jj 26'997
naša
skupnost
LETNIK VI "^7	APRIL 80	številKa 4
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
OB 27. APRILU
in	-DNEVU USTANOVITVE OF
1. MAJU-PRAZNIKU DELA
NOVOST V GROSUPLJEM - VO "GUMA"

VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ISKRENE ČESTITKE
DO "GUMA" GROSUPLJE V LASTNIH PROSTORIH
Te dni je bila v obSini Grosuplje dokonSana še ena večja investicija. V "Gumi" Grosuplje je bil izvršen tehnični prevzem skladiščnega objekta s poslovnimi prostori v skupni površini 3100 m23 od tega zajemajo pisarniški prostori 100 m2.
V prihodnosti nameravajo dokončati še eno nadstropje pisarniških prostorov.
Skupna investicijska vrednost je znašala 15.100.000 din. Od tega je bilo lastne udeležbe 1.000.000 din, kredit Beogradske banke iz Ljubljane je bil odobren v višini 5.000.000 din, kredit Zavarovalne skupnosti Triglav v višini din 7.500.000, ki predstavlja del lastnih sredstev investitorja, in kredit izvajalca Agroobnove iz Ljubljane v višini din 1.600.000.
Izbrana je bila najcenejša oblika gradnje, to je beton-jeklo-steklo.
Izvajalec "Agroobnova" s svojimi kooperanti je vsa dela kvalitetno izvršil v rekordnem času šestih mesecev,.
Končna vrednost objekta je cca 5.400,00 din za kvadratni meter.
Delovna organizacija je bila ustanovljena v drugi polovici leta 1977.
Predmet poslovanja je prodaja vseh vrst avtogum in tehničnega materiala, predvsem domačih proizvajalcev.
Trenutno je zaposlenih 24 delavcev, predvidevajo pa povečanje na 30 zaposlenih.
Z novimi skladišnimi in upravnimi prostori bo omogočena boljša organizacija dela in usmerjenost podjetja. Razpolaganje z lastnimi osnovnimi sredstvi in prizadevnostjo vseh delavcev delovne organizacije, bo omogočilo ne samo uspešno poslovanje, temveč tudi dovolj visoko ekonomičnost, katere višek zagotavlja tudi uporabo teh sredstev za razširjeno reprodukcijo.
ZAKLJUČENA JAVNA RAZPRAVA 0 ZAKONU 0 USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Delegati OK SZDL Grosuplje so na seji 31.3.1980 sprejeli dokončne pripombe in stališča k predlogu zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je bil sprejet 2.4.1980.
Prva pripomba se je nanašala na rok za javno razpravo. Delegati so menili, da je prekratek. Upoštevati je treba, da je predlog zakona bistveno drugačen od osnutka, ki so ga obravnavali v lanskem letu. Zato bo v tako kratkem času težko izluščiti bistveno vsebino pripomb in pretehtati njihovo utemeljenost.
Razpravljale! so tudi menili, da so po predlaganem konceptu v znatno boljšem položaju otroci iz velikih centrov, ker jim je na razpolago več temeljnih usmeritev. Zato bi bilo smotrno hkrati z mrežo šol in številom vpisnih mest obravnavati tudi kapaciteto dijaških domov ter možnosti kadrovske in štipendijske politike.
V razpravi se je izoblikovalo stališče, da je posameznih usmeritev preveč. Zaradi tega je potrebno proučiti možnosti za njihovo združevanje, kar bi omogočalo boljše možnosti manjšim krajem.
Usmeritve in mreža šol usmerjenega izobraževanja izhajajo iz potreb združenega dela. Pri tem je treba stremeti, da so tudi šole približane delovnim organizacijam. Gospodarski razvoj v naši družbi je zelo dinamičen, zato se lahko zgodi, da se bo po nekaj letih pokazala potreba po drugače izobraženih delavcih. Delegati so zato predlagali, da se v zakonu opredeli možnost spremenljivosti usmeritev.
Javna razprava je pokazala, da so delovne organizacije v tem trenutku še premalo pripravljene na izvajanje novega programa. Nihče še ne razmišlja resno o usposobitvi delavnic za izvajanje praktičnega pouka. Zaenkrat so ta vprašanja do neke mere rešena le v izobraževalnih centrih ob velikih DO. Ob premajhnem zanimanju manjših delovnih organizacij pa obstaja bojazen, da bodo taki centri izobraževali le tiste značilne poklice, ki jih potrebujejo zase.
ZAKON O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU SPREJET - VPIS PO STAREM
Zbori republiške skupščine in skupščine Izobraževalne skupnosti SR Slovenije so 9/4-1980 obravnavali predlog Zakona o usmerjenem izobraževanju. Dosedanja razprava je pokazala veliko širino kroga razpravijalcev, kot tudi konkretne pripombe na predlagani tekst zakona. Pripombe in vsebinski predlogi so bili vključeni v številne amandmaje, ki jih je morala medzborovska komisija skupščine Izobraževalne skupnosti in zakonodajno pravna komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije uskladiti.
Po opravljenem usklajevalnem postopku so delegati obeh skupščin omenjeni predlog zakona soglasno sprejeli. S sprejemom je nedvomno opravljen velik korak naprej na področju vzgoje in izobraževanja in na ta način podana pravna osnova nadaljnega dela na preobrazbi celotnega šolstva v SR Sloveniji.
Res je, da ustrezni zakon imamo, vendar pa za realizacijo in pristop k usmerjenem izobraževanju še marsikaj manjka. Jasno je, da se vpis v usmerjeno izobraževanje, ki bi moral steči s 1/9-1980, odmika. Torej letos ne bomo vpisovali učencev v usmerjeno izobraževanje, temveč bodo vpisi potekali po starem. Imeli bomo še gimnazije, poklicne šole in pa tudi vajence in učne pogodbe. Seveda je to le preložitev vpisa v usmerjeno izobraževanje na naslednje leto 1981/82, do takrat pa bo nujno urediti vse potrebno. Delo na mreži šol usmerjenega izobraževanja se mora pospešeno nadaljevati, prav tako
pa tudi delo na zasnovah in programskih usmeritvah. Zagotoviti bo potrebno ustrezne delavnice in druge učno vzgojne prostore. Povsod tam, kjer pa našteti pogoji obstojajo, pa je prehod na usmerjeno izobraževanje možen tudi v tem letu.
Lahko ugotovimo, da nejasnosti za letošnji vpis ni več. Opredelitev je jasna za generacijo učencev, ki v tem šolskem letu zaključujejo osnovno šolanje, za vse druge pa bo veljal zakon o usmerjenem izobraževanju.
SEJA ZBORA ZRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE
Zbor združenega dela je na seji obravnaval informacijo o izvrševanju dogovora o usmeritvi razporejanja dohodka ter prvo oceno usklajenosti planskih aktov z resolucijo in dogovorom o razporejanju dohodka. Zbor združenega dela je ob sprejemu informacije o izvrševanju dogovora sprejel naslednja sklepa:
1.	Delavski sveti in samoupravne delavske kontrole v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, katere so izplačale višje osebne dohodke, kot to dovoljuje dogovor, naj proučijo stanje in sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev osebnih dohodkov z dogovorom.
2.	Za tiste uporabnike družbenih sredstev, ki ne bodo uskladili izplačil osebnih dohodkov z dogovorom o usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1980, bo zbor združenega dela sprejel sklepe o sprejemu začasnih ukrepov družbenega varstva.
Ob obravnavi prve ocene usklajenosti planskih aktov o razporejanju dohodka za leto 1980 je bilo podarjeno, da 15 uporabnikov družbenih sredstev s področja gospodarstva in 7 uporabnikov družbenih sredstev s področja negospodarstva še ni uskladilo svojih planov v skladu z resolucijo in dogovorom glede razporejanja sredstev za osebne dohodke, medtem ko so sredstva, namenjena za skupno porabo, razmeroma usklajena, kljub temu, da še ni možno sprejeti konkretne ocene o planiranih sredstvih skupne porabe v TOZD.
