Posaine7.nl Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
I/J.ip tel j, lastnik
založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Cclovec-Klagcnfurt, Gjsomctergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Opris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovljc. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Cclovcc-Klagenfurt 2, Postfach
Letnik XII.
Celovec, petek, 1. februar 1957
Štev. S (770)
Jugoslovanski tisk ob vlogi štirim
Določbe državne pogodbe o pravicah Sranjšin v Avstriji še niso izvedene, ugotavlja beograjska »Borba« v naslovu članka, ki ga je objavila v zvezi z vlogo, ki so jo naslovili predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na štiri Veleposlanike in zvezno vlado.
»Borba« seznanja jugoslovansko javnost z Vsebino vloge pa tudi) z nekaterimi dej-
Minister Helmer apelira na Sklad OZN za begunce
Kakor smo poročali že zadnjič, predstavlja vprašanje madžarskih beguncev za ttašo državo pereč problem, kajti njih število je zavzelo take obsege, da pomeni njih navzočnost za majhno državico' neznosno breme. V tem smislu je nastopil tudi notranji minister Helmer na nedavnem zasedanju izvršnega odbora Sklada OZN v Ženevi, kjer'je nakazal položaj, v katerem se je znašla naša država glede beguncev, ter zahteval nujno pomoč ostalih držav.
Minister Helmer je v svojem govoru navedel tudil nekaj številk o dosedanjih izdatkih Avstrije za preskrbo beguncev iz Madžarske. Tako je Avstrija porabila za opremo begunskih taborišč okoli 100 milijonov šilingov, za prevoz beguncev in za njih prehrano in oskrbo v taboriščih pa nadaljnjih 120 milijonov, kar bi bilo skupno približno 220 milijonov šilingov.
V svojem apelu je minister Helmer pozval »vse dežele svobodnega sveta«, ki da »morajo v enaki meri izpolniti dolžnosti v vprašanju beguncev« ter se pri tem obrnil predvsem do velikih zapadnih držav, ki so doslej sprejele le neznatno število beguncev. Ne zadostuje — je poudaril minister Helmer — spraviti te ljudi v taborišča in jim zagotoviti najnujnejšo oskrbo. Ti ljudje so iskali svobodo, zato jim je treba dati možnost, da si v svetu svobode zgradijo lastni obstoj. Posebej se je minister Helmer obrnil na Ameriko in ostale velike države in so njegova izvajanja izzvenela v tem, da pač ne zadostuje o svobodi samo govoriti, marveč je treba to pokazati tudi v dejanjih. Sklad OZN za begunce pa je pozval, da Doveča svoj prispevek Avstriji, ki da je že sita, za Vsak dolar in za sprejem vsakega posameznega begunca prositi, prosjačiti in barantati.
Tudi na Štajerskem strašijo
Stara resnica je, da je koroško ozemlje, kjer prebivamo Slovenci, že dolga desetletja v gospodarskem oziru načrtno zapostavljeno. To resnico so dolgo odločno tajili, šele v zadnjem času jo tudi že javno Priznavajo. Niso se pa še zedinili, ali iln v kakšni obliki bi kazalo to krivico popraviti. Zaenkrat se zdi, da razne politične struje še med seboj tekmujejo, kdo bo Za to doslej zapostavljeno ozemlje več storil z — besedami!.
Pa se ne godi samo našim krajem tako. Pravkar beremo, da delijo z nami podobno usodo tudi obmejni kraji na Štajerskem. Graška OVP-jevska »Siidost-Tagespost« Poroča, da se z obmejnega področja okraja Lipnica ljudje močno odseljujejo, ker zaradi pomanjkanja industrijskih obratov doma ne dobijo zaposlitve in kruha. Seve, Pri tem. je sumljivo, da navaja list neke številke tamošnjega okrajnega glavarja, ki naj bi s tem v zvezi dokazovale »nevarnost slovenizacije« teh krajev. List omenja Peko obmejno občino, ki da se je v zadnjih petih letih skrčila od 349 na 254 pre-
stvi, zaradi katerih smo se koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati odločili za skupni korak pri dunajskih diplomatskih predstavnikih podpisnic državne pogodbe. Med temi dejstvi navaja »Borba« počasnost naše vlade pri uresničevanju pravic, ki jih narodnostnim manjšinam iamči državna pogodba in ki so za njihov obstoj življenjskega pomena. List opozarja tudi na dejstvo, da smo koroški Slovenci izpostavljeni vse večjemu pritisku raznih šovinističnih krogov in organizacij, ki se protivijo izvedbi člena 7, ki uprizarjajo gonjo proti dvojezičnemu šolstvu in napadajo vsakogar, ki zahteva priznanje slovenščine kot uradnega jezika pred sodišči in uradi in se pri tem sklicuje na določila državne pogodbe.
Na slovenskem ozemlju Koroške — je nadalje rečeno v Borbi — ni nikjer javnih slovenskih krajevnih označb, pošte zavračajo pisma s slovenskimi naslovi, uradi in sodišča pa odklanjajo poslovanje in izstavljanje dokumentov v slovenskem jeziku,
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je prejela od prezidija urada zveznega kanclerja pismeno potrdilo, da je prejel na zveznega kanclerja naslovljeno obvestilo ter prepis vloge, Id1 so jo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev in Hrvat-sko kulturno društvo v zvezi s členom 7 Državne pogodbe naslovili na diplomatske predstavnike štirih držav — podpisnic avstrijske državne pogodbe. Pismeno po-
Afriško-azijska skupina v Organizaciji združenih narodov je dosegla, da se mora Glavna skupščina OZN ponovno baviti z vprašaujjem Alžira, zaradi katerega je Francija že enkrat demonstrativno zapustila ta mednarodni forum, ker se je pač zbala zaslužene obsodbe za svojo kolo-
z »nevarnostjo slovenizacije”
bivalcev, in da ima sedaj že 36 Odstotkov slovenskega prebivalstva.
Mimo očitne nacibnalistične in hujskaške tendence pa je s temi podatki nehote ovržena trditev, češ da na Štajerskem sploh ni Slovencev in da so tozadevna narodnostno zaščitna določila v členu 7 Državne pogodbe nerealna in nesmiselna. Vsiljuje se pa tudi zaključek, da so štajerski obmejni kraji podobno kakor ozemlje južne Koroške prav zaradi tega gospodarsko zapostavljeni, ker je tudi tam še znaten del domačega prebivalstva slovenskega rodu in jezika. Razlika je, kakor kaže, samo v tem, da se glede gospodarskega zapostavljanja naših krajev na Koroškem izgovarjajo na mejo, ki da je bila »ogrožena«, dočim na Štajerskem vsaj tega izgovora ne uporabljajo. Tu in tam pa je v vrstah šovinističnih hujskačev že dalj časa v modi zlohotna zastraševalna izmišljotina o slovenski »Un-tenvanderung«, ki naj bi med nepoučenimi ljudmi povzročala nemir in preprečevala demokratično in enakopravno sožitje dveh narodov v skupni domovini.
čeprav je vse to zajamčeno s členom 7 Državne pogodbe, posebni ministrski komite pod predsedstvom zunanjega ministra, ustanovljen z nalogo, da prouči vprašanje uresničitve manjšinskih pravic, ki jih predvideva državna pogodba, pa še ni prišel dalje kot do pripravljalnih razgovorov o tem vprašanju.
Tudi »Slovenski poročevalec« je že takrat poročal o skupnem koraku koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, zdaj pa v številki z dne 29. januarja na 1. strani V uvodnem članku pod naslovom »Za dobro sosedstvo« ponovno zavzema stališče do tega vprašanja. Uvodoma navaja najvažnejše določbe člena 7 in ugotavlja, da do danes — to se pravi leto in pol po uveljavitvi pogodbe — še ni prišlo do njene uresničitve. Nato pa je v članku med drugim rečeno:
Čeprav se je avstrijska vlada z državno pogodbo obvezala, da bo onemogočila delo tistih organizacij, ki rovarijo proti pravicam nacionalnih manjšin, je že ne-
trdilo prezidija urada zveznega kanclerja vsebuje tudi sporočilo, da bodo z vlogo seznanjeni pristojni centralni uradi.
Tudi! od diplomatskih predstavništev podpisnic avstrijske državne pogodbe je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem prejela pismena potrdila, da so prejela skupno vlogo koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov ter zagotovilo, da bodo pozorno proučila v zvezi s členom 7 nakazana vprašanja.
nialno politiko v Severni Afriki. Pred pričetkom alžirske razprave v OZN pa je alžirsko gibanje za narodno osvoboditev razglasilo ta ponedeljek enotedensko generalno stavko, da bi Alžirci tudi na ta način manifestirali svojo zahtevo po neodvisnosti.
Tako bojazen pred razpravo o Alžiru v OZN kakor tudi proglasitev stavke v Alžiru sta spravili francoske politike ob vso razsodnost, da so ponovno pokazali svoj pravi! obraz kolonialnih gospodov in se poslužujejo zadnje dni naihuišega vojaškega nasilja, da bi zadušili stavko in si ustvarili možnost za dokazovanie pred Združenimi narodi, češ v Alžitru je vse v najboljšem redu. Poročila o zadnjih dogodkih v Alžiru so polna podrobnosti o grozodejstvih, ki se jih poslužujeio francoski vojaki! in policaji proti alžirskemu prebivalstvu. Prav tako pa imajo francoske oblasti mnogo opravka tudi v Franciji sami, kier živi kakih 500 000 oseb iz Severne Afrike, ki so se tudi v velikem številu odzvale pozivu na stavko.
Franciji dela v alžirskem vprašanju mnogo skrbi tudi stališče Amerike, ker francoski iniciiativi ni uspelo, prepričati ameriško delegacijo, da bi v OZN nastopila proti alžirski razpravi. Američani! so svojemu francoskemu zavezniku obljubili le toliko, da bodo v Združenih narodih podpilrall francoske predloge, v ostalem pa so Francoze prepustili negotovi usodi, ko morajo kot obtoženci pred Glavno skupščino zagovarjati svojo kolonialno politiko v Severni Afriki).
kaj dni po podpisu državne pogodbe bilo ustanovljeno društvo »Karntner Schulver-eiln Siidmark«, katerega dejavnost je uperjena izključno proti manjšinskim pravicam koroških Slovencev, v prvi vrsti pa proti dvojezičnemu šolstvu. Podobnih društev s podobnimi nalogami v Avstriji ne manjka. ..
Pripadniki naših nacionalnih manjšin v Avstriji korektno izpolnjujejo svoje državljanske obveznosti in jih to dejstvo tudi opravičuje, da od avstrijske vlade zahtevam priznanje pravic, ki so iim priznane z državno pogodbo o Avstriji.
Ob koncu pa članek poudarja: Jugoslovanska javnost je razumljivo globoko zainteresirana za položaj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov in ne more ignorirati stanja, v katerem se te manjšine nahajajo. Jasno je, da je pravilna rešitev vprašanja pravic naših nac'analnih manišin izredne važnosti, ne samo za te manišine same, temveč tud* za razvoj odnosov med Jugoslavijo jn Avstrijo. Dobri odnesi med Avstrijo in Jugoslavijo ustrezalo interesom obeh držav in zato upamo, da bedo naše nacionalne manjšine končno ie dobile pravice, ki so iim priznane z državno pogodbo o Avstriji.
Slovenci v Italiii
uživajo široko podporo za pravično rešitev šolskena vprašanja
Odkar je italijansko prosvetno minfctr--,tvo koncem '.d' '••g/, leta izdelalo zloglasni osnutek zakona o šolstvu, s katerim bi slovenski manjšini v Italiji občutno iin v očitnem protislovju z italijansko ustavo okrnili pravice na šolskem področ-iu. se je med slovenskim liudstvom v Italiii ter v vrstah naprednih italijanskih gi-bani razvila šiiroka kamnania proti takim nakanam italijanske vlade odnosno ministrstva. Po novem zakonu naj bi bile slovenske osnovne šole snromeniene v teča-ie in podrejene italijanskim šolam, slovenski starši! pa bi morali v protislovju z italijansko ustavo in proti določbam o svobodi in enakopravnosti manjšin predlagati overovliene izjavo o tem, da ie njihov materinski iezik slovenščina. Prav tako do zakonskem osnutku tudi ni zagotovljena zaposlitev slovenskih vzgoiiteliev, medtem ko so beneške Slovence v tem osnutku soloh prezrli.
V borbi, ki io vodijo za pravičen šolski zakon, nastopajo Slovenci v Italiii enotno ne glede na razne nazore in prepričanja. Po objavi zakonskega osnutka pa so se iim pridružili tudi številni predstavniki naprednih italiianskih strank zlasti na Goriškem in Tržaškem, ki zagotavljajo, da bodo njihovi parlamentarci vodili dosledno borbo, da bodo slovenski manišini zajamčene tako osnovne kot tud’ višie šole. Predstavniki socialnodemokratske stranke so iziavili, da uteqne biti osnutek dejansko protiustaven in da se bodo pri svofih n ostane',h v Rimu zavzeli za spremembo tega osnutka.
Stališče do osnutka novega šolskega zakona je zavzel tudi predstavnik jugoslovanskega zunaniega ministrstva Branko Draškovič na tiskovni konferenci, kjer je poudaril, da bi niegova uzakonitev bila v nasorotiu z mirovno oooodbo in s sporazumom med Jugoslaviio in Italijo ter bi zato tudi neugodno vplivala na odnose med obema deželama.
Slovenci v Italiii z zadovoljstvom sprejemajo podporo italijanskih naprednih gibanj ter stališče Juqoslaviie v tem vprašanju in poudarjajo: Upati ie, da bomo ob podpori naprednih sil v naši državi in voditeljev naše matične domovine dosegli res tako šolsko zakonodajo, ki ne bo v nasprotju z ustavo, marveč enakopravna z zakonodajo za italijanske šole.
Obtožena Francija pred Združenimi narodi
Zvezna vlada in veleposlaniki
potrjujejo
prejem skupne vloge koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov
Naše smučarstvo
v pretekli sezoni in pogled v bodočnost
Spdrt je med koroškimi Slovenci še razmeroma mlad, vsaj v organizacijski obliki. Šele po zadnji vojni je bila ustanovljena »Slovenska fizkultuma zveza«, ki naj bi zajela mladino ih jo športno vzgajala.
2e od vsega začetka je bilo jasno, da bo zimski šport glavna panoga naše Zveze, ker je pač naša mladina večinoma kmečka in delavska in ima pozimi največ časa, da se lahko športno udejstvuje. Razen tega imajo naši kraji mnogo lepih smučarskih terenov, ki že od nekdaj vabijo mladino na bele poljane.
Začelo se je v Št. Janžu z graditvijo 60-metrske skakalnice leta 1950. Tu so naši mladinci prvič nastopili kot smučarski skakalci1. Led je bil prebit. Sledila so tekmovanja v smuku in slalomu ter vsakoletne mednarodne prireditve v skokih. Preko športnega pomena so ravno te prve prireditve pomagale ustvariti prijateljske odnose s sosednjimi državami. Št. Janžu je sledila športna sekcija Bilčovs, ki je prav-tako zgradila majhno smučarsko skakalnico. Tudil tuka j se je mladina z velikim navdušenjem udeleževala tekmovanj. Konec leta 1953 je bilo za Ziljsko dolino ustanovljeno Športno društvo Zahomc. Ker so bili pogoji dani, je tudi to društvo zgradilo 30-metrsko skakalnico in ob otvoritvi leta 1954 je nastopilo v okviru Zveze že 10 skakalcev, ki so dosegli kar dobre uspehe. Na zahomško prireditev smo uspeli pritegniti tudi italijanske tekmovalce, ki so zdaj poleg Jugoslovanov vsakoletni gostje na obeh mednarodnih prireditvah, tako v Zahomcu kakor v št. Janžu.
