniku je nekaj kipov iz uničenega glavnega oltarja, iz 1752. Mestni trg, nastal ob ogrskimi mestnimi vrati v 14. stoletju. Sredi trga stoji kip sv. Florjana, zavetnika pred požari, postavili so ga po požaru, ki je uničil skoraj celo mesto. Mestna hiša, iz 1906-7 je grajena na temeljih poznogotske stavbe. Mestni stolp iz 16. stoletja je osrednja stavba na Slovenskem trgu. V podnožje so vzidani rimski nagrobniki in spomeniki. V pritličju je turistični informacijski center. Pred stolpom stoji Orfejev spomenik, 5 m visok nagrobnik iz rimskih časov in izklesan iz enega kosa kamna. Relief na njem prikazuje prizore iz mita o Orfeju, od tu je dobil ime. V srednjem veku so ga uporabljali kot sramotilni steber - pranger. Na trgu stoji tudi cerkev sv. Jurija. Verjetno je že v 4. stoletju stala tu starokrščanska bazilika in pozneje, med vladanjem panonskih mejnih grofov Pribine in Koclja (840-874), ena od dveh cerkva posvečenih v Ptuju. Zgodba današnje cerkve se začenja z 12. stoletjem z enoladijsko romansko cerkvijo, v 13. so jo spremenili v triladijsko baziliko, v 14. pa je dobila še prezbiterij ali dolgi kor. Pozneje so ji dodali še gotsko krstno kapelo. Stranske baročne kapele so iz 17. stoletja. V notranjosti so nadvse zanimive stenske slike od 13. do 15 stoletja in poleg tega še veliko drugih umetniških del. Pri izhodu je kip sv. Jurija (14. stoletja), zavetnika Ptuja. Ob cerkvi so renesančni nagrobniki in župnišče, z baročno fasado na starejši zgradbi. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI Se vedno primanjkuje tolmačev Slovenija bo za učinkovito predsedovanje EZ v prvi polovici prihodnjega leta morala poskrbeti tudi za dovolj kakovostnih tolmačev in prevajalcev, je v Bruslju na novinarski konferenci ob dnevu jezikov opozoril evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban. ,,Tolmači se bodo morali posebej potruditi za to, da bomo lahko zagotovili dobro in učinkovito predsedstvo," je poudaril komisar. več vojakov v tujino Vlada je na seji sklenila z novembrom okrepiti vojaški kontingent v Libanonu na do 20 pripadnikov Slovenske vojske. Slovenija je doslej v operaciji ZN v Libanonu Unifil sodelovala z 12 vojaki. Vlada je na seji dala tudi soglasje za sodelovanje Slovenije v operaciji Kfor na Kosovu od februarja do septembra 2008, ko bo Slovenija tam sodelovala z dodatnimi poveljniško-logističnimi elementi v skupni velikosti do 350 pripadnikov. INFLACIJA V SEPTEMBRU Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se septembra znova nekoliko zvišale. V primerjavi z avgustom so bile v povprečju višje za 0,4 odstotka, v primerjavi s septembrom lani pa za 3,5 odstotka. Sezonsko so k septembrski rasti cen največ prispevali obleka in obutev, pričakovano pa tudi hrana in brezalkoholne pijače. Kruh se je denimo podražil kar za enajst odstotkov. DRŽAVNI PRIMANJKLJAJ SE NIŽA Primanjkljaj države se v zadnjih letih zmanjšuje. V letu 2006 je po novi oceni znašal 366 milijonov evrov, kar je 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ob koncu tega leta pa se bo po napovedih finančnega ministrstva še znižal in naj bi znašal 188 milijonov evrov oz. 0,6 odstotka BDP. VISOKI DAVKI NA PLAČEVANJE DELA Delodajalci ugotavljajo da Slovenija ostaja - kljub razbremenitvam, ki so bile uveljavljene na področju dohodnine in davka na izplačane plače, - v skupini evropskih držav z najvišjim davčnim obremenitvijo stroška za delo. To uvršča Slovenijo ob relativno togi delovnopravni zakonodaji v spodnji del lestvice držav, ki so zanimive za tuje investitorje. KMETIJSKI PRIDELKI Podatki državnega statističnega urada o pridelkih poljščin, zbrani sredi septembra, kažejo, da bo letošnja letina večine poljščin boljša od lanske. Slovenski kmetijski pridelovalci bodo pridelali več strnih žit, obetavna je napoved pridelka oljne ogrščice ('colza'), bogata pa naj bi bila tudi letina krompirja in koruznega zrnja. Napovedana količina pridelka večine poljščin je sicer manjša od zgodnjih napovedi. PO SVETU MJANMAR Ukrepi varnostnih sil v Mjanmaru zadnjega tedna v septembru, ki so zahtevali smrt 13 ljudi, so v večji meri uspešno ustavili protestnike. Stanje se počasi umirja, saj so se odprle številne šole in trgovine, na ulice se je vrnil javni potniški promet. Varnostne sile so aretirale več menihov in članov opozicijske stranke. Medtem organizacije za zaščito človekovih pravic ugotavljajo, da