SPREJETI PROGRAMI SIS ZA LETO 1980
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so v mesecu marcu sprejele
programe in finančne načrte za leto 1980, kateri so usklajeni z resolucijskimi izhodišči. Tako bodo posamezne SIS delovale v izvedbi najpomembnejših nalog:
Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje:
-	doslednem izvajanju nalog, ki so vključene v enotni vzgojnoizobraževalni program
-	še nadaljnem razvijanju oddelkov podaljšanega bivanja, upoštevajoč prostorske možnosti
-	čimbolj kvalitetni izvedbi dodatnega programa - predvsem nalog, ki so ozko vezane na realizaciji predmetnika
-	izvajanju vseh nalogjpotrebnih za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82
-	nadaljevanju z investicijami v nove šolske objekte - gradnjo Izobraževalnega centra Ivančna gorica - Stična, del investicijskih sredstev pa nameniti vzdrževanju obstoječih šolskih objektov.
Skupnost otroškega varstva Grosuplje:
-	kvalitetni izvedbi vzgojno-varstvenega programa v vseh VVZ
-	izvajanja 80 urnega vzgojnega programa v 9 oddelkih in celoletno malo šolo v 5 oddelkih
-	organiziranja potujočega vrtca v KS Ambrus, Krka, Zagradec v okviru brigade
-	proučitvi možnosti organizacije varstva v varstvenih družinah
-	dokončanja gradnje VVZ v Grosupljem ter zagotovitvi varstva in vzgoji 152 otrokom
-	ureditve otroških igrišč v posameznih naseljih.
Telesnokulturna skupnost Grosuplje:
-	tekmovanja za športno značko predšolskih otrok in učencev od 1 - 4 razreda;
-	izvedbe akcij: "vsi na kolo za zdravo telo", "naučimo se plavati in smučati" ter "na teku se dobimo";
-	večje kvalitete sindikalnih in rekreacijskih tekmovanj;
-	da se najboljšim tekmovalcem omogoči sodelovanje v občinskih selekcijah;
Občinska skupnost socialnega varstva Grosuplje:
-	priprave predloga za uvedbo enotne evidence občanov in družin, ki prejemajo socialne dajatve;
-	uskladitve programov in ukrepov za zagotavljanje socialne varnosti borcev NOV in VVI;
-	vodenja postopka za gradnjo doma ostarelih občanov ter
-	usklajevanja programov reševanja socialne problematike Romov.
POSLOVNI USPEH GOSPODARSTVA V LETU 1979
Iz analize zaključnih računov gospodarstva je razvidno, da je bilo gospodarska aktivnost zelo živahna, ki je bila značilna predvsem za prve mesece v letu 1979, zlasti v industriji pa so spremljale gospodarstvo neugodne težnje kot so:
-	prehitra rast potrošnje, zlasti investicij,
-	visok primankljaj v zunanje-trgovinski menjavi,
-	naglo naraščanje cen na vseh področjih.
Nerešeni dolgoročni problemi v biagovno-denarnih tokovih in izjemno visoka inflacija so vplivali na slabšanje kvalitete gospodarjenja. Zaradi močne nestabilnosti gospodarstva in neusklajenih blagovno denarnih odnosov so bili že v mesecu aprilu na zvezni ravni sprejeti ukrepi, ki naj bi odpravili nezadovoljive tendence v izvozno -uvoznih gibanjih, umirili investicijsko povpraševanje, vplivali na odnose o delitvi dohodka in zajezili nadaljno rast cen.
Kljub sprejetim ukrepom pa se,čeprav v manjši meri preje omenjene tendence, kažejo v poslovanju skozi celotno obdobje 1979, kar ponazarjajo tudi gibanja posameznih kazalcev v gospodarstvu. Tako je na ravni občine porastel celotni prihodek za 42%, vendar so hitreje rastli materialni stroški, katerih rast je izražena z indeksom 144. Kljub temu je porastel dohodek za 37%, čisti dohodek za 34%, sredstva za akomulacijo pa za 48%, kar predstavlja pozitivno gibanje delitvenih razmerij, saj sredstva za akomulacijo naraščajo hitreje, kot vsi ostali preje omenjeni kazalci. Pri navedenih stopnjah rasti niso upoštevani kazalci tistih temeljnih organizacij, ki nimajo primerjalnih podatkov za leto 1979 zaradi statusnih sprememb med letom. Take temeljne organizacije so predvsem TOZD Specialnih baterij Šentvid pri Stični, TOZD Stikalni elementi Dobrepolje ter Veterinarski zavod Krim Grosuplje.
Splošna ocena je, da kljub neugodnim tendencam v gibanju gospodarstva, katere se kažejo v letu 1979 rezultati niso tako neugodni, kot se kaže slika v republiki, kar kaže tudi dejstvo, da nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo in da se je povečala akomulativna sposobnost gospodarstva. Ob obravnavi informacije je Izvršni svet ocenil, da se v delitvi dohodka nekatere temeljne organizacije niso dosledno držale usmeritev resolucije, vendar pa zaradi sprejetega dogovora o usmeritvi razporejanja dohodka, ki upošteva tudi skladnost delitve v letu 1979, ni sprejel konkretnih sklepov in stališč.
PRORAČUN OBČINE GROSUPLJE ZA LETO 1980
Izvršni svet skupščine občine Grosuplje je v mesecu februarju letos dal
v javno razpravo osnutek proračuna občine za leto 1980. Na podlagi pripomb delegacij, predlogov upravnih organov in strokovnih služb je bil pripravljen predlog proračuna, ki so ga delegati vseh zborov skupščine občine obravnavali in sprejeli na seji dne 26. marca 1980.
Proračun v višini 59-800.000 din predstavlja ]}% na zvišanje splošne porabe glede na dosežene izvirne prihodke v letu 1979 in tako za 3% zaostaja za dovoljenim povečanjem v letu 1980.
Glasovanje delegatov za proračun občine za leto 1980
IZ POROČILA O VODNOGOSPODARSKIH DELIH V LETU 1979
Iz poročila območje vodne skupnosti Ljubljanica - Sava za preteklo leto je razvidno, da je bilo v naši občini po stanju na dan 31/12-1979 vplačanega 6.376.339,65 c*'n vodnega prispevka od vseh osnov, to je splošni vodni prispevek, vodni prispevek po odločbi, od obrti in od katastrskega dohodka.
Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava je na našem območju v letu 1979 porabila 8.1143.876,55 din.
H gradnji vodovoda Podtabor - Slivnica - Račna - Čušperk je ta skupnost prispevala planirano dotacijo v višini 14.000.000,00 din. Za gradnjo čistilne naprave v Ivančni gorici pa je prispevala planirano dotacijo v višini 2.000.000,00 din.
Za redno vzdrževanje vodotokov je skupnost planirala 1.500.000,00 din, porabila pa 1.801.876,55 din. Za tehnično dokumentacijo za vzdrževanje vodotokov je bilo planiranih 192.000,00 din porabljenih pa le 72.000,00 din. Za študije in raziskave investicijskega značaja niso bila sredstva planirana po občinah, za naše območje pa je bilo porabljenih 270.000,00 din.
Vodna skupnost Ljubljanica - Sava je v preteklem letu prispevala tudi 700.000,00 din za mladinsko delovno akcijo Suha krajina 1979, ta akcija pa je bila na območju naše in kočevske občine, medtem ko novomeško in trebanjsko občino pokriva vodna skupnost dolenjske. Vodna skupnost Ljubljanica - Sava na našem območju ne pokriva doline Krke. To območje spada v vodno skupnost dolenjske v Novem mestu.