Z veseljem ugotavljamo, da naše vrste rastejo, čeprav so se pojavile večkrat sile, ki so mislile, da Slovenci, nimamo prostora celo v športu ne. Vrste članov naših športnih društev se stalno pomlajujejo z mladimi tekmovalci. Manjka nam pa strokovnega kadra, ki bi treniral naše fante.
Razen tečaja v skokih leta 1954 nismo uspeli prirediti tečaiev. Kljub temu pa so želi naši tekmovalci brez vsake smotrne priprave kar lepe uspehe, zlasti skakalci. Vsako leto smo sodelovali na pomembnih prireditvah na Koroškem in tudi v Jugoslaviji. Leto 1956 je prineslo našim skakalcem nekai lenih usoehov. Lahko bi bilo še bolie, če bi bili temeljito pripravljeni. Naši fantje na so tudi sami — brez strokovnega vodstva — ostali vztraini in požrtvovalni, trdo delo jih ni odvrnilo od treninga, zato pa tudi uspehi niso izostali.
Na deželnem mladinskem prvenstvu v Šmohorju sta zasedla tekmovalca ŠD Zahomc 2. in 3. mesto. Pravtako so se naši tekmovalci dobro plasirali na III. mednarodnih skokih za Ziljski pokal dne 3. marca v Zahomcu ter na prireditvi mednarodnih skokov ASK0 organizacije Beljak dne 4. marca tudi v Zahomcu. Na obeh prireditvah so se skakalci ŠD Zahomc za jugoslovanskimi gosti in prvaki. Koroške uvrstili na 10. do 15. mesto. To je pri udeležbi 40 tekmovalcev zavidljivo.
Na zahomški prireditvi je sodelovalo 15 društev z 38 tekmovalci. Če razdelimo društva v ekipe po tri tekmovalce, bi društvena ekipa domačega društva zasedla tretje mesto za jugoslovanskimi tekmovalci! ter moštvom Ski-Zunft Velden (Vrba), kar je vsekakor lep uspeh.
Prireditev V. mednarodnih skokov v Št. Janžu v Rožu je morala zaradi pomanjkanja snecra izostati. V alpskih disciplinah pa so bili najbolj marljivi) v št. Janžu. Med pomembnejša tekmovanja spada tekmovanje v jugoslovanskem delu Koroške, kamor nas je povabila Koroška podzveza iz Raven.
Da si je naše smučarstvo pridobilo ugled tudi pri Koroški smučarski zvezi, nam pove letošnje poročilo o lanski sezoni, kjer se omenja zahomško prireditev poleg deželnega prvenstva. O mednarodni ASKO-prireditvi, ki jo je priredil ASKO — Beljak. s pomočjo društva Zahomc, so pisali ceJo dunajski časopisil! Tekmovalci iz. vse Koroške pa zelo radi prihajajo tako v Št- Janž kakor v Zahomc, ker se je ustvarilo med njimi in našimi fanti iskreno prijateljstvo, ki ne pozna narodnostnih razlik.'
Naše prireditve in požrtvovalnost ter vzglednost naših smučarjev vzbujajo v mladini vedno spet nove sile. Menda ni
___________________________________________________________________________
Alžirska tragedija pred OZN:
Še ena umazana vojna...
Te dni se je Glavna skupščina OZN spet zmanjšala zaloga zlata in deviz za približ-lotila vprašanja, zaradi katerega je pred no 175 milijard in v prvih 8 mesecih je tem forumom prišlo že enkrat do demon- Francija uvozila za 231,2 milijarde frankov strativnega odhoda Francije — namreč več, kakor je izvozila, vprašanja Alžira in alžirske vojne. O alžir- Za fcaj	Francozom pravzaprav v
skem vprašanju poročamo na drugem me- A,žinj? Zakaj wdriuje ^ mi1ii(ma voia-stu tukaj pa za ilustracijo ozadja tega kov v de-eli ki ?teje kamaj kakih 9 mill_
problema posnemamo nekaj misli iz toza- jonov prebiva]cev? Francozom gre za tu-deimega članka v »Večerovi« pnflog. niški svineC| cink jn železo za fosfate in
*	m<<’	zaloge nafte, gre jim za rudnike in bogata
Lansko leto so bili Francozi prisiljeni dati Tunisu in Maroku delno neodvisnost. V Alžiru pa že dolge mesece divjajo krvavi boji. Arabci in Berberi želijo svobodo in neodvisnost. Toda Francozi, ki so škripali z zobmi!, ko so morali zapustiti Tunis in Maroko, se zdaj tembolj oklepaja zadnjega dela njihove posesti v tem delu sveta.
Leto dni je komaj tega, kar je predsednik francoske vlade med volilno borbo obljubil, da bo »napravil konec vojni in poizkusil ustvariti nove vezi med Francijo in Alžirom«. Kakšna pa so dejstva? V začetku leta 1956 je stalo v Alžiru okoli 200.000 francoskih vojakov in so stroški za vzdrževanje te vojske znašali okoli 150 milijard frankov letno. Medtem se je
Francoski vojaki na pohodu proti Alžircem
število vojakov podvojilo, več kot podvojili na so se tudi stroški. 400.000 vojakov in 100.000 mož policijskih enot »miri« zdaj deželo. Vojna pa stane milijardo frankov dnevno.
Ali, se je zaradi tega stanje v Alžiru kaj spremenilo? Generalni rezident v Alžiru, Lacoste, je moral v pariškem »Figaru« priznati: »Vstaja je zdaj zajela ves Alžir. Felagi (alžirski uporniki) so precej številni, so izredno gibljivi, so pravi borci, dobri taktiki. . . njihovi voditelji so inteligentni .. .«
Okoli 300.000 Alžircev je moralo do sedaj plačati svojo ljubezen do svobode s svojim življenjem. Večinoma SO' bili žrtev »očiščevalnih akcij«, ki so jih izvajali francoski tujski legionarji po zgledih zloglasne SS. Vendar je upor iz dneva v dan naraščal. Alžirsko ljudstvo ni vzelo orožja v roke iz objestnosti. Alžirci želijo kakor vsako drugo ljudstvo končno dobiti suvereno pravico, da sami odločajo o svoji usodi.
Ta vojna Francoze drago stane. Z mobilizacij vedno novih letnikov rezervistov izgublja gospodarstvo dragoceno delovno silo. Zaradi velikih vojnih stToškov je padel francoski izvoz že. leta 1955 približno za 7,5 millijarde frankov. Leta 1956 se je
več šolarčka v krajih, kjer obstojajo naša društva, ki ne bi imel smučk in skušal posnemati starejšega tovariša. Toda še mnogo je naše mladine v drugih krajih, kii ni zajeta v naši športni organizaciji; tudi to skušajmo čim prej pridobiti!
Naše smučarstvo naj zajame čim širši krog naše mladine obeh spolov in jo popelje v lepo zimsko pokrajino, kjer se lahko naužije svežega zraka po vsakdanjem napornem delu. Razen tega pa je treba po-svetiiti veliko pozornosti tudi kvalitetnemu dviqu naših tekmovalcev. Zato je sklenila SFZ prirediti letos dva tečaja za tekmovalce in sicer skakalni in alpski tečaj. Skakalni tečaj se je že te dni uspešno zaključil v Zahomcu v Zilji. Pod strokovnim vodstvom trenerja Janeza Sakside iz Ljubljane so se naši fantje iz Zilje in Roža po-
najdišča kobalta in mangana in končno jim gre za premogovnike in dragocene rude, baker, antimon in živo srebro. In ne naposled gre Francozom za Sahara, kjer so odkrili nova zemeljska bogastva.
Ob vsem tem čudno zveni trditev francoske vlade, da razpravljanje o Alžiru ne spada pred OZN in da gre pri vsem le za »notranjo zadevo« Francije, ker da je »Alžir še od leta 1830 sestavni del Francije in da ima stabilno vlado«. To pa bo vsekakor težko, dokazati, kaiti kako more Francija imenovati svoj »sestavni del« deželo, katere se je polastila s silo. Ali ustreza! mednarodnemu pravu, če Francija že več kot sto> let nasilno duši voljo, ljudstva? 30 let so potrebovale francoske čete, da so zasedle Alžir, in v naslednjih 100 letih je doživljala dežela vstajo za Vstajo. In kakšna je ta »stabilna vlada« v Alžilru? Pod francosko vladavino je alžirsko ljudstvo le še bolj zaostalo in obubožalo.
Konca francoske kolonialne politike v Severni Afriki ni mogoče ustaviti ne z obljubami, še manj pa z vojaško silo. Felagi vedo, da je prišla njihova ura in da se »umazana vojna« mora končati z njihovo zmago.
V Švici dela veliko tujih delavcev
Švica je dežela, kjer je zaooslenih zelo veliko delavcev iz tujine. Tako dela v tej deželi na najrazličnejših delovnih mestih tudi mnogo Slovencev iz naših krajev.
Konec avgusta preteklega leta je delalo v Švici vsega skupaj 326.065 tujih delavcev, medtem ko je bilo konec avgusta leta 1955 zapjoslenih v tej deželi; samo 271.159 tujcev. Med tujci, je 203.488 moških in 122.577 žensk. Tako predstavljalo tujci v Švici eno četrtino vsega zaposlenega delavstva. Največ tujih delavcev zaposluje mehanična in strojna industrija, drugo mesto zavzema kmetijstvo, nato sledijo gostinistvo., gradbeništvo, rudniki, živilska industrija, grafična podjetja, tekstilna industrija, itd. Zanimivo je, da zaposluje Švica veliko število Nemcev iz Zahodne Nehi-čije, in sicer 69.198, od teh 36.125 moških in 33.073 žensk.
3.000 ton urana na leto
Francoska vlada je objavila podatke o ležiščih urana v Franciji. Računajo, da znašajo ta 50.000 do 100.000 ton, kolikor je dosedaj znano. Na Madagaskarju je 1000 ton thorianita, kil vsebuje 10 do 20 %> urana in 60 do 70 °/o thorija. V tovarni Geug-nonu predelujejo 50.000 ton rude na leto, kar da okoli 500 ton urana. Tovarni Escar-piere in Bessines bosta, dajali 400 ton oziroma 450 ton na leto. Cena koncentriranega urana znaša 12.000 frankov za kilogram. Vlada računa, da bodo Francozi letno pridobivali 3.000 ton urana.
trudili, da bi pridobili čim več znanja iin upamo, da nam bodo kmalu pokazali, kaj so se naučili. Težko pa že čakamo tudi na alpski tečaj. Upamo, da bomo prebredli vse težave ih da se bo mogel tudi ta tečaj kmalu začeti.
Pred, nami so prireditve: IV. mednarodni skoki za Ziljski pokal v Zahomcu in VI. mednarodni skoki v St. Janžu v Rožu, kjer bodo sodelovali tudi Jugoslovani in Italijani, prvenstvo zveze, prireditve alpskih smučarjev ter nameravane prireditve za naše najmlajše!
Storimo vse, da bodo naše prireditve res najbolje uspele. Silrimo idejo športa ter pridobivajmo nove člane in prijatelje belih poljan.
Janko Wiegele
Predsednik Slov. fizkulturne zveze
Washlngton. — Izraelski veleposlanik v Washingtonu Eban je v ameriškem zunanjem ministrstvu zahteval, nai ameriška vlada podpre izraelsko stališče v vprašanjih Gaze in Arabskega zaliva. Eban je ob tej priliki poudaril, da Izrael vztraja pri svojih zahtevah. Dejal je tudi, da je Izrael navezal stike tudi z drugimi državami, katerih podporo bi rad dobil.
Aman. — Jordanski ministrski predsednik Nabulsi je iziavil, da bodo v začetku februarja začeli pogajanja o razveljavljenju anglo-iordanske pogodbe iz leta 1948 in opustitvi britanskih oporišč v Jordaniji. Razgovori bodo predvidoma trajali mesec dni. Nabulsi) je poudaril, da Jordaniia še nadalje želi ohraniti prijateljske stike z Veliko. Britanijo
Budimpešta — Med Budimpešto in drugimi mesti v svetu je uvedenih že več letalskih prog, v teku pa so še razgovori z drugimi državami, ki doslej še nimajo vzpostavljene letalske zveze, kot so Nizozemska, Belgija ih druge.
Beonrad. — Na seji Izvršnega komi-teia CK ZKJ, ki je bila 24. januarja, so sklenili, da bo plenarna seja CK ZKJ danes. Na današnji! seji bodo spreieli sklep o sklicanju sedmega kongresa ZKJ ih obravnavali vprašanja v zvezi s pripravami na kongres.
Washington. — Zunanje ministrstvo je objavilo, da je Romunija odpovedala splorazum o izmenjavi opazovalcev na volitvah v obeh državah, ki so ga bili sklenili v lanskem oktobru in na podlagi katerega so prisostvovali na predsedniških volitvah v ZDA novembra trilie romunski opazovalci. Trije ameriški opazovalci bi morali sedaj 3. februarja prisostvovati volitvam v Romuniji.
New York. — Uradno sporočajo, da nameravajo Združene države Amerike letošnjo pomlad izvesti vrsto poizkusov z majhnihi jedrskim orožjem, in sicer na ozemlju Nevade. To bodo prvi poizkusi te vrste po letu 1955.
Varšava. — V januarju so repatriirali iz Sovjetske zveze na Poljsko 3048 ljudi. Repatriacija poteka nepretrgoma, in sicer na podlagi sovietsko-poijske deklaracije, ki so jo podpisali lani v novembru. Računajo, da se bo število repa-triirancev pomladi še znatno povečalo. Vračajočim se Poljakom preskrbuje: vlada zaposlitev in stanovanja v zahodnih krajih dežele.
Bonn. — Obrambno ministrstvo je objavilo, da si namerava Zahodna Nemčija nabaviti orožje in vojaške naprave v Italiji, Franciji in Belgiji v skupni' vrednosti 750 milijonov mark, v ZDA in v Veliki Britaniji) pa v vrednosti 1,2 milijarde mark. Zahodna Nemčija bo med drugim kupila tudi 700 tankov.
Amsberg. — Državno tožilstvo v Arnsbergu v Westfaliji je sporočilo), da so aretilrali tri bivše SS-ovce. Pripadali sO odredh SS, ki je v marcu leta 1945 postrelil 200 ruskih državljanov, med njimi žene in otroke, ki so bili na prisilnem delu v Nemčiji).
Beograd. — V zvezi z vestmi raznih agencij, da je v Jugoslavijo pribežalo nekaj sto sovjetskih vojakov iz Madžarske, je javil Jugopres, da so te vesti popolnoma izmišljene. Jugopres se je glede te Vesti pozanimal na pristojnem mestu v Beogradu.