je med protesti izginilo več kot tisoč ljudi. Dogajanje v nekdanji Burmi budno spremlja mednarodna javnost. ZELENA KARTA Češka načrtuje posebne zelene karte, s katerimi bi v državo privabila tisoče nujno potrebnih delavcev iz držav nečlanic Evropske unije. Predvidevajo kombinirano dovoljenje za delo in bivanje, ki pa ne bi obremenjevalo socialnega sistema. Kot je pojasnil predsednik vlade Mirek Topolanek, bi moral tujec, ki bi izgubil delo na Češkem, takoj najti novo zaposlitev ali pa državo zapustiti. EVRO Tečaj evra se je 27. septembra povzpel na novo rekordno vrednost. V dopoldanskem trgovanju je bilo namreč treba za skupno evropsko valuto odšteti tudi do 1,4165 dolarja, po mnenju borznih posrednikov pa ima evropska valuta še možnosti za rast. Tečaj dolarja bremeni predvsem možnost vnovičnega znižanja obrestnih mer v Združenih državah Amerike. Tečaj dolarja je namreč začel padati potem, ko je ameriška centralna banka znižala obrestne mere za pol odstotne točke, kar je bilo več od pričakovanega. Slabi gospodarski kazalci, ki si sledijo odtlej, povečujejo možnosti nadaljnjega zniževanja obrestnih mer. hrvaSka in EU Predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je po srečanju s predsednikom hrvaškega sabora Vladimi- SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE V družini g. Viktorja Severja in njegove žene ge. Tince, roj. Skerjanc v San Martinu se je v ponedeljek, 23. septembra t. l. rodila hčerka. Srečnim staršem naše čestitke. Knjigovodski tečaj Društva Slovencev Društvo Slovencev v Argentini je v svoji skrbi za vsestransko pomoč rojakom napravilo zopet lep korak naprej. V soboto, 28. septembra se je z uspehom zaključil knjigovodski tečaj, ki se je na pobudo Društva Slovencev vršil skozi tri in pol mesece v prostorih Slovenske hiše. Tečaj je z veliko požrtvovalnostjo vodil g. profesor Vinko Logar, ki je v zgoščenih predavanjih uvajal slušatelje v organizacijo knjigovodskega dela. V okviru tečaja je g. France Krištof imel zanimivo predavanje o važni vlogi, katero imajo v svobodnem gospodarstvu delniške družbe. Tečaja se je redno udeleževalo okrog 15 slušateljev, ki ob zaključku z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo spoznali veliko vrednost knjigovodstva za naše vsakdanje življenje in si o njem pridobili dokaj popolno osnovno znanje. ... Tečajniki CASTELAR NORTE Castelar Norte je lepo novo naselje, ki je nastalo v zadnjih dveh letih med moronskim potokom, železniško progo ter avdo. Vergaro, ki vodi iz Mor-ona v Hurlingam. Na tem prostoru živi tudi približno 60 slovenskih družin v svojih hišah. V tem naselju so v nedeljo na praznik sv. Mihaela na križišču ulic Mercedes in Salcedo ustanovili novo župnijo sv. Mihaela. Navzoč je bil moronski škof msgr. Miguel Raspanti z moronskim župnikom ter slovenskima duhovnikom dekanom Cirilom Milavcem in župnikom Matijem Lamovškom. Škof Raspanti je imel tudi pridigo, v kateri je izražal svoje veselje nad nastankom nove župnije in novega svetišča, v katerem bodo ljudje lahko molili pravega Boga. Za prvega župnika novoustanovljene župnije je bil imenovan g. dekan Ciril Milavec. LANUS Razvaline življenja Koliko lepih domačij je pred časom doma spravil na boben alkohol in koliko nesrečnih družin je napravil pohlep po denarju. Kako žalostne posledice rodi pijančevanje in pohlepnost, smo prejšnjo nedeljo videli v Finžgarjevi drami „Razvaline življenja", ki jo je z velikim uspehom uprizoril v nedeljo 29. t. m. dramatski odsek v Slovenski vasi v Lanusu. Človek je vesel, ko vidi s kakšnim idealizmom dela naša mladina pri prosvetnih prireditvah, pa tudi starejši pridno pomagajo, da dajo tako vzgled mlajšemu rodu. Saj so bila doma ravno prosvetna društva tista, ki so vzgajala k treznemu življenju. Tudi tu se vzgaja v društvu, saj zahteva ena sama igra mnogo žrtev in dela. Toda vse to je bilo poplačano na dan predstave, ko je občinstvo zadovoljno z igro, kakor je bilo preteklo nedeljo v Lanusu. Splošno mnenje je bilo, da so igralci igro zelo lepo podali in da so se dobro vživeli v svoje vloge. ... Svobodna Slovenija, 3. oktobra 1957 - št. 40 RESUMEN DE ESTA EDICION rom Šeksom v Zagrebu povedal, da si iskreno želi, da bi se Hrvaška kmalu pridružila Evropski uniji. Ob tem je še izrazil željo, da bo evropski parlament še v sedanji sestavi, do junija 2009, imel priložnost podati soglasje za pristop Hrvaške k