ŠTEVILKA 2 - LETNIK 14 - JUNIJ 2009 GLASILO OBČINE VIDEM Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2009 352(497.12 Videm) 6006052,2 v* I j II 4 ■ 'j Odličnjaki in uspešni učenci na sprejemu pri županu Župan Friderik Bračič je sprejel učence z najboljšim učnim uspehom in učence s posebnimi dosežki. Sprejema se je udeležila tudi v. d. ravnateljice Helena Šegula. Letos je bilo odličnjakov kar trinajst, županove perice in knjižno darilo pa so prejeli: 1. ŽIGA MEDVED 2. ANDREJA MURKO 3. JAKOB MURKO 4. URŠKA OSTROŠKO 5. BARBARA RODOŠEK 6. EVA SEDLAŠEK 7. TIMI KMETEC 8. KATJA ŽUNKOVIČ 9. LAURA KOVAČEC 10. ALEN KRAJNC 11. JANAPUKŠIČ 12. JULIJA VITIČNJAK 13. BLAŽ ZEMLJAK Priznanja za posebne dosežke so prejeli: 1. DEJAN WEINGARTNER - zlato priznanje na tekmovanju iz nemščine - mentor Iztok Roškar 2. JAKOB MURKO - zlato priznanje na tekmovanju iz fizike — mentor Robert Murko 3. NOGOMETNA EKIPA - 5.-8. mesto na državnem prvenstvu v nogometu - mentorja Gorazd Cernila in Jože Šoštar 4. GLEDALIŠKA SKUPINA VIDEM - 3. najboljša predstava na 7. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Ljubljani - mentorica Biserka Selak 5. ROK FORSTNERIČ - po mnenju žirije izbran med deset obetavnih mladih igralcev na 7. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Ljubljani - mentorica Biserka Selak 6. TIMI KMETEC - 2. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v skoku v višino ter 1. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 100 m 7. TOMI PETEK - 1. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 100 m 8. ALEKSANDER TREP -1. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 100 m ter 1. mesto na področnem in 10. mesto na državnem tekmovanju v teku na 300 m 9. ALJAŽ BRLEK - 1. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 100 m ter 1. mesto na področnem in 6. mesto na državnem tekmovanju v teku na 60 m. Vsem iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v novem šolskem letu. TM jffjL TML g g3 f II Župan Bračič novinarjem predstavil letošnje investicije Župan Friderik Bračič je 9. junija, le nekaj dni pred praznikom občine in fare sv. Vida, na novinarski konferenci v občinski hiši zelo natančno predstavil pregled investicij za letošnje leto, ob tem pa predstavil tudi naložbe za prihodnost. Poudaril je trenuten izjemen razvoj na domala vseh koncih občine, saj vlagajo v vseh KS, izpostavil nekatere večje naložbe v komunalni infrastrukturi ter še mnoge druge pomembne naloge, s katerimi se trenutno ukvarja videmska občinska ekipa. Občina naj bi se v tem obdobju morala zadolžiti za okrog 700.000 evrov, potem ko je skupna vrednost vseh za letos planiranih investicij ocenjena na okrog 4.800.000 evrov. Župan Bračič pa je kljub vsem težavam, ki jih prinaša čas krize in recesije, zadovoljen, saj je občina za izvedbo naložb že uspela pridobiti pomemben delež evropskih sredstev. Pravi, da pa bo najbolj zadovoljen, ko bodo načrtovane investicije ob koncu leta tudi uspešno zaključene, hkrati pa je pohvalil tudi sodelavce v občinski upravi, dobro sodelovanje z občinskim svetom, krajevnimi skupnost- mi in nasploh občani. Sicer pa v videmski občini v tem času zaključujejo z razpisi na področju gospodarstva, kmetijstva in turizma, zaključuje se tudi razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika šolskih prevozov, pri koncu pa sta tudi razpisa za delovanje kulturnih in športnih društev. Iz ministrstva za okolje in prostor med drugim pričakujejo tudi sklep za parcelo, kjer bo občina uredila obrt- V naselju Pobrežje poteka izgradnja sekundarnega kanalizacijskega sistema Videm faza I, z gradbenimi deli na tej trasi pa naj bi zaključili do letošnjega novembra. Župan Friderik Bračič je na novinarski konferenci predstavil pomembnejše letošnje investicije videmske občine. no cono, in sklep za gradnjo doma starejših v Vidmu. DO JESENI 2010 PRIMARNI VODOVOD IN PRIKLJUČKI V 130 GOSPODINJSTEV Izgradnja vodovodnega sistema, še