ŽIVAHNO IN DELOVNO NA SEJI SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI
V mesecu aprilu so delegati obeh zborov skupščine Komunalne skupnosti občine Grosuplje na 5. seji ocenili delo Komunalne skupnosti v preteklem obdobju in sprejeli usmeritve za delo v tekočem letu 1980. Prav tako so obravnavali poročila komunalnih delovnih organizacij za leto 1979 in sprejeli njihove programe dela za leto 1980.
Finančni načrt Komunalne skupnosti občine Grosuplje za leto 1979 je bil realiziran v višini 17-000.000 din ali 95%, finančni načrt Samoupravne enote za cestno dejavnost pa v višini 21.300.000 din ali 100%. Od pomembnejših investicij je bil v letu 1979 zgrajen raztežilni kanal B 1 v Grosupljem (Rožna dolina), zaključena je bila II. etapa gradn>e kanalizacije Brinje. Iz sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča so bile asfaltirane ceste v naselju Brinje. Realizirala se je investicija v prestavitev in modernizacijo Adamičeve ceste v Grosupljem. Asfaltirana je
bila cesta SV. Rok - železniška postaja Dob - Dob. Krajevnim skupnostim je Komunalna skupnost namenila 700.000 din sredstev za popravilo krajevnih poti.
Finančni načrt Komunalne skupnosti in SE za cestno dejavnost predvideva za leto I98O skupaj 91-1*00.000 din prihodkov in prav toliko dohodkov. Prioritetne investicije v komunalnem gospodarstvu za letošnje leto so: gradnja čistilne naprave Ivančna gorica (24.000.000 din), gradnja zbirnega kanala Ivančna gorica (24.000.000 din), gradnja zbirnega kanala Ivančna gorica (15.000.000 din), gradnja III. etape kanalizacije Brinje (1.800.000 din), izgradnja kanala B v Grosupljem (9.000.000 din), nadaljevanje rekonstrukcije Adamičeve ceste v Grosupljem. Za popravilo' krajevnih poti je Samoupravna enota za cestno dejavnost namenila v letošnjem letu 9^0.000 din.
Delegati so ugotovili, da je program dela Komunalne skupnosti za leto 1980 zelo obširen. Za realizacijo le tega je potrebno veliko kreditov za katerih najetja so potrebna tudi lastna gotovinska sredstva v precejšnji višini. Ob hitrem spreminjanju pogojev Stanovanjske komunalne banke Ljubljana za lastno udeležbo pri najetju kreditov je realizacija celotnega programa vprašljiva. Prav tako je z zagotovitvijo gotovinskih sredstev pogojena modernizacija občinskih cest.
PREDVIDENA VODNOGOSPODARSKA DELA V LETOŠNJEM LETU
Iz predloga plana vodnogospodarskih del, ki ga je za letošnje leto pripravila območja vodna skupnost Ljubljanica - Sava, je razvidno, da bo v naši občini letos porabljenih 2 milijona dinarjev za vzdrževanje nižinskih vodotokov. Za potrebe melioracij je namreč nujno preurediti in za 30 cm poglobiti Grosupeljščico v dolžini 1250 metrov, kar bo stalo cca 900.00 din. Vzporedno z melioracijskimi deli pod črnelom bo potrebno očistiti črnelski potok v dolžini 750 metrov, vrednost vodotokov v občini pa je predvidenih 400.000 din.
Predviden je tudi začetek priprav lokacijske dokumentacije za bodoči zadrževalnik na Velikem Potoku. Potrebna sredstva za ta namen niso predvidena posebej, pač pa v skupnem znesku za tehnično dokumentacijo na celotnem območju vodne skupnosti .
Za prvo fazo ureditve Stiškega potoka je predvidenih 4.000.000,00 din in sicer za regulacijo 280 m Višnjice v Ivančni gorici ter preložitev 370 m Stiškega potoka na odseku do regionalne ceste Ljubljana - Ivančna gorica.
Z dotacijo v višini 4.000.000,00 din bo vodna skupnost pod-prla izvedbo nedokončanih del na čistilni napravi Ivančna gorica in na nekaterih objektih na sistemu kanalizacije Grosupljega. Ta dela, ki so namenjena tudi za varovanje voda Krke, so zaključni del srednjeročnega programa 1976 - 1980.
Dotacija v višini 2.000.000,00 din naj bi bila namenjena Komunalni skupnosti Grosuplje, in sicer za vodooskrbo. Komunalna skupnost namreč zaključuje z izgradnjo nekaterih objektov za oskrbo z vodo. Ta dotacija je zadnja tranša sredstev v skupnem znesku 7.00.000,00 din, ki je bila v srednjeročnem načrtu 1976 - 1980 predvidena za soudeležbo Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava pri izgradnji objektov za oskrbo z vodo.
In končno bo manjši znesek namenjen tudi za študije in raziskave v zvezi z melioracijami na Gatini.
V zvezi z gradnjo zadrževalnika na Velikem Potoku bo letos organizirana razprava na terenu, začete pa bodo tudi priprave za odkup zemljišč, nakar bo izdelan idejni gradbeni načrt. Predhodno bodo ugotovili nahajališča materiala za gradnjo pregrade in to dokumentirali s potrebnimi raziskavami.
Seveda bo program del mogoče sprejeti in izvršiti le pod pogojem, da bodo v celoti zagotovljena tudi planirana sredstva.
SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA PTT PROMETA 1976 - 1980 BO NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE PRESEŽEN
Srednjeročni program razvoja ptt prometa občine Grosuplje v obodbju 1976
-	1980, ki je bil sprejet junija 1976 tudi v novo ustanovljeni območji SIS za ptt promet Ljubljana, je bil po cenah iz leta 1975 ovrednoten na 35.120.000 din, kar predstavlja v vrednosti celotnega programa te SIS 2%. Pri tem moramo seveda upoštevati, da 70% celotnega programa pokriva 5 ljubljanskih občin, 30% preostalega programa pa pokriva ostalih 9 občin.
Ob koncu 4-letnega obdobja je srednjeročni program na območju občine Grosuplje realiziran po vrednosti v višini 40.261.000 din, kar je 115% glede na sprejeti srednjeročni plan. V vrednosti realiziranega programa v 4 letih odpade 80% na vlaganja v telefonske kapacitete t.j. centrale in kabelske mreže, ostalih 20% pa na gradbene objekte, nabavo poštne opreme, izdelavo projektov in študij.
če upoštevamo še plan investicij za leto 1980 v višini 11.380.000 din, bo znašal celoten srednjeročni program občine Grosuplje 51.641.000 din, kar je po tekočih cenah za 47% več od prvotno sprejetega srednjeročnega programa.
V tekočem srednjeročnem programu so na območju občine zgradili:
-	novo ptt stavbo v Ivančni gorici.
-	povečali kapaciteto vozel ne telefonske centrale v Grosupljem za 1000 naročniških priključkov,
-	povečali kapaciteto končnih telefonskih central v Šentvidu pri Stični, v Višnji gori, v Vidmu in v Krki z dodatnimi 120 priključki v vsaki od teh central. Tako je sedaj že zagotovljenih 1480 priključkov kot dodatna kapaciteta telefonskih central ,
-	v montaži je nova centrala v Ivančni gorici s kapaciteto 600 priključkov, ki bodo nadomestili obstoječo centralo s 160 priključki. Montažna dela bodo predvidoma zaključena v prvi polovici letošnjega leta.
- zaključkom montažnih del v ATC Ivančna gorica bo na območju občine skupno 1920 dodatnih naročniških priključkov. To pa pomeni praktično potrojitev kapacitet iz leta 1975 na tem območju.