Oslo. — Zastopnik norveške vojske je izjavil, da norveške vojaške sile ne bodo ostale v sklopu sil Združenih narodov dalj kot šest mesecev. Na Norveško se bodo vrnile meseca maja tega leta.
Rim. — V predsedstvu italijanske republike in ministrstvu za zunanje za-deve proučujejo možnosti, da bi predsednik republike Gronchi uradno ob-fekal Turčijo ih Libanon.

PREŽIHOV VORANC — pisatelj in umetnik Koroške:
Doberdob — Jamnica — Požganica — Samorastniki
Lepa je vrsta del, ki jih je napisal veliki slovenski umetnik — pripovednik Prežihov Voranc, doma iz Kotelj na. Koroškem. Njegovg odlične povesti, zajete iz življenja koroškega človeka., ki ga je tako natanko poznal in ljubil, pritegnejo vsakega bralca. V zgodbe vpleta pokrajinske motive iz svoje domovine, kar njegova dela tako poživil, da se bralcu zdi, kot da bi bil v zgodbo vpleten. Voranc je delal in ustvarjal mnogo in vztrajno prav do zadnjih dni svojega življenja.
Trda in težka je bila pot umetnika. Rodil se je leta 1893 v Kotljah na Koroškem.
S sedemnajstimi leti je moral kot sin bajtarja zapustiti svojo roistno hišo in iti s trebuhom za kruhom. Srečamo ga v Trstu, Gorici, Celovcu — kjer je že zelo rano spoznal socialno bedo in borbo delavstva za svoje pravice. V prvi svetovni vojni je služil v cesarski vojski in sicer se je bojeval na italijanski fronti. Po vojni se je v plebiscitni dobi na Koroškem aktivno vključil v politično delo, potem pa je deloval V delavskem gibanju in se aktivno l udeleževal političnih manifestacij. Leta 1930. je moral v politilčno emigracijo. Nekaj let politično deluje po vsej Evropi — v Franciji, Nemčiji, Romuniji, na Češkem in celo na Norveškem in šele tik pred drugo svetovno voino' se vrne v domovino.
Pisatelj si je v emigraciji pridobil veliko izkušenj. Podrobno se je seznanil z najrazličnejšimi problemi in spoznal tudi vse okoliščine, ki so privedle do grozotne druge svetovne vojne, ki. t.udii njemu, borcu Za človečanske pravice, za svoj narod in dobrobit vseh ljudi, ni prizanesla. Leta 1942. je bil od geštapa aretiran in odpeljan v taborišča smrti širom Nemčije, kjer je
spoznal gorje, preživljal grozote in mučenja narodov.
Vse to je zapustilo neizbrisen pečat v pisateljevi duševnosti. Življenjsko izkušeni' pisatelj je potem pisal ih pisal m dal svoiemu narodu dragocene knjige, ki prav zaradi doživetega pripovedovanja pritegnejo slehernega, bralca.
Vorančeva, dela so tudi med koroškimi Slovenci dobro poznana in priljubljena, ker niša,teli Koroško dobro pozna, in io v svojih delih opisuje. Koncem preteklega leta je pri Cankarjevi založbi v Ljubljani izšla nova zbirka izbranega dela, ki obsega štirii debele knjige, in sicer »Jamnico«, »Doberdob«, »Požganico« in »Samorastnike«. Odlični izbor iz obširnega pisateljevega dela sta napravila. Beno Zupančič ih Cene Vipotnik.
V »Jamnici« pisatelj opisuje ljudi iz Kotelj in razmere na Koroškem v stari Jugoslaviji, kie,r so vsemogoče obljube ostale le obljube, kmetije so začele propadati', širiti se je začel tuji kapital, domači slovenski delovni človek pa je propadal. »Samorastniki« iimenuie se zbirka odličnih novel, ki predstavljajo izklesan umetniški
Svet. še davno ni v celoti deležen splošne omike in napredka, kakor bi lahko menili, ker se, kakor kaže, povsod prilzade-vajO na tem področju. Dejanska slika sveta ie precej drugačna in je še precej predelov, kjer prevladujeta starokopitnost in zaostalost. Skoraj polovica človeštva še ne zna brati in. pisati. Na zemlji živil 670 do 700 milijonov analfabetov, kar ie približno 42 do 44 odstotkov vsega prebivalstva.
O tem podaja UNESCO — ustanova Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo, v nedavno objavljeni' knjigi »Dejstva in številke« zanimive podatke za leto 1956.
Računajo, da živi v Aziji 500 do 530 milijonov nepismenih, to je 60 do, 64 odstotkov vsega prebivalstva. V Afrilki jih navajajo s 93 do, 98 milijoni ali 77 do 81 odstotkov vseh ljudi. Evropa je celina, ki šteje najmanj analfabetov. Kljub temu pa živi v Evropi še vedno 32 do 34 milijonov nepismenih ali 7 do 9 odstotkov. V Evropi, ki se nekako po pravici smatra za središče sodobne kulture na svetu, pismenost tudi ni povsod tako, visoka, kakor bi kdo pričakoval. Na kratko je podoba v širokem izvlečku tale: V Italiji, v deželi slavne kulturne preteklosti, je še vedno 23 odstotkov prebivalstva nepismenega. V Jugoslaviji so, našteli 27 nepismenih na 100 ljudi, kar je pripisati! na račun zaostalih krajev na jugu, ki so bili dolgo časa za-
spomenik nesmrtnemu pisatelju. Odlikujejo se po preprostosti, jasnosti in revolucionarnosti ter ljubezni do ljudi. »Požganica« je prvi Vorančev roman, kjer opisuje kolektiv. V njem riše boj koroškega človeka v najtežjih dneh plebiscita,. Njegov »Doberdob« pa predstavlja prvi poizkus slovenskega vojnega romana. Tudi na tem področju je Voranc v polni meri uspel, sai se je vojne tudi aktivno udeležil in črpal bogate izkušnje iz svojih doživetij. Roman je posvečen vsem žrtvam prve svetovne Vojne.	'
Velika je zasluga Cankarjeve založbe, da je izdala dela Prežihovega Voranca v tako odličnem izboru in s tem omogočila bralcem., da si nabavijo neminljilve umetnine velikega slovenskega koroškega pisatelja.. Ta izbor si lahko naročite tudi vi, in sile er v knjigami »Naša knjiga«, Celovec, Gasometergasse 10. Tudi na zunaj izredno lepe knjige bodo okras vsake knjižnice, s svojo bogato vsebino pa nam bodo prirasle tesno k srcu, saj so od besede do besede bolj naše, del nas, našega človeka — naše zemlje, katere veliki sin je bil — Prežihov Voranc.
postavljeni in niso mogli dohitevati splošnemu razvoju civilizacije. Bolgarija ima četrtino nepismenega prebivalstva. Na Poljskem je razmerje podobno, kakor v Italiji. Na Portugalskem dosega število nepismenih 44 odstotkov, v Romuniji 22 in v Šoanilji 17 %>. V Sovjetski zvezi pravijo, da pride na vsakih 100 prebivalcev 19 nepismenih. Visoko pismenost kažeta Francija in Belgija, kjer ugotavljajo le po trii odstotke analfabetov. Na Češkoslovaškem in Madžarskem jih računajo s 5 odstotki.
V Severni Ameriki ne zna brati in pisati okrog 17 do 18 milijonov ljudi! ali 11 do 12 odstotkov vsega prebivalstva. V Južni Ameriki je odstotek nepismenih mnogo višji ih dosega 40 do 42 odstotkov prebivalstva. V Afriki so pokrajine, kier vlada do malega še popolna nepismenost. V Mo-zambigue, Portugalski Gvineji in Angleški Sorrialiiil so ugotovili, da znaša nepismenost malone 99 odstotkov, kar je gotovo značilno za kolonizatorje. V Aziji prednjači pri nepismenih Irak, kjer so našteli samo 19 pismenih na 100 ljudi. Iraku sledita Indija in Pakistan. Drugače je na Japonskem, kjer sta samo dva človeka na vsakih 100, ki ne znata brati in pisati. Z visoko stopnjo pismenosti se ponašajo tudi Izraelci, kier je med 100 prebivalci samo 6 nepismenih.
Na svetu je še mnogo nepismenih ljudi
Dr. MIRT Z W I T T E R	5
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italilansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Vzporedno z naraščanjem nacionalistične napetosti fašizma v Italiji in nacizma v Nemčiji je nato pričel val vsestranske industrializacije in italijanske kolonizacije južnotirclskih mest., tako da je število Italijanov v največjih treh mestih Božen, Brixen in Meran poskočilo od leta 1921, ko je znašalo- 61.000 do leta 1939 na 99.000 (ali od 14 °/o na 51 %>!), medtem, ko se je sestav prebivalstva brez mest v isti dobi spremenil v Južni Tirolski samo za 6 odstotkov povišanja števila Italijanov.
Najhujši udarec nemški manjšini' vendar sledi šele 1939, ko sta sklenila 23. junija tega leta Hitler in Mussolini dogovor n preselitvi nemških Južnih Tirolcev.
Do 31. decembra 1939 so se morali pripadniki nemške manjšine odločiti, ali ostanejo italijanski državljani, ali pa pridobijo nemško državljanstvo. Za ta dnini slučaj so prevzeli obvezo, da se do konca leta 1942 preselijo v Nemčijo. Spretna propaganda s strani nacistov in italijanskih fašistov, da preostaja samo ifcbiTa med izselitvijo ali poitalijančenjem, je dosegla pozneje manjšini usoden rezultat: 213.000 Nemcev in Ladincev je opti-
ralo za preselitev v Nemčijo, kar ie pomenilo 86 #/o vseh pripadnikov manjšine! Samo 34.000 ali pičlih 14 °/o, po večini kmetov, se je izreklo za Italijo in s tem za obstanek na, domači zemlji.
Gornje številke morda najbolj učinkovito razkrivajo miselnost nemške manjšine na Južnem Tirolskem: Njena nacionalna zavest je izredno močna, po vtisih objektivnega opazovalca skorajda izzivalna. Takšno zadržanje omogoča že prej opisana gospodarska neodvisnost in nadvlada manjšine po eni strani, na drugi pa še iz časov vladanja kot državni večinski narod in. po stoletni vzgoji vcepljena zavest »gosposkega naroda«, ki še danes gleda v Italijanu »Katzelmacher-ja« in se mu čuti kulturno in socialno nadrejenega. Ta zavest je tako stopnjevana, da so mešani zakoni med Nemci) in Italijani izredno redki. Narodna brezbrižnost velja za izdajstvo, družabni stiki z Italijani imajo posledico preziranja in izključitve iz nemške družbe. Da navajam tak primer, ki si ga na Koroškem ne bi mogel predstavljati: Nemška učiteljica je v ljudski šoli razlagala otrokom, da je pametno in korist-
no, če se čimbolje priučijo italijanskega jezika, ki vendarle predstavlja jezik državne večine in ima svoio bogato kulturo. Nekaj dni poznem- je bila brez stanovanja in prehrane, na Vasi so- ji napovedali neizprosen boj ter uprizorili šolski štrajk, dokler ni zapustila svojega mesta!
Pri takšni nastrojenosti' je skorajda umevno, da tujca v nemški trgovini, gostilni in javnih lokalih, v katerih so zaposleni Nemci, najprej nagovorijo in pozdravijo v nemščini, da so zunanji napisi v nemščini naglašeni po velikosti in obliki, italijanski pa več ali manj privesek. Politična disciplina je tako stoodstotna, da nemški gospodar in podjetnik zaposlita samo Nemca in da le redko išče Nemec zaposlitve pri italijanskem delodajalcu.
Kot je takšna miselnost po eni strani močna opora nadaljnjemu obstoju manjšine in utrjuje njene odporne sile proti nevarnosti nacionalnega odtujevanja, se mi zdi po drugi strani takšno politično vzdušje slej ali prej tudi za manjšino lahko pogubno: Nacionalna disciplina takšne vrste kaj rada vodi do ozkosti, precenjevanja lastne vloge in pomena, kar vodi spet do bolestne občutljivosti po eni in do šovinistične pretiranosti na drugi strani. K vsemu vsaka izolacija in zaprtje v lastni krog vodi do škodljivih pojavov na vseh področjih kulturnega, diužbenega in
KULTURNE DROBTINE
Dermota v Edinburghu
Znani tenorist dunajske Opere, slovenski rojak Anton Dermota, bo kot predstavnik dunajskih gledaliških ustanov sodeloval na letošnjem mednarodnem umetniškem festivalu v Edihburghu. Razen Dermote bo na tem festivalu zastopala avstrijske glasbene umetnike še sopranistka Cia-ra Haskih
„ Sedem dni v Budimpešti “ kot knjiga
Beograjska založba »No-lit« je založila novo knjigo srbskega pisatelja Dobriče Čosiča »Sedem, dni v Budimpešti«. Dnevnik, ki ga je avtor tudi v slovenščino prevedenih romanov »Daleč je sonce« in »Korenine« pisal v burnih dneh nemirov na Madžarskem in so ga pod napisom »Iz neurejenih beležk« ponatisnili skoro vsi jugoslovanski časopisi, pa tudi nekateri zamejski, kot na primer naš Vestnik, bo še ta mesec izšel v knjižni iizdaji.
Program Wagnerievih iger v Bayreuthu
Pred kratkim so dokončno določili program letošnjih slavnostnih iger Richarda Wagnerja v Bayreuthu. Trajale bodo od 23. julija do 25. avgusta. Letošnje poletje bodo od Wa.gnerjevih glasbenih dram izvedli »Tristana in Izoldo« v novi uprizoritvi Wo'lfganga Wagneria, »Moistre pevce« pod vodstvom Wielanda Wagnerja, »Parsifala« in »Nibelunšlci prstan«. Dirigenti teh uprizoritev bodo sami znani umetniki, peli! pa bodo operni pevci, ki uživajo sloves po svetu. Bayreuthske slavnostne igre uprizarjajo vsako leto z Velikim uspehom, ker je navdušenje za Wag-nerjeve umetnine veliko.
Nov roman koroškega pisatelja Lorenza Mačka
Pri dunaiski založb'! Kremavr & Schoriau je izšel nov roman mladega koroškega pisatelja Lorenza Mačka pod naslovom »Auf den Strassen des Windes«. Tudi v tem svojem delu izpoveduje svojo tesno povezanost s svojo oži o domovino, s tistim predelom Koroške, kier živi naš slovenski žilvelj. Priznati je treba, da Mačk od knjige do knjige vidno naoreduie in da od njega odnosno od njegovih umetniških sposobnosti lahko še marsikaj pričakujemo. Človek le nerad verjame, da je isti Lorenz Mačk, kii si zdaj s svojimi romani utira pot med priznane avstrijske pisatelje, svoječasno napisal strupeni izliv pod naslovom »Die OF ohne Maske«, kar si danes gotovo tudi sam ne bo več štel v čast.
političnega razvoja, ne nazadnje pa do upadanja ljudske osnove zaradi pomanjkanja krvne obnove.
(Nadaljevanje ded’)
B r i x e n : Zunanji napisi v nemščini so naglašeni po velikosti in obliki, italijanski pa več ali manj privesek ...