zadnjega na območju občine Videm, je ena od pomembnejših in prednostnih investicijskih nalog občine Videm, je že uvodoma poudaril župan Bračič, k temu pa dodal, da je to druga faza projekta, ko bodo izgradili 12.866 metrov primarnega vodovodnega sistema, lokalno prečrpalno postajo, vodohran Velika Varnica in prečrpalnico v Mali Varnici. Projekt je sofinanciran iz sredstev EU, t. i. kohezijskega sklada, občina pa mora pri projektu zagotoviti 30 odstotkov svojih sredstev. Vrednost gradbenih del po razpisu zna- ša 1.400.299,62 €, vrednost nadzora bo po prvih izračunih 33.884 €, za obveščanje in informiranje javnosti pa bodo potrebovali 10.886 €. Župan Bračič je napovedal, da bodo z izgradnjo primarnega vodovoda začeli jeseni, z deli pa naj bi zaključili v letu 2010, medtem ko so sekundarni vodovod, dela so veljala 1.200.000 €, že izgradili v preteklem letu. Postopek za izbiro izvajalca je že opravljen, v zadnjem delu so tudi postopki v občini Majšperk, s katero »peljejo« projekt vodooskrbe. S to zadnjo naložbo na področju vodooskrbe bo vodovodni sistem speljan po celotni videmski občini, je poudaril Bračič, v tej zadnji fazi pa bo vodo iz javnega vodovoda pridobilo še vsaj 130 gospodinjstev, ki pa morajo k težko pričakovani pridobitvi sama Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. po odloku prispevati tisoč evrov, kar pa je le manjši delež, ki ga k investiciji morajo dati občini. Vodovod v Halozah je namreč precej draga naložba, je razložil župan Bračič. OBČINA TRENUTNO VLAGA V SEKUNDARNI KANALIZACIJSKI SISTEM NA OBMOČJU POBREŽJA, NA SELIH POTEKA PRENOVA PODRUŽNIČNE ŠOLSKE ZGRADBE »Naslednja, zelo pomembna investicija za našo občino je izgradnja sekundarnega kanalizacijskega sistema v Vidmu v I. fazi. Investicijo sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj v višini 85 % upravičenih stroškov. Sofinanciranje investicije je razdeljeno na dve leti, dela pa bodo zaključena predvidoma novembra letos. Pogodbena vrednost je 1.024.548,83 €, izgrajene pa bo 3,3 kilometra sekundarne kanalizacije in 4 črpališča. Ta investicija se je začela v Pobrežju in se sistem priključi na ta videmski del kanalizacije pri Borštu. Med zelo pomembnimi letošnjimi investicijami je tudi naložba v šolstvu, in sicer rekonstrukcija in prezidava podružnične šole Sela, kjer dela že potekajo nekaj časa, šola pa bo s prenovo pridobila še oddelek vrtca. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 821.272,96 €, oprema za šolo bo stala 50.000 €, za ostale stroške, kot sta dokumentacija in nadzor, pa bomo potrebovali dodatnih 58.72-7,04 €, tako da končna vrednost investicije znaša dobrih 930.000 €. Do začetka novega šolskega leta želimo z deli tudi zaključiti, želim pa poudariti, da je to investicija, ki jo v tem trenutku v celoti mora pokriti občina, saj na zadnjih razpisih nismo bili uspešni, predvsem je bila težava premajhno število otrok, a kljub vsemu smo se odločili, da šolo ohranimo in jo v celoti obnovimo. Pred časom smo že obnovili ostrešje in zamenjali stavbno pohištvo, takrat smo uspeli pridobiti 60.000 € investicijskih sredstev iz države, seveda pa se bomo v občini tudi v prihodnje prijavili na razpise in poskušali iz državne blagajne pridobiti sofinancerski delež. Predvsem računamo na ta sredstva tudi zato, ker bomo v okviru šole odprli še oddelek vrtca, kar naj bi nam po naših predvidevanjih prineslo predvsem dodatne točke. VIDEMSKI VRTEC Nekdaj zelo nevarno križišče na Selih bo po novem krožišče, urejeno z javno razsvetljavo. Kužno znamenje ostaja v krožišču ... Župan Friderik Bračič je v aprilu podpisal nove pogodbe z izvajalci - podjetjem Nizke gradnje Ptuj in podjetjem GP Project ing. Prenovljena, preko 50 let stara šolska zgradba na Selih bo jeseni, ob pričetku novega šolskega leta, že sprejela učence in prvič tudi malčke v oddelek vrtca. SONČEK BO IMEL PO NOVEM 5 ODDELKOV V vrtcu Sonček v Vidmu bomo septembra odprli še en oddelek vrtca, saj bomo