- zgradili so tudi obsežno kabelsko omrežje na območju Grosupljega; zagotovili nova kabelska omrežja v Šentvidu pri Stični, na Krki, na Vidmu, in v Višnji gori, kjer je gradnja v zaključni fazi.
-•Montirali so ustrezno opremo ter tako zagotovili dodatne povezave med vsemi končnimi centralami in centralo v Grosupljem. Usposobili so tudi dodatno 89 zveznih vodov med centralo Grosuplje in med glavno in tranzitno centralo v Ljubljani. Hkrati s tem so omogočili vključitev celotnega območja občine Grosuplje v avtomatski mednarodni telefonski promet.
- Z aktiviranjem nove centrale v Ivančni gorici ter z izgradnjo kabelskega omrežja na območju te centrale (plan 1980) do dosežene in presežene postavljene naloge iz srednjeročnega plana 1976 - 1980.
- Pridobitev novih ptt prostorov v Višnji gori ostaja edina neizvršena naloga iz srednjeročnega plana. Večnamenski objekt, ki bi zajel tudi ptt program, se iz različnih vzrokov še ni začel graditi.
Tako uspešna realizacija srednjeročnega programa na območju občine Grosuplje je rezultat skupnih naporov tako izvajalcev kot uporabnikov, združenih v območni SIS.
SKLAD SKUPNIH REZERV OBČINE GROSUPLJE
V petek 11/4-1980 >e bila prva seja nove skupščine sklada skupnih rezerv občine Grosuplje. Na seji so sprejeli več pomembnih dokumentov, in sicer:
Statutarni sklep o delegiranju delegatov v skupščini sklada. Po tem sklepu ima skupščina 31 delegatskih mest, po enega delegata izvoli vsaka TOZD s področja gospodarstva s sedežem na območju občine.
Nadalje je bil sprejet statut sklada, kakor tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine. Sporazum določa, da združujejo delavci v TOZD v sklad sredstva v višini 2% od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade TOZD v zaključnem računu in sicer za dobo 6 let.
!z zaključnegaračuna, ki ga je sprejela skupščina je razvidno, da so bili prihodki sklada po stanju na dan 31/12-1979 izvršeni v višini 7.75^.519,60 din, izdatki pa v višini 6.971.181,70 din, saldo po stanju na dan 31/12-1979 je znašal 783.337,90 din. Glavna postavka pri razporeditvi sredstev so bili seveda krediti, ki so znašali 5-200.000,00 din, druga sredstva pa so bila razporejena za odplačilo prejetih kreditov in vlog vlagateljev, za odplačilo obresti, provizije banki, za manipulativne stroške in druge izdatke.
Sprejeti finančni načrt sklada za letošnje leto predvideva sredstva in prihodke v višini 11.900.000,00 din ter dohodke v enaki višini. Glavni izdatki za letošnje leto bodo kratkoročni krediti za izplačilo osebnih dohodkov, drugi izdatki pa bodo še odplačilo vlog TOZD vplačanih po zaključnih računih za leto 1975, premostitveni krediti za morebitne izgube med letom, sanacijski krediti za osnovna sredstva, obresti in manipulativni stroški.
PRIPRAVE ZA GRADNJO BLAGOVNICE SO DOSLEJ POTEKALE BREZ ZASTOJEV
Po lani sprejetem rokovniku potekajo priprave, v zvezi s pridobitvijo tehnične dokumentacije brez zastojev in bo DO Tabor Grosuplje do konca maja imela že izdelan glavni projekt z vso potrebno dokumentacijo. Prav tako pa tudi ekonomski elaborat o ekonomski upravičenosti investicije. Pridobljena so vsa soglasja k lokaciji. DO je za pridobitev omenjene dokumentacije, idejnih projektov, raziskave tal, porabila preko 3 milijone sredstev, zagotovljena pa ima tudi sredstva za nakup zemljišča itd..
Ustavilo pa se je pri pridobitvi zemljišča, kajti zasebni imetnik dela zemljišča, le tega ni pripravljen prostovoljno prodati, vsled česar bo oddelek za premoženjsko pravne zadeve pri Sob predlagal razlastitev. Ta postopek bo nekoliko zavrl redni potek priprav.
Z določeno zamudo se je v priprave vključil tudi pristojni urbanistični organ Sob, ki šele sedaj zahteva izdelavo zazidalnega načrta za ožje in širše območje predvidene lokacije blagovnice, ker tak načrt zaenkrat ne obstaja. Računa se, da bo zahtevani načrt izgotovljen do konca julija in avgusta sprejet na skupščini. Izdelavo lokacijske dokumentacije in zazidalni načrt bo izdelal PA Ljubljana, financirala pa ga bo DO Tabor.
Težko je v tem trenutku dati neko zanesljivo oceno, ali bo gradnja blagovnice stekla v jeseni, kot to predvideva DO, kajti po podatkih LB Ljubljana bo le ta namenila kot svojo udeležbo za gradnjo trgovskih lokalov v letu 1980 le 200 Mio din, medtem ko prijavljene potrebe znašajo 1 .600 Mio din, pri tem pa še obstojajo v okviru občine tendence, da bi posojila, ki jih daje banka za gradnjo trg. lokalov delili med dve DO. Taka delitev pa bo lahko zavrla, če ne celo onemogočila gradnjo blagovnice.
DO Tabor Grosuplje
' ‘ ^
Dopisujte v glasilo
— ... —
KRATKOROČNI KREDITI ZA IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV
Skupščina sklada skupnih rezerv občine Grosuplje je ponovno odobrila kratkoročni kredit trgovskemu podjetju Tabor Grosuplje za izplačilo osebnih dohodkov in sicer v višini 1.200.000,00 din ter Kovinastroju Grosuplje v višini 2.800.000,00 din, obema za čas treh mesecev, oz. do 31/7"1980. Na novo pa je odobrila kratkoročne kredite za izplačilo osebnih dohodkov tovarni Motvoz in platno Grosuplje v višini 2.000.000,00 din, Instalacijam Grosuplje v višini 1 milijon din ter TOZD Zmaj Šentvid pri Stični v višini 1.000.000,00 din za tri mesece, oz. do 31/7-1980.
OBRAT ELPISA V AMBRUSU
S 1. januarjem 1980 je pričel z delom v prostorih zadružnega doma v Ambrusu obrat Elektrotehne Ljubljana. TOZD proizvodnja in servis Elpis. V obratu, v katerem izdelujejo plastične folije ter sestavljajo drobne električne elemente, je trenutno zaposlenih 7 delavcev. V letu 1980 nameravajo število zaposlenih povečati za 13 delavcev. Predvidevajo skupni promet v višini 40.000.000 din. Prav tako je v načrtu za leto 1980 predvidena ustanovitev še enega obrata v Šentvidu pri Stični z 20 zaposlenimi in 50.000.000 din prometa. V tem obratu bi sestavljali kovinsko galanterijo.
POSVET O MALEM GOSPODARSTVU
Predstavniki medobčinske gospodarske zbornice za ljubljansko območje so bili 1. aprila letos organizatorji posveta o malem gospodarstvu. V uvodu so orisali naloge zbornice v zvezi s pripravo planov, s kadrovanjem in opredelitvami v občinskih planih. Poseben povdarek je bil dan oceni možnosti za razvoj storitvene in deficitarne obrti. Na posvetu so sodelovali predstavniki združenja obrtnikov in Ljubljanske banke. V razpravi je bilo ugotovljeno, da doslej niso bile izkoriščene vse možnosti za razvoj obrti. Povečati bo treba napore pri urbanistih, krajevnih skupnostih in sredstvih obveščanja za razvoj obrti v občini. Predstavnik ljubljanske banke je poročal, da je možno dobiti ugoden kredit za nakup lokalov. Grosupeljski obrtniki so dobili v lanskem letu 1,6 mio din kredita za investicije in 10 mio din za obratna sredstva. Sprejeti so bili zaključki o sodelovanju KS pri razvoju obrti, o povezovanju obrti in SLO, o ustanavljanju P0ZD in zadruge ter sprejeta obveza, da se v občinskem planu določi nosilce razvoja obrti. V pripravi je nov dogovor o pospeševanju drobnega gospodarstva do leta 1985.