V Zahomcu so se pripravili
na jutrišnjo prireditev IV. mednarodnih smučarskih skokov
Na senčnih obronkih tik ob poti proti Gorjam je bilo zadnje tedne zelo živahno. Kakor znano si je tu zahomška smučarska mladina ob družni podpori vse vaške soseščine pred nekaj leti zgradila 30-metr-sko skakalnico. Športno društvo Zahomc prireja tu vsako leto mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za Ziljski pokal — prireditev, ki pjrivablja k udeležbi ne samo tekmovalce iz raznih koroških slmučarskih društev, marveč tudi smučarske skakalce iz sosednje Jugoslavije in Italije.
Zahomška športna mladina se je vidno razžilvela, čim je Slovenski fizkultumi zvezi uspelo dobiti pri Smučarski zvezi Slovenije zaprošeno pomoč v zagotovilu, da bo poslala v Zahomec na letošnji tečaj za smučarske skoke izkušenega trenerja.
Smučarski skoki niso stvar vsakega smučarja. Kljub temu se je tečaja v Zahomcu, ki je trajal od 17. do 24. januarja, udeleževalo 10 podjetnih in korajžnih mladincev. Zahomčanom so se pridružili člani društva iz Tehanč in Zužaljč pa tudi Športno društvo St Janž v Rožu je poslalo svojega zastopnika.
Trener iz Ljubljane, tov. Janez Saksida, je znal iz tečaja ustvariti smotrno, privlačno in disciplinirano šolo te veje zimskega športa. Tečaj so začeli na mali osemmetrski skakalnici, tu so najprej sistematično vežbali odskok ih doskok. Pridobivanju potrebne gibčnosti so služile razne razgibalne vaje kot sestavni del dnevne-
Razjrovopi o voznem redu
Obrtni oddelek pri Uradu koroške deželne vlade iavlia, da bo običajna konferenca o letnih veznih redih 1957/58 v sredo, dne 6. februarja v sejni dvorani okrajnega glavarstva v Celovcu. Na zasedanju bodo sodelovali zastopniki generalne direkcije avstrijskih zveznih železnic, kakor tudi zastopniki direkcije zveznih železnic v Beljaku, poštne direkcije za Koroško, predstavniki avtobusnega prometa avstrijskih zveznih železnic, zasebnih avtobusnih podjetij ter zastopniki pristojnih ustanov in zVez interesentov. P01 obravnavanju letnega vaznega reda 1957/58 za avstrijske zvezne železnice bodo razpravljali o voznem redu za avtobusno službo avstrijskih zveznih železnic, poštne uprave, kakor tudi za zasebne avtobusne linije.
ga reda tečaja. Kmalu pa so se tečajniki preselili na 30-metrsko skakalnico. Tu so si pod strokovnim vodstvom trenerja postopoma osvajali in izpopolnjevali tehniko zaleta, odskoka in doskoka ter drže med poletom po zraku.
Smučarski skoki so trdo in naporno delo ter zahtevajo od športnika dokaj poguma in vztrajnosti pri vežbanju. Naši tečajniki so se izkazali kot neutrudni športniki. Vsak dan, predpoldne in popoldne, so navdušeno trenirali in se v tovariški
S podvojenim zanimanjem so zahomške mamice sledile tekmovanju svojih naj-mlaiših. Devet se jih je korajžno spustilo čez 8-metrsko skakalnico. Najboljša mesta v tej tekmi pa so zasedli Janko Zwitter, ki je ta dan dvakrat dosegel daljavo devetih metrov, ter Valentin Hebein, Alfred Otovvitz, Johan Wiegele in Paul Hebein.
Kmalu po zaključku tečaja v Zahomcu sta dva tečajnika, Franci Wiegele in Han-zi Muschet, zastopala zahomško Športno
ŠPORTNO DRUŠTVO ZAHOMC vabi na prireditev
IV. mednarodnih smučarskih skokov za Ziljski pokal
ki bo v soboto, dne 2. februarja s pričetkom ob 14. uri na 30-metrski skakalnici v Zahomcu.
Poleg koroških športnikov bodo na prireditvi sodelovali tudi jugoslovanski in italijanski tekmovalci.
Vse ljubitelje zimskega športa vabimo, da se udeležijo te naše prireditve v obilnem številu.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 2. februarja do četrtka. 7. februarja 1957 film:
»Odpri okence«
(Geh mach' dein Fensterl auf)
v soboto, 2. februarja, ob 20.00 uri v Skxv fičah pri sSchiitzu,
v nedeljo, 3. februarja, ob 15.00 uri v St. Primožu v Podjuni pril Voglu,
ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju,
V sredo, 6. februarja, ob 20.00 uri v Ledenicah pri Rauschu,
v četrtek, 7. februarja, ob 20.00 uri v Kot-mari vesi pri Ilnu.
l\a KoroSkem je medved zaščiten
Vedno spet se pojavi kakšen medved pa koroškem ozemlju v severnem predelu Karavapk. Lovci, ki so ga kdaj pa kdaj srečali, doslej niso vedeli, ali naj bi kosmatinca ustrelili ali ne. Deželna vlada je pred nedavnim pri svoji seji sprejela sklep, po katerem je rjavi medved na Koroškem zaščiten, kakor je tudi v sosednii Jugoslaviji, kjer je zelo mnogo te dobrodušne divjadi. S tem ukrepom se nadejajo, da bodo v doglednem času nastale v naši deželi medvedje kolonije.
tekmi prizadevali doseči čim boljše uspehe. Res, da se je tudi to pot večkrat uresničil pregovor: Kdor visoko leta, nizko pade, toda pril smučarskih skokih je že tako, da se je v časih tudi pri najboliši volji in vsej spretnosti le težko obdržati na nogah. Vendar padci niso bili prehudi; razen kaj malega odrgnjene kože in enega para zlomljenih dilc je tečaj potekel brez nezgode.
Vzporedno s tečajem mladincev se je oh mali skakalnici trlo šolske mladine. Smučarski! šport se je v Zahomcu in okoliških vaseh že tako udomačil in zakoreninil, da menda ni več šolarja, ki ne bi že imel svojih smučk. Tudi temu najmlajšemu rodu, ki noče zaostajati za svojimi starejšimi vzorniki, s© je ljubljanski trener posvetil z vso skrbjo in pozornostjo. Starši v za-homških domačijah so sicer nekaj brundali, da jilm otroci po šoli niti ne utegnejo več prinesti drv za štedilnik odkar imajo svojo skakalnico1, na tihem pa so le veseli in ponosni, ko vidijo, kako se njihovi malčki ob vzgledu mladincev in z njihovo pomočjo z radostjo vključujejo v razgibano in zdravo^ zimsko veselje.
Za zaključek tečaja so priredili trening — tekmo; mladinci na 30-metrski, za njimi pa še najmlaiši na svoji mali skakalnici. Med najboljše štiri tekmovalce tega dne sta se uvrstila oba Petrova, brata Franci in Tinki Wiegele iz Zahomca, prvi ie dvakrat, drugi pa enkrat dosegel daljavo 31 metrov, ter Hanzi Muschet iz Tehanč in Mihi Gabriel iz St. Janža v Rožu. Abu-jev Stanko, ki se je vse dni tečaja prav tako gibal vedno med prvimi, oh zaključni prireditvi žal ni imel priložnosti pokazati svojega znanja, zato pa se je z isto vnemo ves dan v gmajni pridno spoprijemal s hlodi, ki jih je bilo treba ob ugodnem vremenu spraviti v dolino. Gotovo mu je oče prisodil za uspeh v tej tekmi posebno nagrado.
društvo na prireditvi smučarskih skokov V okvilru koroškega deželnega prvenstva v nordijskih disciplinah, ki je bila minulo nedeljo v Reichenfelsu v Labotski dolini. Med dvajset tekmovalci1 sta se častno uvrstila na 7. in 8. mesto.
Danes urejajo v Zahomcu zadnje priprave za jutrišnjo prireditev IV. mednarodnih smučarskih skokov. Terminski koledar je predvideval to prireditev šele za 10. februar, a jo bodo izvedli že jutri, da bi omogočili udeležbo tudi jugoslovanskim tovarišem, ki bii sicer zaradi svojega prvenstva ne mogli priti. V tej tekmi za Ziljski pfokal, ki ho spet tovariško združila športnike treh sosednjih dežel, tekmovalce iz Slovenije, Italije in raznih krajev Koroške, želimo seve našim fantom iz Zilje in Roža kar največ uspeha.
Razne vesti iz Koroške
V	tovarni za akumulatorje na Bistrici v Rožu se je pri neki eksploziji ponesrečil kemik dr. Meyenburg. Drobcil so ga poškodovali na obrazu in očeh, da so ga morali spraviti v Celovec.
V	območju koroškega žandarmerijskega poveljstva, z izjemo Celovca in Beljaka, se je v letu 1956 prftnerilo 4399 prometnih nesreč. Pri teh nesrečah je prišlo 148 oseh ob življenje. 871 oseb je bilo hudo, 3055 pa lažje poškodovanih. Povprečno je bilo dnevno po 12 prometnih nezgod. Največ prometnih nezgod se je primerilo v petkih, sobotah in nedeljah, časovno pa med 17. ih 18. uro. Statistika ugotavlja, da je največ prometnih nezgod povzročila neprevidna vožnja, in sicer v 1661 primerih. Številno nesreč, namreč 685, je pripisati temu, ker se vozniki niso ravnali po pro-
Vovbre
Zupan naše občine Maček, ki je hkrati načelnik odbora za elektrifikacijo kraja Dobrova, je pred nedavnim sklical sestanek članov svetlobne skupnosti. Pri razgovoru je bil navzoč deželni poslanec Wit iz Velikovca. Poslanec je v svojih izvajanjih nakazal kraje na Spodnjem Koroškem, kier je še potrebno, da jih oskrbijo z električno svetlobo in silo. Dejal je, da zahteva naraščajoča potreba po elektrifikaciji izgradnjo obstoječih in nadaljnjih energijskih centrov. Tudi razširitev termo-elek-trame v Št. Andražu spada v to področje. Naglasil je obžalovanje, da še doslej kljub prizadevanju deželne vlade ni uspelo, da bi uresničili proiekt elektrarne pri Kaza-zah. Z gradnjo elektrarn bil ne bilo ustreženo samo temu, da bi ob obratovanju proizvajali več električne energije, temveč bi gradnja že predhodno poživila tudi delovni trg na gradbenem sektorju. Z ustrezajočo proizvodnjo električne energije bi bili dani pogoji, da bi v gospodarsko šibki spodnji Koroški pričeli s številnejšimi in pojačenimi industrijskimi obrati.
Iz izvajanj poslanca Wita je bilo posneti, da se odgovorni krogi prizadevajo, da bi dejansko čimprej storili vse za okrepitev gospodarske moči spodnje Koroške in nadoknadili, kar je bilo v preteklosti zamujenega.
Ugasnilo je mlado življenje
metnih predpisih, v 180 primerih pa so ugotovili, da so bili šoferji pod vplivom alkohola.
V	Jezernici, v občini Dobrla ves, je šofer Johann Konrad iz St. Stefana v Labotski dolini zašel s tovornim avtomobilom s ceste in zdrvel v bližnji gozd. Z vozilom je podrl dvoje dreves, nato pa je treščil v precej močan borovec, kjer se je avtomobil poškodoval, da so ga morali pozneje odvleči, šofer se je na srečo le lažje poškodoval.
V	št. Jurju pri Pliberku so smučarji minulo soboto trenirali za smučanje, ki so ga priredili v nedeljo. Pri treningu je imel 21-letni ključavničar Friedl Miiller iz Št. Jurja nesrečo in je padel, pri čemer si je zlomil desno nogo. Ponesrečenega fanta so prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Pliberk. — Minulo soboto in nedeljo je bilo1 prebivalstvo v Pliberku ter bližnji in daljni okolici plod globokim vtisom žalostnega dogodka, ko se je vsepovsod na-gloma raznesla vest, da je v bolnišnici v Grazu preminul Hanzi Možina, šele 22-letni sin mesarskega mojstra Janeza Možine V Pliberku. V mestu in okolici! je neizprosni dogodek, ki je tako neizrekljivo hudo prizadel Možinovo družino, izzval globoko in nedeljeno1 sočustvovanje.
Ko so mladega mrtvega Hanzija pripeljali na dom, se je ob mrtvaškem odru nenehno zgrinjala množica ljudi, ki je škropila krsto, v kateri so bili položeni telesni ostanki pokojnega. Kmalu so pričeli od vseh strani prinašati vence s trakovi s poslovilnimi pozdravi' v obeh jezikih. Z venci so takorekoč obsuli mrtvaški oder, napolnili sobo in jih morali odlagati še na hodniku. Posebno ganljivo so1 se poslavljali od svojega tovariša njegovi mladostni prijatelji iz mesta in okolice, ki so s pokojnim Hanzijem zgubili zvestega, odkritega in plemenitega tovariša z lepim značajem.
Izguba mladega siha pa je seve najhujši udarec za žalujočega očeta in mater, ker je med starši ih sinom, fantom-edincem, vladala nadvse prisrčna ljubezen. Oče je delal s svojim sinom lepe načrte za bodočnost. Tudi sin se je Izučil mesarske obrti. Zrastel je v visokega fanta, toda, srce je bilo slabo in je pešalo. Starša sta za njegovo ozdravljenje storila vse, kar je v človeških močeh. Zdravil se je pri specialistih in že je kazala, da se njegovo zdravstveno stanj e zboljšuje. Toda spet se je obrnilo na slabše. Podal se je še v bolnišnico v Graz, kjer pa je po desetih dnevih srce prenehalo utripati za vedno.
Ogromna množica žalnih gostov je mi-
nuli ponedeljek, ko je nebo naklonilo lep zimski dan, spremila pokojnega Hanzija od hiše žalosti na libuško pokopališče k zadnjemu počitku in prisostvovala pogrebnim svečanostim. Mnogo je bilo mladine, ki je svojemu dobremu tovarišu izkazala svojo nepozabno naklonjenost. Med ostalo množico so bili zastopniki pliberške, li-buške in blaške občine, odposlanstvo žan-darmerije ih carine ter drugih oblastL Ob pogrebnih svečanostih sta pevska zbora zapela žalostinke v obeh deželnih jezikih, libuška godba pa je zaigrala žalne komade. Pogrebne obrede je opravil g. prošt Trabesinger ob asistenci več duhovnikov, med temi g. župnika Piceja iz Šmihela in g. provizorja Mesnerja iz Železne Kaple. G. prošt je ob odprtem grobu spregovoril tople, v srce segajoče tolažilne besede In se poslovil od pokojnika. Za športnike se je od prekmalu preminulega Hanzija Možine poslovil g. magister dr. L. Herbst.
Črna domača zehilja je zagrnila telesne ostanke mladega, nadebudnega mladeniča. V srcih preostalih svojcev in vseh, ki sočustvujejo z. Možinovo družino, je ostala zevajoča rana bolesti, hkrati pa tudii svetal in lep spomin na' pokojnika. Hanzi naj počiva v miru, zavest nedeljenega sožalja vse okolice pa naj bo žalujočim staršem in ostalim svojcem V tolažbo!