s spremembo v sami zgradbi pridobili še en prostor in tako jeseni začeli s petimi oddelki. V vseh sedem oddelkov vrtca, poleg Vidma zraven štejemo še po en oddelek v Leskovcu in po novem na Selih, pa bo 1. septembra vpisanih kar 127 otrok. Prepričan sem, da bo s tem na nek način zapolnjena potreba po številu mest v vrtcu v naši občini, kajti interes je izredno velik, zato vrtec v okviru sedanje zgradbe tudi širimo. VIDEMSKI BODOČI ŠPORTNI PARK PRIDOBIL IGRIŠČE Z UMETNO TRAVO, V NAČRTU TUDI ATLETSKA STEZA Omenil bi tudi investicijo na velikem igrišču v Vidmu, kjer smo že zaključili z deli in tako pridobili igrišče z umetno travo. Pogodbena vrednost del znaša 65.710,97 €, del investicije pa sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport v višini 23.000 €. Ureditev spodnjega ustroja je izvedlo gradbeno podjetje GP Project Ing, postavitev igrišča pa Šport projekt, d. o. o., iz Celja. Za zunanjo ureditev pa so poskrbeli delavci iz našega režijskega obrata. Želel bi omeniti, da imamo v načrtu Cesta skozi Šturmovce bo do markovskega jezu širša in predvsem bolj varna za kolesarje in pešce. še ureditev sodobne atletske steze, potem pa bomo lahko dejali, da smo investicijo na tem področju zaključili. NAJBOGATEJŠI CESTNI PROGRAM, ZA IZVEDBO CESTNE INFRASTRUKTURE NA 16,3 KM BO POTREBNIH OKROG 2.000.000 € V občini Videm pa je zelo bogat cestni program, vanj pa so vključene mnoge cestne investicije. Občina Videm je v letošnjem letu prijavila 4 projekte, uspešni pa smo bili na razpisih iz t. i. 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO), saj smo uspeli pridobiti 271.238 €. DDV, ki je neupravičen strošek, pa je zagotovila občina Videm, kar pa skupaj za letos znaša 325.485 €, za leto 2010 pa je teh sredstev dobrih 339.000 €. Občina Videm mora pri tem zagotoviti še svoj lasten delež v 20 odstotkih. MODERNIZACIJA CESTE PTUJ-MARINJA VAS SE NADALJUJE Iz leta 2008 nadaljujemo z investicijo modernizacije in rekonstrukcije lokalne ceste Ptuj—Marinja vas. V letošnjem letu je predvideno dokončanje vseh del, vključno z izgradnjo krožišča na Selih in preplastitev v dolžini 2.000 metrov skozi hrib. Izvedena je že prestavitev glavnega vodovoda na Selih ob krožišču, kjer je predvidena tudi izgradnja javne razsvetljave, prestavljen pa je tudi spomenik kužnega znamenja. Rad bi poudaril, da investicijo sofinancira Evropska unija, in sicer evropski Igrišče z umetno travo v Vidmu je velika pridobitev za bodoči športni park. sklad za regionalni razvoj v višini 85 % upravičenih stroškov. Investicija je v celoti vredna 720.000 €. Omenil bi tudi modernizacijo in rekonstrukcijo ceste Mala Varnica—Gasilska trojka—Zg. Gruškovje v dolžini 2.650 metrov. Tudi to naložbo sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj, pogodbena vrednost znaša 329-000 €. Dela izvaja podjetje Gradnje Žveplan, d. o. o., iz Celja. V letošnjem letu so v naši občini predvidena modernizacijska dela še nekaterih drugih odsekov po krajevnih skupnostih v višini 80.000 €, skupaj planiranih cestnih del znaša okrog 2.000.000 €, delež občine je blizu 500.000 €. Predvidena je tudi prenova regionalne ceste Videm-varej-ski breg v skupni dolžini 2,6 kilometra. Naložba je vredna 1,6 mio €, sofinancerski delež občine pri tej naložbi znaša 180.000 €, z modernizacijo ceste v II. fazi pa naj bi zaključili v prihodnjem letu. Občina Videm pa že dve leti dela tudi na področju komasacij, letos z deli nadaljujemo tudi v Lancovi vasi, prejeli smo tudi že odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, letošnji znesek, namenjen komasacijam, pa znaša 288.000 €. Na področju požarne varnosti pa je glavna investicija nabava kombiniranega gasilskega vozila za PGD Videm,« je na tiskovni konferenci o investicijskih podrobnostih povedal župan Friderik Bračič. TM Foto: RŠ in TM Letos bomo pričeli z deli na naslednjih odsekih: Videm-Markovci, do jeza v dolžini 1.125 metrov. Cesto bomo razširili, uredili bomo