KAJ VEMO O ENOTNI MATIČNI ŠTEVILKI - EMŠO ?
V mesecu decembru lanskega leta je skupščina SRS sprejela zakon o enotni matični številki občanov. Te občinske upravne organe za notranje zadeve obvezuje, da najpozneje do 1.3.1981 vpišejo matične številke v osebne kartone registra stalnega prebivalstva in obvestijo občane o njihovih matičnih številkah. Organi in organizacije, ki vodijo predpisane evidence o občanih in na njihovi podlagi izdajajo javne listine, morajo matične številke v svoje evidence vpisati najpozneje do 31.12.1985.
V SRS določa matično številko Zavod SRS za statistiko praviloma po kraju rojstva, rojenemu pred uveljavitvijo tega zakona pa po kraju stalnega bivališča in jo pošlje pristojnemu organu za NZ.
Matična številka je identifikacijski - razpoznavni znak za povezovanje podatkov v uradnih evidencah, ki se vodijo o občanu v republiki. Trinajstmestno številko sestavljajo podatki o rojstvu in spolu občana, karakteristična številka občine in kontrolna številka.
Dopisujte v glasilo
VARSTVENE DRUŽINE OZIROMA ŽENE,KI BI SPREJELE V VARSTVO OTROKE DO TREH LET STAROSTI
To, da iščemo zmeraj nove oblike varstva predšolskih otrok je posledica zavesti, da še dolgo ne bomo mogli zagotoviti dovolj mest v vzgojno varstvenih zavodih. Kljub vedno večjim prizadevanjem v sleherni sredini, da bi povečali prostor za družbeno varstvo otrok so potrebe domala povsod večje od možnosti.
Zaradi tega smo se odločili, da tudi v naši občini najdemo ustrezno rešitev, da bi čimvečjemu številu otrok zagotovili enake možnosti za pravilen razvoj. Ena takih oblik, ki jo izvajajo že v nekaterih občinah je organizirano varstvo otrok v varstvenih družinah. Varstvene družine sprejemajo praviloma otroke do treh let starosti in dojenčke. Družbeni smoter te dejavnosti je ta, da zagotovimo otrokom tovrstno obliko varstva in vzgoje takrat, kadar se iz zdravstvenih ali psiholoških razlogov ne morejo vključiti v VVZ, da zagotovimo varstvo in vzgojo otrokom, ki iz objektivnih razlogov niso sprejeti v VVZ in pa da zagotovimo vzgojo in varstvo otrokom v krajih, kjer ni VVZ. Ožji smoter varstva v varstveni družini pa je zagotoviti otrokom osnovne pogoje za telesni in duševni razvoj, kar vključuje ustrezno ravnanje z otroki, možnost za gibanje in igro, pravilno prehrano in počitek.
Varuhinja ali varstvena družina, ki sprejme praviloma 3-5 otrok v dnevno varstvo mora imeti primerno stanovanje, ki ga je mogoče prilagoditi tako, da bo ustrezalo prostorskim, higienskim in vzgojnim zahtevam. Varuhinja je preskrbljena s strani VVZ ali SOV tako, da dobi vso potrebno opremo za otroke, sama pa mora zagotoviti souporabo kuhinje, kopalnice, stranišča, predsobe, itd., medtem ko starši otrok zagotovijo za svoje otroke vse potrebno od copat do plenic.
Pravice in dolžnosti varuhinj so naslednje: pravica do socialnega zavarovanja in drugih oblik zdravstvenega varstva, pravica do osebnega dohodka, pravica do dopusta,ipd., seveda pa mora varuhinja imeti pravilen odnos do otrok, vzgajati ga mora v socialističnem duhu, opraviti zdravniški pregled in pripravljati hrano po strokovnih navodilih, in upoštevati vzgojna navodila, ki jih daje oseba, ki je odgovorna za to delo, nadalje mora varuhinja ob vsaki priložnosti dopustiti vstop v stanovanje osebi, ki izvaja nadzor.
Varstvo otrok v varstvenih družinah bo pod strokovnim in upravnim vodstvom VVZ. Plačilo staršev za vsakega otroka, ki bo v družbenem varstvu v varstveni družini se bo izračunavalo po istih kriterijih in po isti lestvici, kot se izračunava za redne varovance v VVZ.
Ob vsem tem izrečenem vas sedaj vabimo, da v kolikor ste pripravljeni sprejeti to zaposlitev in imate veselje do dela z otroki, se javite na Skupnosti otroškega varstva Grosuplje, Kolodvorska 2, kjer vas bomo lahko seznanili z vsemi podrobnostmi, ki izvirajo iz tega dela.
JAVNA RAZPRAVA - USKLAJEVANJE SKUPNIH INTERESOV
Javna razprava, naj bo stalna oblika vplivanja krajanov na pomembnejše odločitve in načrtovanja v KS.
V	KS Grosuplje je bila 25. marca t.l. že druga javna razprava, tokrat
o zazidalnem načrtu spodanja Slivnica, spremembi novelacije urbanističnega programa spremembi zazidalnega načrta severnega dela Adamičeve ceste v Grosuplju in idejnem projektu športno rekreacijskega centra Grosuplje.
Da je to pravi način obveščanja in omogočanja krajanom, da neposredno vplivajo na dogajanja in reševanje problemov v Krajevni skupnosti je pokazal velik odziv in tudi tehtne razprave o obravnavanih temah. H kvaliteti razprave so pripomogli tudi predstavniki projektantskih organizacij Zavod Tivoli in Projektivni ate Ije, ki so posamezne načrte oziroma programe izdelali.
V	daljši razpravi o vseh predloženih dokumentih, ki so bili že pred razpravo razgrnjeni na panojih v prostorih kulturnega doma Grosuplje, so prisotni krajani zavzeli pozitivno stališče in s tem podprli prizadevanja po nadaljnem urejanju urbanističnih problemov.
SPREJET PROGRAM OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Občinska konferenca SZDL je na seji 31.3.1980 sprejela program dela za 1 tošnje leto. Delegati so ugotovili, da je del programa že uresničen, v nadaljevanju pa bo težišče dela usmerjeno na področje družbenoekonomskih odnosov in razvoj političnega sistema ter samoupravljanja.
Izkazalo se je, da je najpomembnejša naloga vseh frontno organiziranih sil stabilizacije gospodarskih gibanj. Pojem stabilizacije mora biti prisoten v vseh sredinah, razumeti pa ga je treba ne le kot enkratno akcijo, pač pa kot trajno nalogo. S tem sta nerazdružno povezana vloga in položaj delavca v združenem delu ter napori za skladno načrtovanje novega srednjeročnega obdobja 1981 - 1985. Dosled neje bo treba spremljati in zahtevati razreševanje problematike na področju kmetijstva.
Zdrave osnove družbenoekonomskega razvoja so najtesneje povezane z razvojem političnega sistema in samoupravljanja. Na tem področju je treba nadaljevati akcijo za čimvečjo aktivnost delegacij in konferenc delgacij, obenem pa nenehno evidentirati nove kandidate, saj bodo volitve leta 1982 naenkrat pred nami. izogibati se bo treba vsakršnega forumskega obravnavanja problemov, saj le n,a tak način poiščemo interese delovnih ljudi in občanov, h akciji pa pritegnemo tiste, ki so živi jensko zainteresirani. Pomembne naloge so si delegati zadali tudi na področju usmerjenega izobraževanja, boljšega in hitrejšega informiranja, krepitve SLO in DS, kadrovske politike in ohranjanja ter razvijanja revoluciona 1 nih tradicij.