KOLEID AIRII
Petek, 1. februar: Ignac:[j Sobota, 2. februar: Svečnica Nedelja, 3. februar: Blaž Ponedeljek, 4. februar: Andrej Torek, 5. februar!: Agata Sreda, 6. februar: Doroteja Četrtek, 7. februar: Romuald


PRAN MILČINSKI :
Iz strahu korajža
Dva brata sta drva ril a v gozdu. Poleti bilo in vroče. Ožeiala sta.
Pa stopita v dolinico, ob njenem koncu ■e bil mrzel studenec, tesno je bil zagrajen ob straneh s skalami, da ni moqlo son-Ce do niega — zato mu je bila voda hlad-<ia, Prvi brat je bil drobne glave. Legel je se napil do mile volje. Potem se je '•teiaknil bratu, ta je imel bučo' bolj široko, ttšesa košata, težrn mu je šlo, da jo' je sti-**til do vode. Pa ko se je napil, mu nesreč-ti& buča ni mogla nazaj, košatil ušesi sta mu bili zagozdili za kamenito steno.
Napenjal se je in jokavo stokal: »Ojoj, ^joj!« Brat je bil nevoljen in mu je prigovarjal: »Koraižen bodi! Ce til je šla be-^>ca noter, bo šla tudi ven —■ ta čas se ti ■ti ooredila! Kar butni kvišku!«
Oni pa se je bal za svoja žlahtna ušesa, tia se mu ne bi potrgala in prelepo je pro-til brata, naj se ga. usmili. Ojoj, ojoj, Urno naj stopi domov po pomoč in orodje, tia bodo ob strani odkrušili skalo in požgali glavi iz stiske!
»Sram te bodi — šlapa, sil!« se je zakre-*lal brat. Naj pa bo in grem! Toda pazi, v ■Gi hosti so volkovi! Če bo prišla mrcina, varui se in kriči, da te ne ugrizne!«
»Križana nebesa!« je zajavkal oni, »ka-naj vem, da je volk, ko imam glavo1 * 3 4 v hiknii in nič ne vidim?«
»Mrzel gobec ima,« ga pouči brat, »hitro boš spoznal, ko se te bo dotaknil!«
Čigav je konj?
Dva 'dečka sta imela, lesenega konja. Nekega dne sta se hudo sprla okrog te-čigav je konj.
Vlečeta, vlečeta konja vsak na svojo *tran drug drugemu ga hočeta izvleči iz rok...
»Daj mi ga, konj je moj!« vpije prvi.
»Ti ga daj meni, ker konj ni: tvoj, temneč moj,« mu ugovarja drugi.
Pride v sobo mati, vzame konja in konj Ui bil potlej ne prvega ne drugega.
Jelen in jelenček
Nekoč je jelenček rekel jelenu:
»Očka, večji in hitrejši si od psa in ve-ukansko rogovje imaš. Lahko se braniš, "emu neki se vendar psov tako bojiš?«
Jelen se zasmeje in odgovori:
»Saj imaš prav, sinko, toda, kaj hočem: *udar začujem psa, se tako« urno zadrevim v beg, da na to še pomisliti ne utegnem.«
Se požuri brat, kakor da hiiti domov. Toda je stopil le po1 sekiro in se je takoj vrnil k studencu.
Oni je slej ko prej ležal klavrno s trebuhom na tleh, z glavo v skalnati pasti in premilo ječal: »Joj, ojoj, ojoj. ojoj! Kaj bo! Kaj bol« Hlače pa je imel vzad raztrgane.
Brata s sekiira je dražila mehkužnost onega. Neslišnoi se je priplazil tik njega, gola koža se mu je svetila iz hlač, pa mu je rahlo pritisnil nanjo uho sekire.
Pa je neusmiljeno zarjul onil: »Volk, pomagajte, volk!« in je na vso moč mahnil z glavo' kvišku. Pa je bila glava še tisti hip rešena iz precepa le ušesi sta pustili1 malo kože na skali
Včasih je strah oni, ki da korajžo.
Sadriju je šlo slabo. Ta revni1 trgovec je takoi obubožal, da ponoči ni mogel spati zaradi skrbi, podnevi pa ne zaradi hrupa pravovernih.
Opogumil se je in odšel na pot, da najde srečo in se znašel v globokem gozdu. Bil je v kraljestvu mogočnega leva, ki ni dovolil nikomu semkaj. Naenkrat, zagleda Sadri njegovo košato glavo1 in onemi. Naj steče nazaj? Biloi bi po njem! Naj nadaljuje pot? Prav tako pojde v smrt.
Ni vedel, kako mimo je obstal.
Trgovca sta ugledala tudi antilopa in tur, levova miinistra, ki sta bila tedaj z njim. Dobri živali! sta čutili s človekom in vedeli, da bo po njem.
Da bi ga rešila, sta vemo rekla levu: »Veliki vladar! Tvoja slava se zelo širi, prišel je celo človek, da ti izkaže vdanost, in je v tem čudovitem trenutku onemel. Bodi milosten in mu dovoli bliže, da te pozdravil«
To je levu prijalo. Pokimal je trgovcu, ki je pomenek cul, in Sadri je naglo pristopil. Poljubil je zemljo ih se s svečanimi besedami priklonil levu. Tako se ne bi največjemu mogotcu pri ljudeh!
Lev je zamahnil z repom in mu pokazal prostor za bližnjim drevesom. Tam je ležala množica draguljev in zlata, žalostni ostanek propadle karavane. Naj si Sadri naloži, naj si kar vzame, kolikor pojde v njegove žepe.
S težkim bremenom je odšel Sadri iz gozda. Doma je poplačal dolgove, ostalo
Kmet in
Živel je bogat kmet, ki je polje posejal s pšenico. Ko je žito dozorelo, je poklical nekega siromaka in mu rekel:
»Požanji mi to njivo!«
»Koliko časa naj žanjem?« je vprašal siromak.
»Toliko časa, dokler ne zaide ta, ki nam daje svetlobo,« je kmet pokazal na nebo.
»In kaj mi boš dal za plačilo?«
»Torbo moke dobiš, če boš delal, kot je treba.«
Siromak je odšel na kmetovo njivo. Žel je in žel, ne da bi si oddahnil. Samo opoldne je malo posedel v senci, da je pojedel kos kruha in glavico čebule, nato pa zopet zagrabil za srp. Do večera je požel polovico njive. Ko je sonce zašlo, se je utrujeni žanjec vzravnal, si obrisal vroč pot s čela in rekel:
pa je zakopal za hišo in bil je premožen možak.
A Sadri tudii sedaj ni mogel spati. Ta obisk pri. levu je bil napravil zaradi lakote, bede in siromaštva. Spet se je odpravil v gozd, a to pot iz požrešnosti. Veliko vrečo je nosil s seboj. Ko je Sadri postopal pod drevjem, sta imela pri levu’službo šakal in volk. Ta dva sta opazila trgovca, ki se je brezskrbno bližal. Jezna sta šepnila levu na uho: »Poglej, kako brez meja je človeška predrznost. Naj stopi tako člo-veče v tvoje kraljestvo? Daj, ukreni nekaj, kar bo ljudem za vzgled!«
Leva je zdražilo. Že se je pripravil za skok, da trgovca, raztrga. Pa sta prispela tur in antilopa,. Takoj sta razumela, kaj se pripravlja. Lev je zatulil, Sadri pa je skočil na drevo in splezal kot opica v šibki vršiček. Tedaj sta dejala tur in antilopa: »Zares je velika tvoja slava, kralj! Človek je zlezel na najvišje drevo, da bi klical k nebu o tvoji veličini in ti izprosil blagoslova.«
Tedaj je leva minila jeza. »Prav, da sta tukaj, sicer bi ubogal šakala in volka in usmrtil nesrečnega človeka. Recite mu, naj se ne boji ničesar. Še v naprej naj mi ostane pokoren!«
Tur in antilopa sta spravila trgovca z drevesa in mu ukazala naglo iz gozda. In Sadri je tako tekel, kot še niso videli teči človeka.
V naglici je celo pozabil vrečo.
žanjec
»Malo si zmogel,« je rekel kmet. »Polovica njive te še čaka.«
»Toda sonce je že zašlo in začenja se temniti.«
»Res, sonce je zašlo za goro, a poglej na nebo. Že je vzšla njegova sestra — luna. Žanji, dokler ne zaide tudi ta, sicer ne dobiš moke.«
Kaj je hotel žanjec, nadaljeval je z delom. Vso noč se je mučil, a kmet se je
v legel pod drevo in se dobro naspaL Preden je drugi dan vzšlo sonce, je bila cela njiva požeta.
»Zdaj dobiš plačilo,« je rekel kmet siromaku. »Pojdi domov po torbo in pridi v moj mlin. Tam je moka.«
Siromak je odšel domov in kmalu prišel v mlin z velikilm mehom.
»Daj mokel« je rekel kmetu.
Kmet je debelo pogledal in zakričal:
»Zakaj si prinesel meh?«
»Ta meh je starejši brat moje torbe,« je odgovoril žanjec.
»Kako je mogoče, da bi torba imela brata?«
»Ce je luna sončeva sestra, zakaj bi torba ne mogla iimeti brata?« je odgovoril siromak.
Kmet nobene več ni rekel. Žanjec je nasul poln meh moke.
Bolgarska pripovedka
ž« dcbrc voljo_________________,
Pri zdravniku
Žužemberčan je prišel k zdravniku z razbito glavo. Povedal je, da ga je udaril sosedov osel. Zdravnik se je hotel malo pošaliti pa je rekel: »To je moral biti pa veliki osel, da je vas, ki ste tako močan kmet, tako> grdo udaril!«
»Je, je, gospod dohtar,« se je odrezal Žužemberčan, »ni veliko manjši od vas.«
»Toliko sem zmogel.«
O možu, ki je obiskal leva

*
S. FINŽGAR
,ctf>
flRVA KNJIGA
c^OBODNIM
SONCEM
POVEST DAVNIH DEDOV
Razposlal je torej prednje straže če:
^ onavo' in čakal tisto noč in še drugi dar 'Poročil. Vojska je čakala v taboru in gle
3a,a temne sence na poveljnikovem čelu fvečer so se vrnili zadnji pozvedovalci jmbeden prejšnjih ni našel sledu. Ali t ^ije, ki so jezdilil mimo Iztoka, so ujel J š«mi mladega Slovena. Dolgo jim ni ho ^ i odgovarjati. Pa vojaki so ga pripel ^ noge in za roke med dve drevesi, za ‘.otili ogenj pod njegovim trebuhom in mi 5^1' ledja z žarečimi ogorki. V silnil olečihah je Sloven razodel, da je za, one fJ°r° Svarunovo gradišče, da ima zbrane Velik.e črede in da skriva v gradišču mno 9° bogastva. Sloven ni hotel izdati, da se /ti® črede vojščaki, vsi združeni Sloven ^ Antje, ne pa črede ovac in krav. Upa •e> Hilbudija preslepiti, da bi v svoj .J^Bosti ne povedel s seboj vsega tabora 51 bi g& Sloveni tem laže zmagali. Ko j<
4 pol mrtvi Sloven Svaruna na vide: **tial, mu je sunil Bizantinec meč v src«
in ogledniki so odjahali v tabor.
Hilbudiij se je razveselil novice. Odbral je oddelek najboljših pešcev, konjiče pa je vzel le za silo s seboj, da bi v potrebi pohitela v tabor po ostalo vojsko.
Razveselil se je, ker je zvedel za gradišče, češ bo vsaj nekaj junaškega, dela. Tudi po Svarunu, glavarju Slovenov, se mu je zahotelo.
Šest stotnikov je takoj razporedilo čete. Hilbudij je šel v šotor in si pripasal težki meč; na glavo si je del najtežji in najlepši šlem. Treba je bilo glavo zavarovati pred kamni, ki bodo' padali čez okope z gradišča. Šlem je bil razdeljen na pet polj, ki so bila posrebrena ih ločena z zlatimi! sponami!. Na prednjem polju se je svetil križ, sestavljen iz dragih kamnov. Na levi, strani je bil vrezan golobček z oljkovo vejico, na desni viseča krona. Pod križem sta se bleščali zlati črki alfa in omega.
Ko je prijezdil iz tabora, so že stale čete pred mostom. Zamahnil je z roko, vrste so se premaknile, plohi na mostu so votlo zabobneli.
Hilbudij je hotel dospeti ponoči preko ravnine do soteske, da bi ga Sloveni ne zapazili in ne odgnali čred v skrite šume, kjer bi jih bilo težko zaseči. Prepovedal je med potjo trombe, velel je paziti na ščilte in meče, da bi se ne zadevali drug ob drugega in ne delali hrupa. Čete so z lahno nogo1 bredle visoko travo, ki se je
drobila in mečkala pod njihovimi koraki. Bojevniki so tiho šepetali in si pripovedovali vesele vojne dogodke. Na vseh licih veselje in brezskrbnost, kakor bi šli v goste. Zakaj verovali so v nepremagljivega Hilbudija, ki jih vodi že tri leta od zmage do zmage.
V taboru Slovenov so se zbrali takoj po prihodu Iztoka sredi noči vsi starešine s Svarunom v posvet. Zborovali soi dolgo. Niso se mogli zediniti Nekateri so svetovali, naj se vsa vojska poskrije v gradišču, zažene vanje goved in drobnico, da bi imeli zadosti hrane, ostalo žitvino pa naj odženo daleč proč v skrivne gozdove in soteske, kamor Hilbudij ne pojde. Za to misel so se vnemali starešine Antov. Slovenil s Svarunom vred pa so zahtevali, naj se takoj dvignejo čete ih hite po strmih potih Hilbudiju nasproti ter ga zajamejo iz zasede. Mnenja so si nasprotovala, čas je bežal.
Tedaj se dvigne starešina Radogost in izpregovori:
»Možje, zvezde bežijo na zaton, Hilbudij jaha nad nas, mi pa besedujemo in čakamo bizantinskih mečev nad svoje črepinje. Svetujem vam, naj se pozove Iztok, plemeniti mladec, našega staroste Svaruna sin, s katerim so bogovi. Stopi naj sredi med nas, pa naj govori modro besedo. S veto vit mu je pokazal sovraga v nočni temi, Svetovit mu navdahne modro bese-
do in naše sive glave se uklonijo žarki misli mladeniča, kateremu gori jasna luč v glavi.«
Začudili so se vsi, začudil sam Svarun. Da bi stopil mladec v zbor starešin — nikoli tega! Spogledovali so se, pa se nihče m dvignil, da bi ugovarjal, nihče, da bi prigovarjal.
In Radogost počne vnovič:
»Pa se čudite! In molčite! Ali rečem vam: Bogovi hočejo besedo Iztokovo!«
»Bogovi hočejo---------•« je završalo in
zamrmralo v zboru. Radogost je odšel sam po Iztoka.
Skoro plah, s ponižno priklonjeno glavo je stopil Iztok v slovesni zbor. Svarun je povzel besedo:
»Sin moj, molče te je poklical zbor veljakov in izkušenih bojevnikov iz slavnega rodu Antov in takisto Slovenov — molče, pravim, ker nas je pretresel nasvet starešine Radogosta, da ti, mladec, ki imaš sulico krvavo samo od krvi merjascev in medvedov, da ti rečeš besedo, če ti jo vdahne Svetovit, kako naj sprejmemo Hil-budilja.«
Iztok je sklenil roke in se globoko priklonil.