tudi kolesarsko stezo in pešpot, bo pa to nadaljevanje dosedanjih del na tej cesti. Nadaljevali bomo z modernizacijo ceste Žerak v Vareji v dolžini 750 metrov, ceste v Tržcu v smeri Skrbinška v dolžini 600 metrov in še ceste Lancova vas-Raj h v dolžini 1.182 metrov. Na vseh odsekih cest je predvideno financiranje še v letu 2010, razen na cesti Lancova vas—Rajh, kjer je financiranje predvideno še v letu 2011. Tudi to cesto želimo razširiti in ob njej pridobiti kolesarsko stezo. Lahko tudi napovem, da bomo v prihodnjem letu iz naslova sredstev 23. člena iz ZFO pričeli izvajati še modernizacijo ceste Belavšek-Kačekov breg in cesto v Pobrežju, oba odseka pa sta za sofinanciranje predvidena še v letu 2011. Poudaril bi še, da bomo s sredstvi iz tega naslova, torej 23. člena, izgradili 3,7 km cest. Avtocesto do meje v Gruškovju želijo čim prej V občini Podlehnik sta tamkajšnji župan Marko Maučič in župan sosednje občine Videm Friderik Bračič 20. maja sklicala skupno novinarsko konferenco, na kateri sta skupaj s civilno iniciativo javnosti želela sporočiti, da si občine ob bodoči trasi AC od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gru-škovje želijo, da je državni lokacijski načrt s popravki sprejet do konca letošnjega leta. Čeprav je bil v Podlehniku še pred tiskovno konferenco načrtovani posvet, žal v Podlehnik ni bilo mnogih povabljenih; prometnega ministra dr. Patricka Vlači-ča, okoljskega Karla Erjavca in prometne ministrice Katarine Kresal, odzvala sta se le mag. Tomislav Nemec, predsednik uprave Darsa, in dr. Peter Gašperšič, državni sekretar iz prometnega ministrstva. Župan Maučič je znova poudaril, da vztrajajo pri zahtevi, da se v državni lokacijski načrt vključi tudi vzporedna cesta, predvsem pa, da se gradnja na trasi do meje s Hrvaško prične čim prej. Sicer pa bo po julijskem odprtju avtocestnega odseka Pyhrnskega koridorja med Slivnico in Draženci (otvoritev je napovedana za 15. julij), predvsem pa na koncu avtoceste pričakovati prometni zamašek, kar pa predstavlja za ljudi ob že tako zastareli, obremenjeni, zelo prometni in nevarni magistralki, preko katere so v dobrih 40 letih, odkar je odprta, izgradili le dva nadvo- za, resen problem, predvsem na že tako nevarnih prečkanjih čez magistralko. Varnost občanov se bo še poslabšala, sta prepričana Maučič in Bračič, ampak v tej državi jim po vseh teh letih morajo vendarle prisluhniti, tako v Vidmu kot tudi v Podlehniku pa so odločeni, da jim je zgolj čakanja dovolj in kmalu bodo tudi ukrepali. V Podlehniku med drugim zahtevajo, da se vzporedna magistralka izogne središču Podlehnika, zato izgradnjo obvoznice zahtevajo še pred začetkom del na avtocesti. Ce jim ne bodo prisluhnili so pripravljeni sedanjo magistralko tudi zapreti in to Sedanja magistralka je vzela preveč življenj, v Jurovcih sta pred kratkim v prometni nesreči umrla domačina, zakonca iz Lancove vasi. kmalu po odprtju avtocestnega odseka do Dražencev. ŽUPANI OB TRASI AC DO GRUŠKOVJA ŽE SEZNANJENI, KOLIKO NJIHOVIH PREDLOGOV IN ZAHTEV JE UPOŠTEVANIH Kmalu po posvetu v Podlehniku so bili župani občin ob načrtovani trasi AC do načrta, kjer se bomo o vsem tem lahko še bolje prepričali, zadovoljen pa sem, da smo v občini Videm uspeli z našimi predlogi in zahtevami. Obljubili so nam, da bo vzporedna cesta od Suhe veje do Tržca pridobila vso potrebno infrastrukturo, pri Majolki je načrtovano krožišče, od tam pa naj bi se vzporedna cesta en del nadaljevala ob avtocesti, tak je bil tudi naš predlog. Videmski, podlehniški in hajdinski župan v pogovoru z mag. Tomislavom Nemec, predsednikom uprave Darsa (Foto: Slavko Podbrežnik, Večer) Gruškovja povabljeni v Ljubljano, na sestanek z vsemi sodelujočimi pri načrtovanju. O tem, kaj so se uspeli dogovoriti, pa je župan Friderik Bračič pojasnil: »Znano je že, da smo se v občinah Videm, Podlehnik in Žetale zavzeli za ureditve vzporedne ceste. V drugi razgrnitvi dopolnjenega državnega lokacijskega načrta so bile naše pripombe in pobude manj upoštevane, po zadnjem sestanku z odgovornimi pa lahko povem, da so upoštevali skoraj vse naše pripombe, ki smo jih vložili. Po vsem tem v občinah ob načrtovani trasi AC pričakujemo skorajšnjo novo razgrnitev znova dopolnjenega in popravljenega prostorskega Seveda pa se v naši občini bojimo zastojev in povečanja prometa na magistralki tudi v času letošnje poletne turistične sezone. Občanom bi predlagal, da so v tem času še bolj pozorni in strpni, predvsem pa previdni ob prečkanju ceste, da ne bi prihajalo do novih prometnih nesreč.