Delegati OK SZDL so na konferenci obravnavali in sprejeli tudi sklepni račun za 1979 leto ter finančni načrt za letošnje leto.
VOLILNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV GROSUPLJE
Občinski svet Zveze sindikatov je imel 9. aprila 1980 sejo sveta na kate ri so ocenili dosedanje delo sveta njegovih organov in funkcionarjev.
Hkrati so delegati razpravljali o pobudi tov. Tita o razvijanju demokratizacije in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti. Pobuda predsednika Tita mo ra biti namreč v sindikatih uresničena do 30. junija 1980.
Sprejeli so vsklajeni STATUTARNI sklep občinske organizacije Zveze sindikatov in poslovnik o notranji organizaciji in načinu delovanja sveta zveze sindikatov Grosuplje. Osrednja točka dnevnega reda je bila ocena gospodarjenja za leto 1979 in vloga zveze sindikatov pri spremljanju gospodarjenja. Za predsednika sveta so izvolili tov. Andreja Struna in za podpredsednika tov. Jožo Zupančič za naslednjo enoletno mandatno obdobje, za sekretarja sveta pa tov. Andreja Novaka za dvoletno mandatno obdobje. Svet je program dela za leto 1980 že sprejel, s prispevki iz razprave na seji se bo ta program še obogatil, tako da bodo sindikati uresničevali svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti v osnovnih organizacijah in organih zveze sindikatov ter krepili kolektivno delo in odgovornost. Na svetu so se odločili, da bodo dali prednost pred vsemi nalogami uresničevanju stabilizacijskih programov in pritegnitvi vsega članstva k njegovi realizaciji, realnemu spremljanju rezultatov gospodarjenja ter sprejemanju razporejanja dohodka v skladu z resolucijo
PODELITEV PRIZNANJ SINDIKATA
Predsedstvo občinskega sveta ZSJ Grosuplje je odločilo, da letos podeli Srebrni znak sindikata naslednjim članom:
-	Ambrož Ivanki, iz osnovne organizacije ZS "Iskra" Višnje gore
-	Fric Marici, iz osnovne organizacije ZS - DPO in SIS Grosuplje
-	Perko Jožetu, iz osnovne organizacije ZS "Motvoz in platno" Grosuplje
-	Perme Malči, iz osnovne organizacije ZS "Splošno mizarstvo" Grosuplje
-	škrjanc Mari ji,iz osnovne organizacije ZS osnovna šola"Louis Adamič" Grosuplje
PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA OF
Občinska konferenca SZDL vsako leto podeljuje najbolj zaslužnim družbenopolitičnim delavcem srebrni znak OF. Pet takih priznanj bo po sklepu žirije in Predsedstva OKSZDL podeljeno tudi letos. Prejeli jih bodo: Bernard Rode iz Velikega Mlačevega , Franc Gruden iz Šmarja, Slavko Kovačič iz Ljubljane, Franc Kalar iz Ivančne gorice in Janko Petek iz Šentvida pri Stični.
Priznanja bodo imenovanim izročena na skupni slavnostni seji OKZKS, 0K SZDL in občinskega sindikalnega sveta 25.4.1980.
Z MNOŽIČNO MLADIH SMO DOSEGLI VELIK USPEH
To so ugotovili na zadnji seji koordinacijskega odbora za pripravo in
izvedbo tekmovanja "Tito - revolucija - mir". Na tej seji so ocenili celoten potek priprav in ugotovili, da je bil uspeh dosežen predvsem v tem, da so poleg mladih iz osnovnih šol sodelovali tudi mladinci in mladinke iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, študenti, taborniki in vojaki. Vseskozi je bilo prisotno dejstvo, da se mladi po šolah skupaj z mentorji zelo dobro vključujejo v proučevanje gradiva, kar je posledica, da je bil letošnji kviz v šolah že osmič in imajo zato
že veliko izkušenj. Zelo dobra je bila udeležba mladine iz krajevnih skupnosti, saj je sodelovalo 18 ekip. Nekoliko slabši pa je bil odziv mladih delavcev, saj je sodelovalo le 6 ekip.
Tekmovalno gradivo "30 let socialističnega samoupravljanja" je izdala revija Kekec, v slovenščini pa tednik Mladina. Tematika je bila dovolj aktualna, saj je poleg zgodovinske osnove vključevala tudi poglavja iz sedanje družbenopolitične prakse.
Ob bojazni, da je gradivo pretežko za mlade iz osnovnih šol, so le-ti dokazali, da se lahko popolnoma enakoprav-
varjalcev iz občine, poleg njih pa tudi
no kosajo s svojimi starejšimi vrstniki. Žirija, ki je ocenjevala znanje je zadovoljna z doseženimi uspehi mladih. Po zaključenih internih in krajevnih tekmovanjih, ki so potekala v prvi polovici marca, je bila 29/3-1980 v avli Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje zaključna prireditev. Tu so se najboljše ekipe (23) pomirile najprej na testiranju, nato pa najboljše k še na sami prireditvi. Sama zaključna prireditev je bila usmerjena pred vsem na proslavljanje 30. letnice uvedbe socialistične samoupravjanja in 70. letnice tov. Edvarda Kardelja. V kulturnem programu je sodelovalo veliko mladih ust-adniki JLA, enote iz Ljubljane.
Prireditev je bila dobro obiskana in je izzvenela kot velika manifestacija mladine iz naše občine. Največ znanja so pokazali mladi iz Metnaja in Osnovne šole Ferdo Vesel Šentvid pri Stični, ki so zastopali našo občino tudi na regijskem tekmovanju, kjer so dosegli dobre rezultate.
Koordinacijski odbor je ob vseh teh ugotovitvah sprejel tudi usmeritev, da v prihodnjem letu ponovno organiziramo kviz v večji širini In kvalitetneje.
PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA DELO OK ZSMS GROSUPLJE
Ena glavnih nalog je utrjevanje zasnov kolektivnega dela in odgovornosti ter iskanje novih oblik pri. nadaljni demokratizaciji družbenih odnosov to pa bo prežemalo vse dejavnosti mladih v prihodnjih mesecih. Potrebno bo vgraditi pozitivne pridobitve v delo vseh oblik organiziranosti ZSMS, zlasti na področju mladinskega prostovoljnega dela ter v delu osnovnih in občinske organizacije.
V prvih mesecih je potrebno takoj pristopiti k formiranju krajevnih konferenc (svetov) ZSMS v vseh krajih, kjer deluje več 00 ZSMS in obstajajo objektivni pogoji za delovanje teh svetov.
Z ustanovitvijo družbenih svetov smo mladi dobili novo možnost, da postanemo aktivnejši tudi v delegatskem sistemu. Potrebno se bo zavzeti, da bodo ti resnično opravljali svojo nalogo, kar bomo dosegli, če bomo aktivno sodelovali.
Na področju ekonomske stabilizacije gospodarstva nas prave naloge šele čakajo. Prav zato moramo poživiti delo osnovnih organizacij v združenem delu, ki so eden glavnih nosilcev te naloge.
Povečati moramo aktivnost pri idejno-političnem izobraževanju mladih.
Več pozornosti je potrebno posvetiti najaktivnejšim mladincem ter izoblikovati pred loge za njihov sprejem v članstvo ZK.
Najpomembnejša naloga v poletnih mesecih bo vsekakor sodelovanje MDB "Jože Kovačič" na zvezni mladinski delovni akciji Tetovo 80 v Makedoniji.
Priprava za to akcijo bo lokalna MDA Zg. Slivnica 80, kjer bodo mladi brigadirji 10 dni kopali jarek za vodovod na trasi Lipoglav - Zg. Slivnica.