»Jahal sem kot vihar. Spremljevalcev še ni za menoj. Kdo mi je podpiral konja, če ne bogovi? Zakaj se mi je zgrudil doma in ne daleč v soteski, da bi naša vojska mirno spala in ne zvedela, kako se bliža bes vseh Slovenov, Hilbudij? Svetovit je pri-
2« oddih IN RAZVEDRILO
Prežlbev Verone:
ajdovo str niščc
Kadar žanjejo ajdo in je vreme lepo in sončno, se razlijejo po polju najlepše barve, kar jih premore jesenska narava. Res je, da so polja nekam otožna, ker že vsa poletna rast zamira, toda vsa ta zamišljena otožnost, ki zatira polja, gozdove, hribovje fn globače, je tako lepa, da človekovo srce nehote prisluhne čudnim, daljnim mislim. V tem času se preliva v ozračju nešteto prelepih barv — barve Orumenelega 'drevja, rjavih njilv, zelenih smrekovih gozdov, rdečkastih macesnovih in bukovih pobočij bližnjih gora, barve temačnih lok tn globač, ki se zlilvajo v tisto prečudno, mimo jesensko barvitost, katere skoraj ni mogoče opisati. In koder sejejo jesensko ajdo, se ji pridruži še barva ajdovih zorečih, ali še močnejša, že požetih njiv s svojim temnordečkastim, skoraj vijoličastim odsevom ter daje vsej jesenski podobi šele tisti pravi, globoko občuteni Slzraz poslavljajočega se življenja ...
Ljudje, ki ne živijo na polju in niso s poljem zvezani, občudujejo jesensko podobo z lastnimi vtisi. Barvitost dežele,
JANEZ TRDINA :
BASNI
Kuže je pozimi zelo zmrzoval. Obljubil je torej, si koj, ko bi bolj toplo postalo, kočo napraviti. Pa ko poletje pride, reče: »Se v koži mi je prevroče, kaj bi si še kočo napravljal?« Po tem tudi ravna, pa po gorkoti je prišla zopet huda zima — in kuže zopet zmrzuje.
Tak je tudi vsak lenuh, pa tako se tudi vs’akemu lenuhu godi.
*
Zelo je Vihar drevje majal in tresel, tako da sadje krog in krog dol na zemljo leti. Dve pomaranči pa se zvalita proti morju, padeta noter iin plavata. To videti, se jima konjska figa, ki se je po vodi gugala, pridruži, rekoč: »Le plavajmo, me pomaranče trii«
Neumec in bebec gre med trop učenih in modrih in se mislil v svoji ošabni domišljiji učenega in modrega.
-K
Lisica je pozimi na poti ležala iln od lakote umirala. Mimo pride pes s kračo. Rjavka ga milo poprosi, se je usmiliti. Res jil da kračo, pa komaj jo ona sne, ji Teče: »Poprej sem se jaz tebe usmilil, zdaj se boš pa ti mene. Ker me zelo zebe, mi moraš svojo gostolaso kožo dati.«
Tisti ljudje, ki z eno roko dajo, z drugo pa jemljejo, so temu psu podobni.
svetlikanje barv in lučk skozi sončno mot-njavo jih nalahno pretrese in nenadoma se živo spomnijo svoje minljivosti. Vendar m ta občutek pregrenak, pač pa blažen ih lep. Ljudje pa, ki polje obdelujejo in ki jilm zemlja, rodovitna ali roda, žge kožo od rojstva do smrti, doživljajo svetlikanje jesenske narave na svoj način Njih oči strme siilcer v barvitost okolice, toda barv samih ne morejo razločiti že zaradi tega ne, ker jim pred očmi brez presledka trepetajo vsakdanje skrbi. Polje je lepo, če je plodno, če je položno in če je dalo dovolj kruha. Zato ne strmijo po njem s sanjavimi očmi. Vendar tudi njih srca niso gluha za lepoto okolice; za trenutek jo občutijo z vso grenkobo ali z vso sladkobo, kakor jim pač življenje dopušča. Korak se zaustavi, zasenčene oči se zastrmijo v daljavo, nato pa privre iz prsi globok vzdih kot odgovor na trenutek občutene lepote. In že je vse mimo, spet je narava taka, kakor jo občutijo roke ih podplati...
Nekega takega dne sem se bližal naši domači bajti. Bilo je že precej pozno popoldne in sonce se je na zapadu bližalo grebenom Pece. Sence njenega predgorja so se stegovale proti vzhodu. Pod hribom je bila razgrnjena prijazna dolina in sredi nje je ležala vas s cerkvijo. Onstran doline so gorela macesnova in bukova pobočja strmega pogorja. Po poljih so se videli orači in kopači. Ozračje je bilo rumenkasto, polno jesenskih svetlob in senc, migotajočih v medlem sončnem soju. Iz rjavkastih in vijoličastih ajdovih stmišč se je širil čudni, stiskajoči odsev jesenske opustošenosti.
Tedaj sem zapazil pod robom našo osemdesetletno babico, ki je tam sama žela ajdoi. Ni! me videla ih se je neumorno sklanjala k zemlji, se grbila pred žitom in od časa do časa odlagala snop za snopom. Vsa njena podoba je bila tako neznatna, tako majčkena in nizka, kakor ajda pred njo. Njen sklonjeni obraz se je skoraj dotikal rdečkastega stmišča. Tudi barva njene obleke se je skladala z barvo zemlje, na kateri je stala.
Čeprav je naša babica nenehoma delala od zore do mraka, odkar sem jo poznal, in ni tega življenja spremenila niti s svojim osmim križem, me ni pogled nanjo nikdar tako zadel, kakor pa zdaj, ko se je tako sama grbila k zemlji na ajdovi njivi sredi rumenkaste, jesenske luči. Skoraj zabolelo me je in zbodel me je neprijeten očitek, če nisem morda tudi jaz kriv, da se mora ta zgarana in izčrpana žena še zdaj truditi na tej trdi, nerodovitni zemlji. To spoznanje me je tako prevzelo, da sem stopil na njivo z namenom, babico spraviti do-
mov. Ona pa je bila tako zaverovana v delo, da me ni slišala, dokler je nisem za njenim hrbtom odgovoril:
»Žanjete, babica!« Nekaj me je držalo v grlu in mi branilo, da nisem mogel takoj izreči, kar sem mislil.
Babica je zadržala srp iin se počasi obrnila k meni. Pri tem se je njeno teloi komaj vidno zravnalo. Pred seboj sem zagledal njen lepi, suhi obraz in dvoje živih, velikih, skoraj še ogljenih oči.
»O, si pa ti!« se je najprej razveselila in šele potem dodala: »Da, ajdo žanjem.«
Barva njenega obraza in njenih rok me je spomnila, da je za njeno slabokrvno telo že premrzlo na odprtem polju. Daši je bil zrak miren, je iz bližnjega gozda dihal jesenski mraz, ki ga slabi sončni žarki niso mogli več razgreti. In še močneje, kakor prej, ko sem jo zdaleč gledal, me je zdaj prevzelo čustvo sokrivde za njeno trdo življenje. Naša babica nii bila moja krvna babica, ker je bila pri hiši le kot mačeha moje matere; toda moji mladosti je darovala toliko tople ljubezni, da sem se v njej prerodil, kakor se v poletju prerodi vigredna rast. Nikoli, pa če bi bil z njo
še tako dober, bi ji njene ljubezni ne mogel povrniti in poplačati. Spreletel me je čuden mraz in hitro sem rekel:
»Ah, babica, pustite to, saj vam vendar ne bi bilo treba žeti.«
Toda komaj izgovorjena beseda me je že zapekla pri srcu kot laž. Ali sem ji jaz, ali smo ji mi Vsi že kdaj omogočili počitek na stara leta? Ali! se ni od zore do mraka trudila pred našimi očmi za suho skorjo kruha? In kakor v zadregi sem se ognil njenih vprašujočih oči in se zagledal v dolino pod nama. Njena barvitost,
MATEJ BOR:
Od vihra do vihra
Od večera do večera je dolga pot.
Pragozd noči, doline zore, predmestja dneva.
Tavaš po njih, a v mesto samo ne najdeš. Kamor greš zajdeš in spet pragozd noči1.
njeno svetlikanje in njene sence so me še malo prej prevzele; zdaj se mi je pa nenadoma zdelo vse gluho in Vsakdanje.
Tudi babica se je okrenila za menoj ih se zastrmela v pokrajino, kamor sem strmel jaz. Pri tem se niso njene očii strnile in tudi njen obraz se ni spremenil. Skoraj boječe sem jo skrivaj opazoval. Preveč takih jesenskih dhi je že doživela, stoječa vsa znojna sredi razgonov ali vsa mokra in premražena sredi polj, da bi mogla slutiti! v vsej, pred seboj razgrnjeni podobi kaj rajsko lepega,. Le to se mi je zazdelo, da se je njen pogled narahlo zganil, kakor če bi zagledal nekaj, kar je iskal. Skrivaj sem mu sledil in res Sem zagledal sredi doline v zadnjem soncu se bleščeči pokopališčni zid tam pri cerkvi.
Vsa njena zamaknjenost pa je trajala le nekaj hipov ih že se je njeno izsušeno telo spet obrnilo k aidi; spet je zaškrtal srp skozi steblovje. Takrat nisem več zdržal. Pristopil sem k njej, jo prijel za vele roke in ji skušal izviti srp iz njih.
»Pustite, babica, in pojdite domov, da: se ogrejete,« sem rekel skoraj proseče.
Mogoče bi me bila ubogala, če bi jo bile prijele tako raskave, od zemlje razjedene roke, kakršne so bile njene. Ker so se je pa dotaknile tuje, zemlji že odtujene roke, je skozi njene žile zadrhtel rahel odpor. Svoje izmučene oči je hvaležno uprla Vame, hkrati pa je njen obraz pokril čudovito lep in miren nasmeh; in njena usta so rekla:
»Oh, pusti me, Voranc., saj žanjem letos ajdo zadnjobart...«
Izpustil sem njene roke in odšel z njive kakor begunec. Nisem več videl barvite pokrajine niti nisem slišal OTača,, ki je na sosednji njivi pokal z bičem in zaSajal Oralo za novo brazdo zimske setve. Mojo dušo je trgalo bridko spoznanje, ki sem se ga bolj bal, kakor pa moja predraga babica ...
In to, kar se je zgodilo čez nekaj tednov, me je prepričalo, da je moja babica’ imela prav .. .
Črtico ponatiskujemo iz Voranifeve zbirke „Solzice", ene najlepših mladinskih knjig, kar jih je sploh kdaj izšlo. V „Naši knjigi'* lahko dobite „Solzice“ za ceno 5 šilingov.
žgal mesec, da sem videl blesk vojske, Morana je zbežala v hosto, da ni zatela mojega konja — žrtvujem ji najlepšega ovna —, in če ste me poklicali vi, mislim, da vas je nagnil sam Perun. In jaz vam pravim: Starešine in veljaki, hrabri bojevniki, udarimo z vso vojsko hitro proti Hil-budiju. Od štirih strani ga zgrabimo in dosti mora biti naših sekir, da razkoljejo vse ščite, dosti kopij, da prevrtajo oklepe, dosti, mečev, da razsekajo šleme na glavah Bizantincev.«
»Ti si govoril, možje, govorite vi!«
Na ta Svarunov poziv se dvigne vojni svet v en glas:
»Nad Hilbudija! Iztok je velik!«
Vsi so se takoj razpršili po taboru. Vsak je zbral svoje borce. Vrhovno povelje je vodil Svarun. Krog njega so dali najmočnejše junake. Od pasa gori so bili vsi goli. Ne enega ni bilo, ki bi bil brez obronka na širokih prsih. Vsi. so se že često voje-vali z veliko hrabrostjo. Ta zid slovenskih prsi je imel nalogo, da se napoti po dolini in udari Hilbudiju v lice ter mu zabra-ni pot do gradišča. Oboroženi so bili s težkimi kopji, katera so metali do> trideset in več korakov s tako silo, da so predrla vsak ščit in prevrtal a vsak oklep. Nadebelih jermenih so jim vilseli mogočni meči, mnogi so imeli tudi sekire. Le malo jih je nosilo majhne ščite. Vsi so hodili! peš, samo starec Svarun je jezdil. Edino on je imel čez
jagnječevino na prsih oklep iz konjskega roga — daT Hunov.
Najtežjo nalogo so noverili Iztoku. Pri-deljeni so mu bili vsi mladci, katere naj bi vodil hitro po stranskih stezah, po bregovih in gostem lesu ter napadel Hilbudi-jevo vojsko s strelicami iz zasede. Mladež se je gnetla krog Iztoka. Tmeli so polne tule puščic, poskušali so tetive na lokih in drhteli so poželenja po boju. Vsak je imel za pasom kratek nož, da bi ga rabil, če bi se spoprijeli od blizu z bizantinskimi pračarji.
En oddelek je vodil Radogost, najvrlejši starešina. Ti so imeli za glavno orožje kij, bojno kladivo, ki je strašno gospodarilo po šlemih nasprotnikov. Kogar je zadel kij na glavo, vsak se je zgrudil, če ne mrtev, vsaj omamljen. Ti so imeli nalogo udariti šele sredi boja, ko se prične zmešnjava in nastane gneča.
Drugo vojsko je vodil Kro-k: trobilce. Imeli so raznovrstno orožje pa veliko rogov. Niso bili prida vojščaki, pač pa predrzni izzivači, hlapci in pastirji, pretepači na poljanah, ki naj bi z nenadnim hrupom, tuljenjem in trobenjem zbegali sovražnika. Poverili so jim tudi zelo važno nalogo čuvajev. Vtem so morali najzanesljivejši splezati na vse višine in stražiti, ali ne bo Hilbudij premenil smeri ter udaril preko hriba nad gradišče. Zakaj dobro so vedeli, da se Bizantinci ogibajo sotesk in da izpeljujejo celo ceste rajši čez go-
re kakor po ozkih dolinah, da so varni pred zasedami.
Ko so bile vse čete urejene, je opravil Svarun molitev: nato je dal znamenje in voji so se razkropili po šumah brez hrupa, brez krika in ropota, kakor bi jih pogoltnili temni gozdovi. Sam se je premaknil zadnji. Pa tudi njegova četa je lezla ob straneh, bredla po potoku, da ni puščala sledu za seboj. Svarun je bil po' toliko vojskah zelo previden. Dobro je vedel, da pošlje Hilbudij pred seboj pozvedo-valce na hitrih konjih. Če bi ti izsledili iz-hojeno pot v travi, bi se Hilbudij takoj okrenil in jih kako prevaril ter iznenadil.
Ko je v jutro vstajala zarja, je šla Lju-binica iz gradišča in vse mladenke z njo; zbrale so se pod lipo ter darovale Perunu lepa jagnjeta za zmago očetov. Gradišče je čuvala majhna posadka, med njo godec Radovan, ki je čepel na okopih, stiskal citre pod pazduho in strahoma poslušal, kaj bo. Bal se je krvi, voljni! krik je »žalil njegovo pevsko uho«, kakor je sam trdil. Preudaril je natančno, kam pobegne z urnimi koraki, če pribežijo sli in naznanijo poraz Slovenov.