« TM Občina s kakovostjo storitev še bliže občanom Občina Videm sije v slovenskem merilti med lokalnimi skupnostmi pridobila hvalevredno in kar pomembno priznanje - nagrado za odličnost v komuniciranju. Daje šla nagrada v prave roke, je seveda morala odločiti komisija, ki je naredila ožji izbor med občinami kandidatkami. Visoke nagrade, za katero so se morali zelo potruditi, pa so bili v vodstvu občine seveda zelo veseli in jo želijo v prihodnje pri svojem delu kar najbolj koristno uporabiti in nadgraditi. Mag. Darinka Ratajc: »Bila sem izredno presenečena in vesela, ko je naša občina dobila to priznanje. V njem je vloženega veliko truda občinske uprave, na nek način pa je to nagrada za vso opravljeno delo, za vse, kar smo skupaj s sodelavci delali in se v zadnjih letih tudi zelo trudili. Izredno vesela sem, da so potrditev dobili tudi moji sodelavci in župan, kajti vedela sem, da občina Videm na področju produciranja kakovosti svojih storitev izredno napreduje. To priznanje pa je zdaj samo še potrditev našega dela, dela občinske uprave in seveda župana. Mi se sistematično trudimo, da bi naše storitve izboljšali, da bi bile čim bolj dostopne našim občanom in da bi napredek na tem področju šel še višje, da bi imeli e-politični sistem, e-občino in pa e-občane. Želimo si, da bi naši občani v prihodnje lahko čim bolje participirali svoje ideje, storitve, zato da bi občinska uprava lahko na tem področju boljše in kakovostnejše tudi delala.« Kaj vse pa je bilo potrebno v občinski upravi postoriti, še preden ste dobili ta laskavi naslov? Mag. Darinka Ratajc: »Na razpis se je bilo treba najprej seveda prijaviti, potekal je tajno in nismo bili sploh seznanjeni s tem, kdaj in kako nas kdo kontrolira. Ta razpis bi lahko primerjali tudi z ISO Mag. Darinka Ratajc, direktorica Občinske uprave Videm, je ponosna na vse svoje sodelavce, ki so veliko naredili za to izjemno slovensko priznanje. standardi, kajti preverjali so nas tudi na področju upravnih postopkov, komuniciranja, organizacije prireditev, udejstvovanja z občani Medijska hiša, ki nas je ocenjevala, je na koncu odločila, da si naša občina zasluži mesto med tremi najboljšimi, kar nam v tem trenutku veliko pomeni. Postali smo občina z najboljšim Q-komunici-ranjem.« Kako pa se boste na tej poti še razvijali, kaj želi občina Videm denimo še doseči in čemu bolj približati? Mag. Darinka Ratajc: »Načrti so že zastavljeni, delamo pa tudi že v tej smeri, da se prijavimo za leto 2010, delamo na multipoint spletni predstavitvi občine Videm. To je projekt, ki je bil sofinanciran iz Leader programa, tako da se resnično trudimo, da uspemo ta projekt izpeljati tako, da bo nagrajen tudi v okviru Slovenije.« Besedilo in foto: TM Spoštovane občanke in občani! Verjamem, da mnogi že komaj čakate tistih nekaj dni dopusta, da si boste odpočili ali vsaj za nekaj dni spremenili svoje delovno okolje. Žal so mnogi ostali brez zaposlitve. Brezposelnost se iz dneva v dan povečuje. Protikrizni ukrepi Pahorjeve vlade pa »ne primejo«, čeprav je to že tretji paket protikriznih ukrepov. Katera dva sta sploh bila prvi in drugi? Saj sem razmišljal, da vas ne bi preveč obremenjeval s politiko. Žal pa ne bo šlo brez politike, če pa je toliko stvari odvisnih od nje. V sedanji vladi nimamo naših predstavnikov, nobenega vidnejšega vladnega predstavnika nimamo iz naših