NAPREJ PONOSNO .....
Mladinci 00ZSMS na Gimnaziji Josipa Jurčiča smo v mesecu marcu organizirali lokalne mladinske delovne akcije. Na gradbišču novega šolskega centra smo kopali jarke za električne napeljave.
čeprav nekateri dijaki v ta center ne bodo več hodili, so na akciji sodelovali vsi štirje letniki oziroma vseh osem paralelk. Delali smo v izmenah po tri ure, od 8h dopoldan do 5h popoldan.
Z našim prihodom je delovišče oživelo. Smeh in pravo brigadirsko razpoloženje je premagovalo utrujenost in nas še bolj vzpodbujalo k delu. Jarek je postajal vse globlji in širši, kupi zemlje vse večji. V treh dneh smo svoje naloge opravili in prihranili 100 tisoč din. Akcija je dijake vseh letnikov še bolj zbližala in marsikoga navdušila za udeležbo na akcijah republiškega ali zveznega merila.
Ponosni smo, da smo prav mi, zadnja generacija stiške gimnazije, položili temeljni kamen novemu vzgojno-izo-braževalnemu centru. Zavzeto spremljamo vsako novost v zvezi z gradnjo novega šolskega centra Ivančna go-rica-Stična in prav tako tudi razvoj sistema šolanja v usmerjenem izobraževanju, še posebej pa se zanimamo za mrežo šol, torej za to, katere usmeritve bomo imeli v stavbi, ki pravkar raste in ki smo ji tudi mi dali svoj pečat, še se bomo udeleževali podobnih akcij, saj vemo, da nas zbližujejo in utrjujejo našo zavest.
Tekst: Milena Zivkovič Fotografija: Edo žitnik
TELOVADNI NASTOP OB "DNEVU MLADOSTI" V DOBREPOLJU
šport, mladost in praznovanje največjega praznika mladih "Dneva mladosti" bodo učenci, ki so vključeni v šolska športna društva združili v prijetno praznovanje s telovadnim nastopom v Dobrepolju, dne 23/5-1980. Praznovati ob veliki delovni zmagi in to takrat, ko praznuje tudi naš najbolj ljubljeni tovariš Tito, je lahko samo prijetno. V Dobrepolju so dobili poleg šole tudi nov moderen športni objekt, ki je za kraj zelo dobrodošel. Lepo in prav je, da bodo učenci v tem špor-
tnem objektu prikazali svojo široko razvejano dejavnost. Nastopajoči pionirji oz. učenci bodo prikazali prvine iz športa na samo njihov način. Kljub temu, da izvajanje ne bo tekmovalno kvalitetno, bo pa ob nasmejanih obrazih enkratno. Na tej akademiji bodo podeljena vsa priznanja, diplome in pokali, ki so si jih učenci skozi leto priborili.
Prav je, da si to prireditev ogledate in daste priznanje učencem, ki so se morda samo za ta nastop trudili skozi vse leto.
OBČINSKO TEKMOVANJE "KAJ VEŠ O PROMETU"
V soboto 12. aprila je bilo v Stični II. občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu" za učence osnovnih šol. Nastopili sta po dve štiričlanski ekipi iz vseh popolnih osemletk v občini. Sodelovalo je 44 tekmovalcev, ki so bili zbrani na prehodnih šolskih tekmovanjih. Tekmovanje je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Grosuplje v sodelovanju z OŠ Stična in KS Stična.
Med posamezniki je bil najboljši Bojan Zakrajšek iz Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje. V vseh treh panogah: testiranje iz cestno prometnih
osnovnih šol.
predpisov, ocenjevalni vožnji v naselju Stična in spretnostni vožnji na poligonu, je izbral največ točk in se uvrstil na republiško tekmovanje v Ptuju.
Ekipno sta bili najboljši ekipi iz Šentvida, ki je osvojila prvo mesto v III. skupini (5, 6. razred) in ekipa domačinov iz Stične, ki je osvojila prvo mesto v IV. skupini (7, 8. razred).
Na tekmovanju, ki je lepo uspelo so vsi mladi kolesarji dosegli solidne rezultate. Pomembno pa je, da je na predhodnih šolskih tekmovanjih sodelovalo v tej akciji preko tisoč učencev iz vseh
Svet za preventivo Skupščine občine Grosuplje se zahvaljuje za nesebično pomoč pri organizaciji tekmovanja, gostitelju tekmovanja OŠ Stična, KS Stična, ZšAM Ivančna gorica, AMD Šentvid pri Stični in PM Grosuplje.
Mentorjem prometnih krožkov na osnovnih šolah pa želi še veliko uspehov pri vzgoji naših najmlajših udeležencev v prometu.
PIONIRJI - SOLIDARNOST, STABILIZACIJA/ VARSTVO OKOLJA
V starem in mrzlem stiškem samostanu nam šolske ure res ne tečejo najlepše, a že se radostno oziramo proti gradbišču, kjer grade šolski center Ivančna
gorica - Stična. Srečni smo, da se nam bo ta velika želja po novi šoli končno uresničila. V svoji sreči pa ne pozabimo na nesrečo drugih. Še so po svetu otroci, ki ne vedo, kako lepo je biti toplo oblečen, sit, zdrav, hoditi v šolo; otroci, ki ne vedo za svet, osvobojen vojne, nasilja, za lep in pravičen svet. Pionirji se zavedamo, kako pomembna je solidar-nost in pomoč narodnoosvobodilnem gibanjem, saj cenimo lastno svobodo in neodvisnost. In kakšen je naš tokraten prispevek za neodvisnost in svobodo vseh otrok? -Vsi smo se vključili v solidarnostno akcijo - ZBIRAJMO SREDSTVA ZA POMOČ OSVOBODILNIM GIBANJEM IN ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE. In kaj smo zbirali? Steklenice! Denar, ki smo ga dobili zanje, bomo nakazali na žiro račun
Obenem se zavedamo, da je to tudi naš prispevek k stabilizaciji gospodarstva, saj nam ni neznano, kako dragocene odpadne surovine so star papir, steklo, kovine. Torej tokrat smo se odločili za steklo, drugič morda spet za papir. Tekmovalna mrzlica - kateri razred bo zbral največ steklenic - je polnila temno šolsko drvarnico s steklenicami z vseh vetrov. Vsepovsod smo brskali, iskali, zbirali, dovažali. Tako smo očistili podstrešja, kleti, smetišča in ne nazadnje tudi zelene bregove in travnike, na katerih se žal prepogosto znajdejo tudi steklenice.
In koliko smo jih zbrali? V prvi akciji 10.000.
"Dana" in "Frucktal" - še nas obiščite, še prinašamo steklenice!
Torej nismo ostali le ob besedah, ki jih tako pogosto ponavljamo - solidarnost, stabilizacija, varstvo okolja !
Borut Lampret Osnovna šola Stična
Miha se sicer v Solo rad -pripelje z motor-jemj a v Sasu energetske stiske je pripeljal stare steklenice3 ki jih je zbral v vasis takole !
RK SZDL - mladinska solidarnost.
NAŠIM OBČANOM ŽE PODELJENA EMŠO
V občini Grosuplje smo prvi v SRS opravili obsežno in zahtevno dodatno delo v zvezi s podelitvijo EMŠO. V mesecu aprilu so pošte našim občanom že začele dostavljati poseben kartonček DEMŠO-4 z enotno matično številko. Občane obveščamo, da je ta kartonček pomemben dokument, dokler ne bodo izdane nove osebne izkaznice. Zato priporočamo, da kartonček skrbno hranite, ker ga boste v bodoče pogosto potrebovali pri uveljavljanju svojih zahtevkov. Zgodilo se bo,da bodo nekateri občani prejeli kartonček DEMšO-4 nekoliko kasneje, ker Zavod SRS za statistiko nima še povsem vsklajenih podatkov.