PETO POGLAVJE
Hilbudij je prekoračil čez noč ravnino in se naslonil v jutro s svojimi vojaki ob pobočje hriba, ob katerem se je odpirala soteska do gradišča Slovenov. Vse čete
so se poskrile v gosto hrastičje. Prepove-dal je ukresati ogenj, da bi si varili vojaki ječmenovo juho. Zato so jedli mrzlo, nekateri suhe ribe, drugi prekajeno meso, in prigrizovali česen.
Hilbudiij je sklenil počakati popoldneva, potem pa kreniti v sotesko, da bi mogel že v jutro zgrabiti gradišče Slovenov. Se malo ni mislil, da ne bo zmagal. Tudi zasede se ni bal. Bal se je samo za vojake. Vsakega mu je bilo' škoda. Zakaj vsak teh utrjenih in izšolanih mož mu je zalegel za deset novincev.
Zategadelj je pozval predse vrlega jezdeca, nekega barbara — Tračana. Prišel se mu je pred letom ponujat v vojaško službo. Hilbudiju je ugajal; in res se je Izuril, da mu ga ni bilo para.
Tega je poklical Hilbudij. Njegova pob je bila temna, lasje rdečkasti, postava velika, prav kakor kakega Slovena. Ukazal mu je, naj sleče opravo bizantinskega vojaka in natakne kratke prtene hlače, kakršne so nosili Sloveni. Takisto naj razsedla konja in naj jezdi kakor divji pastir oprezno po soteski. Razumel jeprecej dobro jezik Slovenov. Naj vpraša, mu je rekel, če naleti na kakega Slovena, po ovcah ali konjih, češ da je poslanec azijskega trgovca, ki bi prišel na kupčijo. Ali oprezno naj gleda, so li v dolini sledovi po vojnih četah.
(Nadaljevanje sledi)
1. februar 1957
NAPREDNIH GOSPODARJEV	Štev. 5 (770) — 7
UREJUJE SEKRETARIAT slovenske kmečke zveze	
Zboljšajmo kakovost pitančevega mesa
RAZNE OBJAVE
Prodaja pitanih prašičev daje avstrijske-kmetijstvu v povprečju največ dohodkov, Šele v letu 1956 so jo z zboljšanjem cene verjetno prekosili dohodki od mleka.
rentabilno pitanje in vnovčevanje prašičev pa je treba ustvariti vrsto pogojev, °ted katerimi je morda način pitanja najbolj pomemben.
Od načina pitanja je odvisen čas, v kavern spravimo pitanca na težo 90 do 100 kg, odvisna pa je tudi priljubljenost Pitančevega mesa v čedalje bolj izbirčnem konzumu. Tudil najbolj zaostali in od tržišča najbolj oddaljeni kmetovalec, ki pitan-c® prodaja, je že spoznal, da je dolgo pitanje drago pitanje. Leto in več star pitanec nikoli ne vrže tisteqa izkupička za kilogram žive teže, kakor mladi v šestem 'ta sedmem mesecu starosti na 90 do '00 kg žive teže zrejeni pitanec, katerega taeso je lepo preraščeno z mastjo, marmo-'irano, kakor temu pravimo, nikakor pa ne Premastno. Prehod v to smer pitanja je pri "as naravnost nujen, ker je lahko bistven 'taprinos k temu, da bomo v naše lepe kraje in ob naša lepa jezera privabili še več letoviščarjev in z njimi tudi mi zaslugi, ne pa drugi, kakor se je to doslej dodajalo'
Kako bomo pri! 6 do 7 mesecev starem tatancu dosegli 90 do 100 kg žive teže z
!V« trga x govejo živino ni -pričakovati sprememb
Pri, rednem letnem štetju goveje živine decembra minulega leta so našteli “•323.273 goved, med katerimi je bilo tal6l .260 molznih krav. Nasproti štetju v tatu 1955 je pokazalo to štetje rahel pa-'tae števila klavne živine in molznic. Iz taga je sklepati, da bo domača ponudba klavne živilne letos zadostila povpraševanju, da pa bo — predvsem poleti — nižja tal lanske.
Na podlagi primerjave števila med dve-taai zaporednima letoma tendence v gove-'tareji ni mogoče oceniti. Če pa primeria-tao število minulega štetja s štetji 1954 ta s štetji 1951, potem vidimo naslednje: Od leta 1951, ko so> našteli 2,283.859 go-Ved, od tegal 1,128.985 molznic, je število doveje živine v stalnem naraščanju. Leta '•354 so1 našteli 2,304.350 goved, porast taed letom 1954 in 1956 pa znaša 18.923 dtav število molznic se je v istem času Spreminjalo- in je 1954 znašalo 1,182.006 dtav (porast za 54.021 glav), do leta 1956 Ps je padlo za 20.746 glav. Vzrok temu nihanju števila molznic je bila brez dvo-taa kmetu neodgovarjajoča cena mleka. Računati pa je, da bo s sedanjo ceno in taro j no molžo število molznic pričelo spet
naraščati'
obilo mesa, ki bo lepo prepredeno z mastjo, vendar ne mastno?
V naprej bodi samo ponovljeno, da moramo mlade 10 do 12 tednov stare odstavljene pujske takoj pričeti pripravljati na pitanje in pričeti s sistematičnim pitanjem, ko so odstavljenci stari 14 tednov.
Za dosego čim več marmoriranega mesa pri pitanju ne sme iti toliko za najvišji in s tem tudi na j cenejši dnevni prirastek. Po tej poti dosežemo navadno preveč masti in premalo mesa na piitancu. Novejše izkušnje so pokazale, da je pri pitancu razmerje med mesom in mastjo najboljše, če v povprečju pitovne dobe dosežemo dnevni prirastek 70 dkg. Pri tem dhevnem prirastku je tudi ilzraba krme najboljša in pitanje najbolj racionalna. Ta dnevni prirastek nikakor ne smemo prekoračiti od časa naurej, ko sO pitanci dosegli težo 50 kg. Zaradi! tega se pri pitanju držimo naslednjega pravila:
1.	Dokler pitanec ni dosegel teže 50 kg, mu dajmo pitovne krme, kolikor je požreti more; ko pa je dosegel težo 50 kg, mu dajmo le še 85 °/n krme, ki jo je V stanju požreti.
Strokovnjaki zatrjujejo, da na ta. način ne dosežemo samo najbolj ugodnega razmerja med mesom in mastjo, temveč dobimo tudi) bolj kompaktno meso temnejše barve z nizkim odstotkom vode. Pitovna doba se na ta način sicer za teden, dva podaljša, gospodarske izgube vendar ni nobene. Ta podaljšek kompenzira boljša izraba krme in po prvih izkušnjah s strani! kupca tudi boljša cena.
2.	Pri tehniki pitanja moramo upoštevati pravilno razmerje beljakovin in škrobnih enot v dnevnem obroku krme. Če hočemo doseči naglo rastnost pitanca in s tem obilo mesa na njem, mu moramo- dajati predvsem v času, preden doseže 50 kg žive teže, na beljakovinah bogate krmne obroke. Pitanec naj dobi v povprečju na dan 22 do 24 dkg prebavljivih beljakovin. Izkušnje so pokazale, da mora biti pri pitanju z žitom v začetnem dnevnem obroku 18 °/o Heliakovin. Ko je pitanec dosegel težo 50 kg, beljakovine lahko skrčimo na 12 %, ko pa je dosegel 70 kg žive teže, tudi na 10 %>. V začetku naj dobi pitanec dnevno 1.5 do 2 kg z beljakovinami pomešanega žitnega zdroba, od 50 kg teže naprej 2 do- 2.5 kg, ko pa je dosegel težo 70 kg, mu postopoma večamo dnevni obrok na 3 kg z beljakovinami pomešanega zdroba.
Pri pitanju s krompirjem mora pitanec dobiti krompirja; do sitosti. Poleg tega pa dnevno še naraščajoče od s/4 do 1 kg zdroba, v katerem je 25 do 30 dkg beljakovin-
^rasiceiPefa ima Zefos dobre izglede
decembrsko štetje je v glavnem potrdilo ta utrdilo napoved glede ponudbe in povpraševanja po pujskih in pitancih v le-tašnji pomladil in jeseni. Že po pregledu ta' primerjavi števila; prašičev, ki sem jo takla.1 na tem mestu 30. novembra pretekle-leta na podlagi septembrskega štetja, ®tao mogli sklepati, da do prihodnje jese-ta lahko precej mitra e duše pitamo, ker 0 ostala cena pitancev zaradi pičle ponudbe stabilna. Iz primerjave pa je bilo
3. 12. 1955
plemenske svinje	261.570
od teh breje	128.152
merjasci	16.559
pujski in tekači	1,634.859
klavni prašiči	1,020.445
do meseca septembra, ko bodo v glav-jtata lahko prodani in zaklani tu navedeni tavpj prašiči, tekači in pujski, bo torej -tai vpraševanj e za pitanci izredno- živahno, kletno celo boljše od lanskega. To moreta0 sklepati kljub temu, da moramo računi s slabšo investicijsko dejavnostjo in v tam tudi s slabšo zaposlitvijo kot lani. Z .Niko zanesljivostjo namreč lahko pričanjema, da bo letos turizem prekosil lan-^ taja. Da se bo spričo tega tudi cena držaja lanski višini, je zanesljivo.
. ^iden porast števila brejih svinj pa ka-1 da bomo verjetno od septembra na-imeli opravka z višjo ponudbo, ka-
tudi razvidno, da svinje ne smemo nepremišljeno- pripuščati, ker je že prii septembrskem štetju bila vidna tendenca naraščanja števila brejih plemenskih svinj, ki pa skriva v sebi nevarnost p-reobile ponudbe pitancev v zimi 1957/58 in z njo povezani padec cene.
štetje prašičev 3. decembra 1956 in primerjava, z istim štetjem 1955 kaže naslednje razlike:
3. 12. 1956	razlika
254.957	— 6.613
133.355	+	5.203
15.994	—	645
1,535.187	— 99.672
920.972	— 79.473
kor smo ji bili priča v zadnjih tednih in mesecih. Računati je treba, da, bo prišlo od oktobra do decembra ca. 30.000 pitancev več na trg, kakor v lanskem zadnjem četrtletju, če ne bosta — kar se vsekakor lahko zgodi — živahno povpraševanje in ugodna cena zvabila večje število kmetov k naglemu pitanju, da bi sedanje in februarske pujske, opitane na 80 do 100 kg, prodali že meseca avgusta in septembra. Če pa se to zgodil, potem tudi v zadnjem četrtletju ni pričakovati padca cene za pitance.
Blaž Singer
skih koncentratov. Beljakovinska krma pa mora vsebovati tako rastlinske kakor tudi živalske beljakovine (posneto mleko ali ribja moka).
3.	Pri sestavljanju dnevnega obroka tudi ne smemo pozabiti, da krma ne sme biti premehka. Za ugodno razmerje mesa do masti je zelo dobro, če je v dnevnem obroku vsaj 5 do 7 %> vlakna. Zato mešajmo k pitovni krmi, predvsem če pitamo s krompirjem, odgovarjajočo količino suhe, zmlete ali! drobno zrezane detelje, lahko pa tudi prečiščenega drobirja.
4.	Krmila sama ne vplivajo toliko na razmerje med mesom in; mastjo, kakor pa na kompaktnost mesa in njegov okus. Ne krmimo premastne ribje ali krvne- moke. Ribjo ali krvno moko krmimo samo mladim pitancem v rasti, dokler ne dosežejo 50 do 60 kg žive teže, potem jo nadomestimo s kokosovimi ali drugimi tropinami; izogniti pa se moramo klokočkovih in sončničnih tropih. Najbolj okusno meso od mladih pitancev bomo dosegli z ječmenom, pšenico, grahom, mesno moko, krompirjem in peso-. Koruza, oves, aida, lanene tropine, otrobi, riževa krmna moka, ribja moka, klokočkove in sončnične tropine v drugi in tretji tretjini pitovne dobe ne bodo dali dobrega in okusnega mesa.
#■
Teh nekaj pripomb in opozoril, kako vpliva pitanje- na kakovost mesa, končno pa tudi na rentabilnost pitanja, naj bo prispevek in oo-buda k temu, da bi letos, ko bo tja do oktobra možnost za uspešno prodajo pitancev najmanj tako ugodna* kakor v preteklem letu, kolikor mogoče uspešno^ pitali. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da, bo pitanje po teh izkušnjah in navodilih pokazalo v celoti: popoln uspeh, če bomo- imeli v hlevu plemenske svinje ih pujske žlahtnih pasem, ki se hitro- redijo na: meso in ne samo na: mast.
P	(bi)
Nevarnost slinavke in parkljevke narašča
Po poročilih, ki jih je prejela deželna vlada, se je slinavka in parkljevka, ki so jo sredi decembra prenesli iz Bavarske na Zgornje Avstrijsko, razširila na SoJno-graško, Tirolsko in Predarlsko.
Po zadnjih poročilih je za slinavko in parkljevko obolela živina na Zgornjem Avstrijskem na 63 kmetijah v 7 okrajih,
na Solnograškem na: 34 kmetijah v 4 okra-lih,
na Tirolskem, na 17 kmetijah v 3 okrajih, na Predarlskem na 3 kmetijah v 1 okraju.
V	dunajski centralni klavnici so ugotovili slinavka ih parkljevko v par primerih na žitvinii, ki je bila pripeljana tja v zakol j. Med okuženimi je bilo tudi eno govedo iz Koroške.
Srečanje absolventov kmetijskih šol v Podravljah
V	soboto, dne 9. februarja se na kmetijski šoli Podravlje srečajo absolventi kmetijskih šol ih absolventke kmetijsko-gospodinjskih šol.
Ob 9. uri posvetovanje o sedanjih oblikah dela Društva Slov. absolventov kmet šol;
ob 11. uri predava ing. Ločniškar o donosnem perutninarstvu na kmečkem obratu; ob 12.30 uril kosilo;
ob 13.30 uri predava unitv. prof. ing. Rainer O pomenu ohranitve zemljišč v alpskem svetu;
ob 16.00 uri predava ing. Eiselt o sodobnih vprašanjih reje in pitanja prašičev; ob 19.00 uri skupna večerja, nato veselica Prehrana in prenočišče sta brezplačna Absolventi in absolventke! Obnovimo stare vezi in poznanstvo, združimo koristno s prijetnim! Pojdimo polnoštevilno v Podravlje!
Upravni odbor
ZA GOSPODINJO IN DOM
Kako napravimo krvavice, pečenice in kranjske klobase
Krvavice:	Ne premehko svinjsko
kuhano meso z glave ih vratu zrežemo- na kocke in zmeljemo-. Prav tako zrežemo žemlje ali beli kruh in nato namočimo v mleku ali v juhi. Prepražimo čebulo in ji prilijemo kri in juho, v kateri se je kuhala glava. Nazadnje primešamo- temu meso in žemlje, začinimo s soljo, popram, pimento in majaronom. S to godljo, ki ne sme biti pregosta, napolnimo čreva ter jih zašpilimo. Klobase položimo za pol ure v zelo vročo vodo-, toda ne- vre-lo. Ohlajene pečemo na vroči masti, hranimo jih pa: na hladnem.