krajev. Večina jih je iz Ljubljane ali iz obale, bolj natančno iz Ljubljanske univerze in Univerze na Primorskem. Skoda. To ni nepomembno — še dobro, da smo si bili enotni pri nedavnih volitvah v Evropski parlament, kjer smo od skupnega števila glasov za SDS, ki znaša 122.251, kar 69.525 glasov namenili našemu rojaku, nosilcu liste, dr. Milanu Zveru. Kaj se dogaja v naših občinah, predvsem tistih, kjer sem kot poslanec kandidiral in s prepričljivo večino tudi zmagal na državnozborskih volitvah septembra 2008? Za zaupanje se vam še enkrat zahvaljujem. Večina haloških občin, Zavrč, Cirkulane, Videm, Žetale, Podlehnik in Majšperk, se bo ob zakonskih pooblastilih države ukvarjala z zagotavljanjem izgradnje osnovne infrastrukture (gradnjo cest, kanalizacije, javnega vodovoda). Najmlajšim izboljšati pogoje v vrtcih in OS. Uresničujejo se torej projekti, ki so bili začeti in se nadaljujejo še iz časa Janševe vlade. V občini Kidričevo, ki je ravninska občina, se prav tako uresničuje projekt Zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, kjer se stvari, vsaj navidezno, zapletajo glede zagotavljanja EU sredstev. Naj večji projekt, ki zadeva naše območje, je zagotovo izgradnja A C Slivnica—Draženci, katere otvoritev lahko pričakujemo sredi poletja 2009. Vprašanje pa je, ali bomo za nadaljevanje izgradnje Pyrnske AC od Dražencev do Gruškovja morah čakati do leta 2011. Ob dejstvu, da bo sredi poletja odprt odsek AC Slivnica—Draženci, je zaskrbljujoče dejstvo statističnih podatkov še neizgrajenega odseka, kjer je v teh letih umrlo 35 naših ljudi. Zal je med žrtvami teh nesreč, v Jurovcih, umrl tudi moj brat. Tej moriji je potrebno narediti konec in nivojska prečkanja urediti z nadvozi ah podvozi, ljudem ob AC pa zagotoviti sredstva za nadomestno gradnjo in postavitev protihrupnih ograj. Na javnih razgrnitvah, ki so jih predstavniki ministrstev opravili v občinah Žetale, Podlehnik in Videm, so prebivalci ob bodoči AC podali svoje pripombe in predloge, ki jih mora država brezpogojno upoštevati. Najpomembnejše pri tej gradnji odseka AC Draženci—Gruškovje je izgradnja vzporedne ceste Ptuj—Žetale in upoštevanje vseh elementov varnosti (pločniki, javna razsvetljava, avtobusna postajališča, kolesarske poti ...). Ves interes občanov morajo predstavniki občin zagovarjati pred vsemi državnimi inštitucijami, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izgradnje. Tudi sam sem pri tem že do sedaj aktivno sodeloval, kar bom počel tudi v prihodnje. Preživite poletje kar se da dobro. Čaka nas vroča »politična« jesen. Branko Marinič, Vaš poslanec DZ RS Venčeslav Trafela na čelu videmskega DeSUS-a Na letni konferenci stranke DeSUS, občinski Odbor Videm, kije bila 13. marca v gostišču Pal v Vidmu, je stranka dobila novo vodstvo. Od dosedanjega nadvse uspešnega predsednika stranke Franca Kirbiša je krmilo prevzel Venčeslav Trafela. Za sekretarja in blagajnika je bil izvoljen Franci Flliš, za predsednika nadzornega odbora pa Milorad Pavlovič. Franc Kirbiš je bil na letni konferenci potrjen kot častni predsednik naše stranke. NA 7. KONGRESU STRANKE DeSUS V LJUBLJANI Tudi pod novim vodstvom je stranka zelo aktivna in delovna. Imela je dve redni seji, bila pa je gostitelj razširjene seje, ki je bila v prostorih male dvorane občine Videm s poudarkom na pripravo na 7. kongres stranke DeSUS, ki je bil 15. maja v Smelt palači v Ljubljani. Sklicatelj razširjene seje je bil predsednik Pokrajinskega odbora Spodnje Podravje Ptuj - Ormož, Gorazd Žmavc. Na sejo so bili vabljeni člani Pokrajinskega odbora, delegati za kongres z volilno pravico in gosti kongresa. Stranka DeSUS, OO Videm, je na kongres poslala dva kandidata z volilno pravico, in sicer Francija Hliš, sekretarja stranke DeSUS, OO Videm, in Friderika Simenka, podpredsednika stranke DeSUS, OO Videm. Simenko je bil zamenjava za Venčeslava Trafelo, ki je bil upravičeno odsoten. Kot gost kongresa je bil vabljen Franc Kirbiš, vendar