Glasba in manjšine. Music and Minorities. Zbornik referatov 1. mednarodnega posvetovanja študijske skupine Mednarodnega sveta za tradicijsko glasbo (ICTM) Glasba in manjšine, Ljubljana, Slovenija, 25-30. junij2000. Uredili Svanibor Pettan, Adelaida Reyes in Maša Komavec. Ljubljana: Založba ZRC, 2001. 331 str., ilustr., zgoščenka.
Široko zasnovan zbornik Glasba in manjšine prinaša prispevke prvega znanstvenega srečanja istoimenske študijske skupine, ki deluje v okviru svetovnega združenja etnomuzikologov (International Council for Traditional Music/ICTM). Združenje oziroma njegovo sekcijo Ljudska glasbila je Slovenija gostila že leta 1983, z ljubljanskim srečanjem Glasba in manjšine pa so se srečanja študijske skupine s tem naslovom šele začela.
Na ljubljanskem posvetovanju so v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU leta 2000 vprašanje manjšin kot predmet etnomuzikološkega raziskovanja obravnavali etnomuzikologi, etnokoreologi in še nekateri drugi raziskovalci. V okviru temeljnih tem Glasba in ples - raziskovalne tradicije in kulturne politike, Glasba, ples in identiteta manjšinskih kultur in Manjšine v Sloveniji in v sosednjih deželah se je z izsledki raziskav predstavilo več kot trideset raziskovalcev iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Danske, Francije, Hrvaške, Irske, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Slovaške, Švedske, ZDA in ZR Jugoslavije.
V	prispevkih odsevajo različna mnenja, pristopi in metodologije preučevanja manjšin. V ospredju zanimanja so narodne manjšine, pri nekaterih referatih pa tudi jezikovne in verske manjšine. Pozornost raziskovalcev je usmerjena v preučevanje identitete in značilnosti posamičnih manjšin, v samo metodologijo raziskovanja, v vprašanja ohranjanja in spreminjanja glasbe manjšin, obravnavali pa so tudi vpliv politike, kulturna društva in folklorne skupine pri izseljencih itn. Precej pozornosti je namenjene raziskovanju romskih skupnosti, emigracije in begunstva.
Prispevki si v zborniku sledijo po tematskih sklopih: predstavljeno je raziskovanje manjšin in same študijske skupine Glasba in manjšine, sledijo obravnave različnih slovenskih manjšin zunaj Slovenije in v Sloveniji, več prispevkov obravnava raziskovanje Romov, zbornik pa zaokrožajo referati, ki predstavljajo raziskovanje raznih etničnih in narodnostnih manjšin.
Tako kakor odziv sodelujočih na ljubljanskem srečanju tudi zbornik Glasba in manjšine dokazuje, da zanimanje za predstavljene teme v etnomuzikološki vedi narašča. Vse zanimivejše so teme ali pa raziskovalne osi, kot so kulturna raznovrstnost, multikulturnost, interkulturnost in same migracije. Za raziskave so veliko bolj od enovitih kulturnih podob privlačne razne oblike prepletanj v manjšinski glasbeni kulturi, nekateri referenti pa so glasbeno podobo manjšin predstavili tudi v manj zapleteni obliki. Pojmi kot lokalnost, religija in glasba, so poudarjeni kot znamenja identitete. Kot slikovite in
zgovorne teme so v zbornik uvrščene obravnave romskih skupnosti, poleg prispevkov o romski glasbi in plesu, ki sta bila na simpoziju z živo predstavitvijo še bolj poudarjena kakor v samem zborniku, pa so v zborniku predstavljene tudi nekatere druge bolj ali manj neznane manjšine - od manjšin v evropskih državah do kitajske manjšine. Aktualnost, ki je bila navzoča v večini referatov, je segla vse do misli, da sta umetnost, in sicer glasba in ples, in obredna tradicija tudi sredstvi zoperstavljanja ekološki katastrofi.
V	samem zborniku, ki so ga uredili Adelaida Reyes, Svanibor Pettan in Maša Ko-mavec, niso mogle priti do izraza dejavnosti, ki so spremljale posvetovanje in ilustrirale njegove teme - od filmov do koncertov, zato pa je kot ilustrativno gradivo dodana zgoščenka z dvaintridesetimi zvočnimi primeri, označenimi ob vsakem referatu. Zbornik dopolnjuje tudi drugo ilustrativno gradivo, za raziskovalce pa prinašata potrebne informacije tudi predstavitev avtorjev prispevkov in indeks. Z angleškim jezikom zbornik odseva tako željo po mednarodni razumljivosti kot večkulturnost, ki je nekakšno miselno izhodišče in hkrati presečišče srečevanj te študijske skupine. Državi gostiteljici srečanja se je zbornik oddolžil s slovenskimi povzetki.
Problemi, ki jih je laže reševati s stališča obravnav manjšin, ali pa problemi manjšin samih so torej, sodeč po zborniku Glasba in manjšine, zanimivejši kot kdaj koli. Razmišljanja, ki odsevajo iz zbornika, gredo celo dlje in se zaključijo v misli, da razcep glasbenega izobraževanja, ki ločuje umetno in ljudsko glasbo, torej razcep med muzikologijo in etnomuzikologijo, ni združljiv z naraščajočo polikulturnostjo družbe. Ob tem se nehote pojavlja vprašanje, ali ima mozaični pogled na stvarnost dovolj posluha in občutka za prevladujoče, za tisto, kar v iskanju posebnega in slikovitejšega včasih morda ni privlačno.
Marija Klobčar