povezavi. Šeks je po srečanju še poudaril, da Pöttering močno podpira hrvaška prizadevanja za vstop v EU, ki jih je predsednik Evropskega parlamenta tudi pozitivno ocenil. NUEVO ARZOBISPO El mons. Andres Stanovnik, obispo de Reconquista en Santa Fe y primer obispo argentino de origen esloveno, fue nombrado por el Papa Benedicto XVI, nuevo arzobispo de Corrientes. Monsenor Stanovnik nacio en Buenos Aires en el seno de una familia de inmigrantes eslovenos en 1949. Tras cumplir sus estudios primarios y secundarios, realizo los de Filosof^a y Teolog^a en la Universidad del Salvador, terminados los cuales hizo la Profesion Perpetua en la Orden Franciscana de Frailes Menores Capuchinos el 16 de julio de 1978. Stanovnik sucedera a monsenor Domingo Salvador Castagna, cuya renuncia al ministerio pastoral, por razones de edad, fue aceptada. (Pag. 1) RECONOCIMIENTO FRANCES El escritor esloveno que reside en Trieste, Boris Pahor, recibio de manos de la embajadora de Francia en Eslovenia, Chantal de Bourmont, el mayor reconocimiento frances "Legion d'honneur" por sus obras. Pahor, integra la minor^a eslovena en Trieste y en sus trabajos debate sobre el destino de la nacion eslovena fuera de Eslovenia. Su obra esta marcada por las vivencias del fascismo y la segunda guerra mundial. En tiempos de guerra fue exiliado a Francia donde completo su conocimiento del idioma frances que, segun sus dichos, numerosas veces le salvo la vida. Los libros de Pahor son la literatura eslovena mas traducida en Francia. (Pag. 1) MINISTROS EN NUEVA YORK El primer ministro esloveno Janez Janša y el ministro del exterior Dimitrij Rupel estuvieron presentes en la 62° asamblea general de la ONU, en Nueva York. El tema principal en los encuentros fue la presentacion de Eslovenia como la siguiente republica que presidira en la Union Europea. (Pag. 1) CONCURSO DE TESIS La oficina del gobierno de la Republica de Eslovenia para los eslovenos en el exterior llama a concurso a todos aquellos que, entre el 1/11/06 y el 31/10/07 presentaron o presentaran su tesis de grado o postgrado, en relacion con los eslovenos fuera de Eslovenia. El objetivo es alentar las investigaciones de los estudiantes vinculadas a la inmigra-cion y a la importancia de conservar la identidad eslovena en otros pa^ses. Se premiaran tres trabajos en los pa^ses que limitan con Eslovenia y tres del resto del mundo. Una comision de notables evaluara los trabajos presentados; su criterio sera la originalidad del tema y si este favorece mantener la identidad eslovena fuera de Eslovenia. Los candidatos deben enviar el ejemplar con el comprobante de la defensa. Los trabajos se reciben hasta el 30/11. (Pag. 2) CONCIERTO EN MENDOZA El 1° de septiembre la colectividad eslovena en Mendo-za celebro el d^a del inmigrante. El salon repleto recibio al coro compuesto por 36 voces. Los presentadores expresa-ron la gratitud porque hace 60 anos muchos eslovenos encontraron la paz, un trabajo y un nuevo hogar en estas tierras. El concierto incluyo dos obras. La primera fue la misa eslovena de Ubaldo Vrabec y la segunda la misa criolla de Ariel Ram^rez. El publico respondio con fuertes aplausos las interpretaciones del coro, el acompanamiento de los instrumentos y as^ reconocio tambien el trabajo del director musicologo lic. Diego Busquet. (Pag. 3) MILINA EN CONCIERTO El coro femenino de adolescentes Milina realizo un concierto el 8 de septiembre en las instalaciones del centro esloveno de Pristava ubicado en Castelar. Bajo la direccion de la profesora Mariana Jelenc Petrocco, el coro interpreto canciones en esloveno, castellano, ingles y lat^n. La segunda parte del concierto se dedico por entero a las canciones marianas. Al altar que estaba a un costado, con la imagen de Mar^a Auxiliadora de los eslovenos, le prendieron una vela y crearon el ambiente para la oracion. A pedido del coro, para crear una mejor atmosfera, los aplausos se dejaron para el final. El publico disfruto de las voces y reconocio la calidad de las interpretaciones con aplausos y felicitaciones que desembocaron en el obligado bis. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Božidar Bajuk, Matjaž Čeč, Štefan Godec in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 120, pri pošiljanju po pošti pa $ 160; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-8259 — E-mail: info@vilko.com.ar O