se iz upravičenih razlogov kongre- »Videmski DeSUS« v družbi predsednika stranke Karla Erjavca sa ni mogel udeležiti. Na naši razširjeni seji smo soglasno podprli dosedanjega predsednika stranke Karla Erjavca, za podpredsednico pa Marijo Gjerkeš. Pooblastili smo 3 kandidate, ki so na kongresu podali naša mnenja in tudi naše pripombe. Naša podpora se je izkazala tudi na 7. kongresu, od 174 delegatov, ki so imeli volilno pravico, je bil namreč s 104 glasovi izvoljen Karel Erjavec. Njegov edini protikandidat je bil Franc Žnidarič, ki je dobil 70 glasov. Za podpredsednike stranke so bili izvoljeni Marija Gjerkeš, Ana Roza Hribar in Valter Drozg. Izvoljen je bil 40-članski svet stranke, 10-članski izvršilni odbor in 5-članski nadzorni svet. Med gosti, ki so prinesli pozdrave 7. kongresu, so bili tudi Zoran Jankovič, župan MO Ljubljana, dr. Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB in še drugi, tudi iz sosednjih držav. Vsi so staremu — novemu predsedniku Karlu Erjavcu čestitali z željo, da bi sklepi, ki so bili sprejeti na tem kongresu, postali tudi resničnost. Stari in tudi novi predsednik Karel Erjavec se je zahvalil delegatom in vabljenim gostom za zaupanje, ob tem pa omenil: »Pred štirimi leti so se eni nasmihali in upali, da stranke kmalu ne bo več. Danes smo na 4. mestu politične sile v državi. Stranka ima 13.650 članic in članov, v letu 2008 je na volitvah v Državni zbor RS dobila 78.353 glasov (7,45 %) in 7 poslanskih mest. Stranka se letos prvič samostojno predstavlja na Evropskih volitvah. Smo upokojenska stranka, branili bomo pridobljene pravice upokojencev, zavzemali se bomo za bolne in invalide, posebno skrb pa moramo nameniti tudi mladim, saj je njihova prihodnost negotova. DeSUS je torej stranka za vse generacije.« Novi predsednik Karl Erjavec in protikandidat ter poslanec Franc Žnidarič pa sta si ob koncu podala roke, ob tem pa sta si verjetno mislila: »Dela bo dovolj za oba.« Mi pa to od njiju tudi pričakujemo. Besedilo in foto: Franci Hliš, sekretar DeSUS, OO Videm Intervju z dr. Milanom Zverom, novoizvoljenim evropskim poslancem 7. junija smo Slovenke in Slovenci volili svoje predstavnike v Evropski parlament. Nosilec na listi Slovenske demokratske stranke je bil nekdanji minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Skupaj s strankarsko kolegico ter dosedanjo evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj sta bila na volitvah tudi izvoljena. Pa pobližje spoznajmo dr. Milana Zvera, ki se je rodil leta 1962 v Ljubljani, doktoriral je s področja obče politologije in je navdušen nogometaš in tenisač. Kako bi se našim bralcem na kratko predstavili, kdo je dr. Milan Zveri Dr. Zver: »Leta 1963 smo se že preselili na Destrnik, kjer sem odraščal in preživel svoje otroštvo. Tam sem obiskoval osnovno šolo in kasneje gimnazijo na Ptuju. To so bili najlepši časi mojega življenja ... najstniški časi. Kasneje sem šel v Ljubljano, kjer sem na Fakulteti za družbene vede doštudiral politologijo in sociologijo. Vmes, že v času študija, sem se poročil in postal oče dveh hčera, Mance in Urške, danes sem ponosen dedek vnukinje Tar j e in vnuka Tristana.« Kaj je tisto, kar vam je iz odraščanja na Destrniku ostalo v najlepšem spominu in kaj ste kasneje v Ljubljani najbolj pogrešali? Dr. Zver: »Odraščal sem na deželi, na mali kmetiji, oče je bil redno zaposlen, mami sezonsko. Tako da nismo imeli visokega standarda. A je bilo vseeno lepo. Ni boljšega, kot prosto tekati po sadovnjaku, plezati po drevesih itd. Bil sem zvedav in živahen otrok, a imel sem kar strogo vzgojo. Ko prideš iz dežele v mesto, doživiš kulturni šok. Tudi jaz sem ga. Pogrešaš vse, kar ti je domače. No, potem se stvari postavijo na svoje mesto in domače ti postane kaj drugega.