Za pečenice potrebujemo sveže svinjsko meso z vratu ali plečeta, ki ga zrežemo v zrezke, ki jih potolčemo in z dodatkom slanine zmeljemo. Na kilogram rodega mesa vzamemo približno 20 dkg mastnega ter 3/to litra vode. Gmota, naj stoji nekaj ur, nato- ji dodamo- sol, poper, drobno seseki j ano limonino lupino- ih peteršilj ter vse temeljito- pregnetemo. S tem nadevom natlačimo ovčja čreva, toda ne prepolno, ter naredimo klobase:. Kadar delamo pečenice za takojšnjo uporabo, dodamo na kilogram mesa eno v mleko namočeno in ožetoi pretlačena žemljo- ali 5 dkg kruha,, zato pa damo nekoliko manj vode. Tako pripravljene pečenice so- lepo bele in sočne.
Kranjska klobasa je posebna poslastica,, zato je tudi njena izdelava težja in zahteva več truda.
Najboljše meso za te klobase je stegno ali pleče, uporabljamo pa tudi druge kose. Vzamemo dve tretjini rodega in eno tretjino- mastnega mesa. Na: vsak kilogram mesa računamo 3 dkg soli, 1 gram solitra (če je solitra preveč, so klobase suhe- in trde), 1 g ne preveč na drobno- stolčenega popra, česna po želji, pičlo osminko litra vode.
Meso zrežemo- na majhne koščke. Ponekod zrežejo mastno- meso z roko, rodo
pa zmeljejo. Zmleto meso potresemo s soljo, poprom in solitrom, mu prilijemo precejeno vodo, v kateri se je namakal česen. Tako pripravljeno meso gnetemo do ene ure. Nato ga stlačimo v očiščena čreva. Klobase zašpilimo-, jih pustimo dva dni viseti na zraku, nato jih obesimo za dva do tri dni na hladen dim. Meso od starih živali potrebuje nekaj več vode. Ako hočemo klobase dolgo hraniti: in uživati surove, vzamemo- več slanine in manj vode. S to gmoto čreva tesno natlačimo in pustimo klobase štiri do pet dni na hladnem dimu.
Ako mislitmo klobase takoj uporabiti, lahko zvišamo količino vode na tri šest-najstinke litra na kilogram mesa. V dimniku jih pustimo le dva; dni:. Take klobase so potem zelo sočne.
PRAKTIČNI NASVETI
Žilava govedina se zmehča, če jo pred kuhanjem namočimo za nekaj ur v jedilno olje. Meso postane na ta način mehko kot najslajša teletina.
Zdrob je treba zelo pazljivo kuhati, ker se sicer sprimo v kepice. Zato ga prej vsujemo v papirnato vrečico, ki! ji spodaj odtrgamo ogel. Tako zdrob lahko počasi usipamo V juho ali krop, v katerem ga hočemo skuhati.
Kvašeno testo, ki ni hotelo vziti, preme-simo z nekaj moke, kil smo ji dodali pecilni prašek. Pri tem testo nekoliko zrahljamo z mlekom, nato pa, hitro izoblikujemo nameravano pecivo, ki! ga povrhu nekaj izdatneje namažemo z mastjo kot sicer.
Zlikano perilo je treba po likanju pustiti vsaj pol dneva zunaj omare, ker se sicer v zaprti omari navzame neprijetnega duha.
VVEISSE W0CHE
Preise von 20 Prozent
bis 50 Prozent herabgesetzt!
W A R E N H A U S	KLAGEMFURT k
BRUNNERI
Nesmisel in igra z vindišarji
Točno danes pred 11 leti so objavili listi tiskovno poročilo tako imenovane Zveze avstrijskih Slovencev o delovnem zasedanju v Celovcu, katerega so se baje udeležili zastopniki iz vseh delov dvojezičnega ozemlja. Po tem poročilu so na zborovanju sklenili program in cilj, kakor je razviden iz tukaj objavljene fotokopije takratne objave v Volkszeitung.
se v bistvenih točkah popolnoma ujemajo z zahtevami nekdanjega uradnega rejenčka tako imenovane Zveze avstrijskih Slovencev! Opozarjamo na ta program, ker je bil sprejet v soglasju in po nalogu vlade, kil je torej tedaj sama videla potrebe slovenskega prebivalstva! Opozarjamo nanj končno zaradi tega, ker je bil postavljen od tako imenovanih vindišarjev, ki so* se te-
Der Bund bsterreichischer Slowenen
Pr opranim und Ziel
KUgetifurt, 31. /inner. Vo« Bund čtterreichiddier Slowcnen wird uns mitgeteilt:
Dor Bund ostcrrcichiscber S!oweuen in Kiugcnfurt bielt &ni 31 Jiinnor ene ous ftllen Teden des ge* mischtspradiigcn Cebietcs besuchte Arfceitstagung ab. Die Bendiic tiber die Lage der Mlnderheitenfragc In Kamra »owie uber dte Tiitigkeit der OrganiMtioo wurdcn mit groBcm lutercvsc zur Kenntni* genom-men
Der Bund dsrerrcichi.Hchcr Slovenca steht tiber d en pohnschen Parteicn imd »iebf seme Aufgabe darili, die Intcresseo der Karnmer Slourcnen auf virtschuft-(ichctn uad kulturcllem Gebiete zu vertreten.
Wei(ere Forderungeo «ind-. IiocbadUnng der demo* kratisdien Grundsatze. Einechaltung der Slovenen in die Venvaltung von der onterstca bis tar hodi-sten Srufe tai Sinne des demokratž.schcn Proporzoa; Moglidikcit des alovenischcn Amrsverkehres 'Bet den Atnteru und Behordeo; s!owenbdie Kiivgaben baben dieselbc Befrandiung zu erfehren vie die deutschcn; in geonischtsprachigra Goniči n de n dtirfcti nur Perso-nen. dte bckJe Landessprodien beherrachen ond ge-bictsansiktaig el8 Burgermeister und Gemcinde-•ekretare Vervradung finden; Errichumg zweisprach4-
ger Schulen und deren Erfultung aus Landesmittelti; Errichtung einer Abteilung ln der Lehrerbildungs-anstalt. die es detn slowenischcn Lchrcrnadnvuchs er-mbglicht. die Lehrbčlahigung auch in ^lowcnischer Spradie abzuJogcn; eigene alowenisdic Presse; Pflege des aioweni»chcn Liodcs und Dichtkunst; Grtlndung von Kultur, und Gesangvereincn; Uuterbindtmg des nationalrn Chauvini.stnua in allen# Sdiulbiichem and •onsiigen gcsdiidulichen Karntncr* Werkcn.
Wirtschaf(!icb fordert der Bund osterreichischer Slovenen die uneingoschrankte Wahrung des freicn Spieles der Kriiftc auf allen Gebletcn des privaten virtschaftlidien Leben«; ferner die Wiedcrgutmadiung fiir ftlle vom Nazismua Geschadigten. einschlicBlidi fiir Witwed und Wa;sen. In allen Belangen virtschaft-lidicr- oder kultureller Natur eind Bca-uftragte der slowenischen Bcvolkerung* als Sachverstiindige von Und und Bund beizuziehen.
Der Bund dsterreidiisdicr Slowenen verveist nodi auf dte Tatsache. daB in eeinen Reihen ehemalige politisch« KZ-Haftlinge und viele Freihcitskampfor organisiert sind.
Dieser Bund iat ain« ausgespTocben karamerisch* Organisation.
Zveza avstrijskih Slovencev je bila, kakor znano, zasnovana in ustanovljena po oficielnem nalogu proti tedanjemu gibanju koroških Slovencev in naj bi, v kolikor se sploh lahko govori o njej, predstavljala organizacijo tako imenovanih vindišarjev.
Čeprav je bila ta organizacija od vsega početka mrtvo rojeno dete, je v očigled njene uradne podpore njen program danes vsekakor zanimiv, ker vsebuje nič več in nič manj, kakor določbe člena 7 Državne pogodbe.
Opozarjamo na vsebino tega programa samo zaradi tega, ker se nam danes očita, da so naše zahteve na osnovi člena 7 Državne pogodbe baje pretirane, čeprav
mevanju in zbliževanju med narodii, nikdar pa ne v razdvajanju in zaostrevanju odnosov med narodi.
Primerjava zgoraj navedenega programa m cilja tako imenovane Zveze avstrijskih Slovencev kot zagovornika vindišarjev s programom in cilji današnjih zagovornikov vindišarjev pa najbolj jasno dokazuje, da vindišarjev sploh ni, da je govoričenje o njih nesmisel in da so* v resnici le umetna tvorba v glavah šovinističnih sil, ki jih izigravajo, kakor jih pač rabijo enkrat kot Slovence, drugič spet kot Nemce, vedno pa proti zavednitm koroškim Slovencem in njihovim življenjskim interesom.
Čevlji - Moda - šport Sporthaus
Willi RADER
CELOVEC — KLAGENFURT
p le n w lez&no
•	najfinejše damske čipkaste bluze
•	rokavice za ples
•	najtanjše damske nogavice tudi v pastelnih barvah
•	maske v brezkonkurenčni izbiri
•	pahljače — artikli za šale
samo
v trgovski hiši

CELOVEC — KLAGENFURT Burggasse
daj imenovali avstrijski Slovenci in kot taki zahtevali navedene pravice!
Zakaj torej danes toliko krika ob naših enakih zahtevah? Mi bomo1 vsekakor postavljali svoje upravičene zahteve tudi; v bodoče tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjene! Pri tem se bomo posluževali vseh demokratičnih oblik, če potrebno, tudi še ponovne apelacije na podpisnice Državne pogodbe, pa naj je to potem poznanim šovinistom prav ali ne. Kot pristaši sodobne manjšinske koncepcije, da naj je manjšina most med sosednima narodoma, namreč odklanjamo politiko! atentatov, ker smo trdno prepričani, da je resnična rešitev manjšinskega vprašanja le v sporazu-
ZAHVALA
Najsrčnejša zahvala vsem številnim prijateljem, znancem in poslovnim tovarišem v mestu in na deželi, ki so nahi ob neizrekljivo* bridki izgubi našega sina, komaj 22-letnega
Janeza MOŽINE
sina mesarskega mojstra v Pliberku
izrazili sožalje, se od pokojnega na mrtvaškem odru poslavljali in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti na družinsko* pokopjališče v Libuče.
Zahvaljujemo* se za številne podarjene vence z napisi v obeh jezikih. Zahvala velja vsem onim, ki so* pokojnemu tudil že v njegovi bolezni storili lepa dejanja človekoljubja. Zahvaljujemo se pevskima zboroma in libuški godbi za sodelovanje pri pogrebnih svečanostih, posebej še č. duhovščini pri pogrebnih obredih in g. proštu Trabesingerju za tople, globoko občutene poslovilne besede in g. magistru dr. L. Herbstu, ki se je od pokojnika poslovil v imenu športnikov.
Pliberk, dne 28. januarja 1957.
Družina Janez Možina
R|A|D HOI IPIRIOIGIR AtM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22 00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo urno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami Magerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 2. februar:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Dežela in mesto. Časovna slika — 16.15 odlični izbor — 17.10 Ljudske popevke — 17.40 Pogovarjamo se z znanstveniki — 17.55 Iz parlamenta — 18.10 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 20.30 Srečanje v Salzburgu.
Nedelja, 3. februar:
6.10 Poskočne melodije v nedeljo zjutraj — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Tri-četrt ure v tričetrtinskem taktu — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Danes je še veselo — 14.30 Pozdrav nate — 19.00 Nedeljska športna poročila — 19.45 Z zagonom in dobro voljo — 20.15 „Nina“, muzikalična veseloigra.
Ponedeljek, 4. februar:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas: Blaž Singer: Vloga in naloge krajevnih kmečkih odborov in okrajnih kmečkih zbornic (slov.) — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Narodne pesmi (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer.
( .	__ p)*,? \ ■	■, j' v •
Torek, 5. februar:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Naše zdravje
—	14.00 Poročila, objave. Torkovo kulturno pismo. Zdravniški vedež (Gripa 1.) (slov.) — 16.15 Otroška oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 18.25 Radijska prijateljica — 20.16 „Cardillac“ — opera v štirih dejanjih (Paul Hindemith).
Sreda, 6. februar:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila in objave. Iz domačih gajev: pred mikrofonom so muzikanti iz Št. Janža v Rožu (slov.) — 16.40 Ženska oddaja — 17.55 Govori UNESCO — 18.45 Okno v svet: Vtisi iz Švice (slov.) — 19.05 Avstrijsko smučarsko prvenstvo —- 20.16 Glasba z juga
—	20.45 Šlagerji tako ali tako.
Četrtek, 7. februar:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 13.30 Avstrijsko smučarsko prvenstvo — 14.30 Poročila in objave. Na zapečku, z mikrofonom na obisku v Podgori (slov.) — 17.10 Kulturne vesti — 18.30 Oddaja za delavce — 18.45 Kmečka oddaja — 20.16 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 8. februar:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 13.00 Avstrijsko smučarsko prvenstvo
—	14.00 Poročila in objave. Trdi orehi, uganke za staro in mlado (slov.) — 14.30 Kulturno zrcalo tedna — 16.15 Otroška ura — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Za uho in peto (slov.) — 19.05 Zgrabi srečo — 20.20 Slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 2. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.15 Koroška narodna: Gozdni škrat (za otroke) — 12.30 Kmečka univerza
—	12.40 Zabavne melodije — 13.30 Od arije do arije — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer — 21.00 Za ples.
Nedelja, 3. februar:
6.00	Narodne in domače viže — 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro — 9.15 Slovenske narodne in umetne pestmi — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte!
—	17.30 Twain: „Bankovec za milijon funtov", Radijska igra — 18.14 Melodije za razvedrilo — 20.00 Zabavni glasbeni večer Radia Beograd.
Ponedeljek, 4. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.30 Poje Gorenjski vokalni kvintet, igrajo Veseli planšarji — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.35 Želeli ste — poslušajte! —
16.00	V svetu opernih melodij — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Oktet slepih je pred mikrofonom — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 Simfonični koncert.
Torek, 5. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki, — 8.05 Pet let Slovenskega okteta
—	10.10 Od melodije do melodije — 11.15 Za dom in žene — 12.00 Slovenske umetn« in narodne — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Pester operni spored — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Športni tednik — 20.10 Poje Ljubljanski komorni zbor.
Sreda, 6. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Slovenske narodne pesmi
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Klavir in Hammond orgle v ritmu — 13.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Kulturni pregled — 18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov — 20.0C Prokofjev: „Zaljubljen v tri oranže", opera v 4. dej.
Četrtek, 7. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Poje zbor zagrebškega radia— 9.20 Od popevke do popevke — 10.10 Iz slovanskih oper — 11.00 Pesmi za naše male — 12.30 Kmečka univerza — 13.15 Klavir v ritmu — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.40 Utrinki iz literature — 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18.45 Umetne in narodii* poje Ljubljanski zvon — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 8. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Igra Avsenikov kvintet — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Ritmi in melodije — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.40 Ob smrtnem dnevu Franceta Prešerna — 16.00 Popoldanski koncert — 17.10 Za športnike — 18.1? Slovenske narodne iz Benečije — 20.15 Or obletnici smrti dr. Franceta Prešerna.