PREDLOGI ZA ZVIŠANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV
Delegati obeh zborov skupščine Komunalne skupnosti so 9/4-1980 obravnavali in sprejeli predlog Komunalnega podjetje Grosuplje za povišanje cen komunalnih storitev v letu 1980.
nje:
Predlog nove cene za vodo iz javnih vodovodov (15% povišanje) je nasled-
Dosedanja cena	Predlog nove cene
-	za osebno potrošnjo	3,60 din/m3	4,15 din/m3
-	za OZD in občane, ki opravljanje obrtno dej.
4,65 din/m3
5,35 din/m3
Iz cene za vodo se izloči vodni prispevek, ki so ga dolžni plačevati vsi potrošniki po sklepu o tarifah vodnega prispevka po Samoupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Ljubljanica - Sava.
Predlog nove cene za kanališčino (15% povišanje)
Dosedanja cena 0,80 din / m3
-	za gospodinjstva
-	za OZD in obrt Predlog nove cene za odvoz smeti ( 30% povečanje)
Dosedanja cena
-	za stanovanjske prostore
-	za poslovne prostore
-	za OZD, ki same odvažajo
1,20 din / m3
0,38 din / m2 0,50 din / m2
Predlog nove cene 0,92 din / m3
1,38 din / m3
smeti za uporabo smetišča
0,30 din / m2
Predlog nove cene 0,49 din / m2 0,65 din / m2
0,39 din / m2

Komisija za delovna razmerja
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB SIS GOSPODARSTVA OBČINE GROSUPLJE
objavlja prosta dela in naloge:
*
$
i
'S
v
K
i'
I
J. OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH VEL ZA KOMUNALNO SKUPNOST
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene, pravne ali ekonomske smeri
3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
2.	VOVENJE, ORGANIZIRANJE IN OPRAVLJANJE GE0VETSK1H VEL
Pogoji: višja FAGG ali STŠ geodetske smeri s prakso na parcelacijah 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
3.	OPRAVLJANJE GEODETSKIH VEL
Pogoji: višja strokovna ali srednja strokovna izobrazba geodetske smeri s prakso na parcelacijah
3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
4.	OPRAVLJANJE AVMJN1STRAT1VN1H VEL
Pogoji: srednja UAŠ ali 2-letna Aš
1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj
Za navedena dela oziroma naloge bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev naj kandidati pošljejo na naslov :
Delovna skupnost skupnih strokovnih služb SIS gospodarstva občine Grosuplje, Cesta na Krko 7, 61290 GROSUPLJE, Komisija za delovna razmerja.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku objavnega roka.
a i • i
ALI VESTE/ DA
-	po podatkih Centra za razvoj Univerze v Ljubljani v šolskem letu 1979/80 iz naše občine na rednem študiju 222 študentov in 72 študentov ob delu, od katerih je 38 delavcev v 1. letniku, 21 v 2. letniku, 8 v 3. letniku in 5 v 4. letniku
-	da ima od 23 krajevnih skupnosti na območju občine v 16 krajevnih skupnostih javno razsvetljavo, katere stroške vzdrževanje in tokovine je v preteklem letu Komunalna skupnost občine Grosuplje plačala 369.017 din.
323S23S3S233322233SSS33S3S33S3S33S233323S33S3333S333333233S333323S33S333333S3S338333S
UPRAVNI ORGANI
SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE
OBJAVLJAJO DELA IN NALOGE s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
I. KMETIJSKEGA IM VOVNOGOSPOVARSKEGA INŠPEKTORJA l. POŽARNEGA INŠPEKTORJA
3. GRADBENEGA IN URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
Od kandidatov zahtevamo, da izpolnjujejo splošne pogoje, imajo ustrezne moralno politične kvalitete in:
pod 1: visoko izobrazbo kmetijske smeri in 3 leta delavnih izkušenj (OD cca 11.600.- din)
pod 2: visoko ali višjo izobrazbo tehnične smeri in 3 leta delavnih izkušenj (OD cca 11.600.- din)
pod 3: visoko izobrazbo gradbene smeri in 3 leta delavnih izkušenj (OD cca 11.600.- din)
Kandidati bodo imenovani za dobo štirih let in so po poteku te dobe lahko ponovno } imenovani.	j
Prijave na objavljena dela in naloge sprejema kadrovska služba Skupščine občine u Grosuplje, Kolodvorska 4, do 10. maja 1980.	%
J
Prijavam naj kandidati priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela w in dokazila o strokovni izobrazbi.
o&o SSSSSSS

Knjigovodski biro Grosuplje
Adamičeva 15
Grosuplje
Objavlja prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 15. dneh na gornji naslov.
PROGRAM KINEMATOGRAFOV MAJ
č 1.5. Ivančna gorica č 1.5. Grosuplje P 2.5. Dobrepolje
č 1.5. Dobrepolje N 4.5. Grosuplje N 4.5. Ivančna gorica
P 2.5. Ivančna gorica S 3.5. Grosuplje N 4.5. Dobrepolje
č 8.5. Grosuplje P 9.5. Dobrepolje N 11.5. Grosuplje N 11.5. Ivančna gorica
P 9.5. Ivančna gorica S 10.5. Grosuplje N 11.5. Dobrepolje
č 15.5. Grosuplje P 16.5. Dobrepolje N 18.5. Grosuplje N 18.5. Ivančna gorica
P 16.5. Ivančna gorica S 17.5. Grosuplje N 18.5. Dobrepolje
č 22.5. Grosuplje P 23.5. Dobrepolje N 25.5. Grosuplje N 25.5. Ivančna gorica
P 23.5. Ivančna gorica S 24.5. Grosuplje N 25.5. Dobrepolje
č 29.5. Grosuplje P 30.5. Dobrepolje N 1.6. Grosuplje N 1.6. Ivančna gorica
P 30.5. Ivančna gorica S 31.5. Grosuplje N 1.6. Dobrepolje
Jugoslovanski barvni film - vojni TRENUTEK
Italijanski barvni film - pustolovski SVETNIK IN DIAMANTI
Italijan.-franc.film - erotična komedija EROTIČNE AVANTURE CASANOVE
Jugoslovanski barvni film - drama NOVINAR
Hong-kong barvni film - karate SUPER INFRAMEN
Ameriški barvni film - komedija HVALA BOGU, DANES JE PETEK
Angleški barvni film - vohunski VOHUN, KI ME JE LJUBIL
Francoski barvni film - komedija MADAME PIPI
KINOPREDSTAVE :
Grosuplje -četrtek ob 19 uri sobota ob 20 uri nedelja ob 16 uri
Dobrepolje -
petek ob 19,30 uri nedelja ob 15,00 in
19,30 uri
Ivančna gorica -
petek ob 19,30 uri nedelja ob 18,30 uri
Ameriški barvni film - kriminalka USODNA DIRKA
Ameriški barvni film - drama RDEČILO ZA USTNICE
Jugoslovanski barvni film
- vojna drama OKUPACIJA V 26 SLIKAH
Ne dovolimo otrokom ogleda pri naslednjih filmih:
“EROTIČNE AVANTURE CASANOVE"
“RDEČILO ZA USTNICE" “OKUPACIJA V 26 SLIKAH"
Zvišane cene kinovstopnic so za film "Vohun, ki me je ljubil".
naša
sKupnost
OLAMkO ftOClALIfTIČNI SVtZf MkOVNMA UUMTV* 0«ClN« OMOtUPU«
Redakcija je bila zaključena 22. aprila 1980
IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIR0TISK - GROSUPLJE /771-177/
UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR/771-088/
ODGOVORNI UREDNIK VINKO KOBILCA/771-108/
PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 00 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.