« Kakšne so vaše politične izkušnje in kako vam bodo prišle prav kot evropskemu poslancu? Dr. Zver: »Politične izkušnje zagotovo imam. Kandidiral sem že na različnih volitvah, tokrat pa prvič neposredno za evropske volitve. Prav tako imam izkušnje z Dr. Milan Zver evropsko politiko, lani smo namreč vodili Svet Evropske unije, kjer sem vodil formacijo Sveta za izobraževanje, tj. šolstvo, mladino in šport. Menim, da smo v Evropi pustili dober vtis in da so bili rezultati Slovenije in našega predsedovanja več kot odlični. Te izkušnje bi rad prenesel tudi v delovanje Evropskega parlamenta, ki pa sem ga kar dobro spoznal. Že predlani sem kot bodoči predsedujoči povabil vse člane Odbora za šolstvo v Evropskem parlamentu na spoznavni večer, kjer smo se seznanili z vsemi dosjeji in skupnimi nalogami. Od takrat naprej lahko rečem, da sem zelo dobro seznanjen tudi z delovanjem in funkcijo Evropskega parlamenta.« Volivke in volivci so vam v nedeljo, 7. junija, dali svoj glas in vam tako izkazali zaupanje. Kako boste njihov glas upravičili v Bruslju in pa, ali menite, da ste ponudili dobro listo? Dr. Zver: »SDS je za evropske volitve oblikovala močno listo kandidatk in kandidatov, ki so se uveljavili doma in v Evropi na različnih področjih - v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, varnosti, okolju, znanosti, na področju mladih in športa. Posebno pomembno se mi zdi tudi to, da je Slo- Iz javne tribune na Ptuju, kjer so bili gostje dr. Milan Zver, Dragutin Mate in mag. Anže Logar. venija imela dobre kandidate sedaj, v času, ko se cela Evropa, ne le Slovenija, ukvarja z izhodom iz krize. Zato smo, kljub temu da trenutno ne nosimo odgovornosti za vodenje države, pripravili obsežen nabor ukrepov, ki bi olajšali posledice krize in obrnili gospodarske trende navzgor. V SDS si želimo tudi korektnih odnosov s sosedi, zlasti s Hrvaško. Dejstvo pa je tudi, da bi morali aktivno članstvo v evropski instituciji, ne samo v evropskem parlamentu, izkoristiti za trajno ureditev nekaterih odprtih vprašanj. Nekoč smo se odločno postavili za demokracijo, za samostojno slovensko državo. Nato smo preudarno vodili Slovenijo in Evropsko unijo ter dokazali, da znamo. In ni razloga, da bi dvomih v svoje sposobnosti tudi sedaj.« Kaj bi želeli sporočiti našim bralkam in bralcem, preden odidete v Bruselj in sedete na stol Evropskega parlamentai Kako boste ohranili stik z našimi državljani in prenesli njihove želje, pobude v Bruselj? Dr. Zver: »Preko poslanske pisarne bom imel redne stike z volilnim telesom. Bomo videli, kako bo. Ta hip še nimam natančnega načrta, kje bo pisarna. Nekaj pa lahko obljubim - da bom storil vse, kar bo v moji moči, da bodo stiki pogosti, pristni in učinkoviti.« Ob dr. Milanu Zveru bo iz vrst Slovenske demokratske stranke v Bruselj odšla še dr. Romana Jordan Cizelj, če bo v veljavo stopila Lizbonska pogodba, pa bi tretje mesto iz Slovenije zasedla še Zofija Mazej Kukovič. Stanka Letonja Foto: Stanka Letonja in fotoarhiv stranke SDS Volitve v Evropski parlament Prvič smo poslanke in poslance za evropski parlament volili leta 2004. V petletnem mandatu so nas v Bruslju zastopali dr. Miha Brejc, Mojca Drčar Murko, dr. Romana Jordan Cizelj, Aurelio Juri, ki je nasledil Boruta Pahorja, Jelko Kacin, Ljudmila Novak in Lojze Peterle. Na letošnjih volitvah v Evropski parlament so kandidirale politične stranke SD, SDS, Zares, DeSUS, LDS, SLS, SNS, N.Si, SMS, KSS, Združeni zeleni. Te stranke so imele na listi po skupno sedem kandidatk in kandidatov, medtem ko je imela Lista za pravice bolnikov skupno štiri kandidatke in kandidate. Zastopanost glede na spol je bila 52 % : 48 %, saj je bilo od 81 kandidatov 42 moških predstavnikov, 39 pa žensk. Razdelitev poslanskih mest je tudi po glasovnicah, prispelih iz tujine, nespremenjena, in sicer imata SDS in SD po dva evropska poslanca, po enega pa N.Si, LDS in Zares. Ponovni mandat so dobili Romana Jordan Cizelj iz SDS, Lojze Pet- erle iz N.Si in Jelko Kacin iz LDS, medtem ko so novoizvoljeni evropski poslanci Milan Zver iz SDS, Zoran Thaler in Tanja Fajon iz SD in Ivo Vajgl iz Zares. Novoizvoljeni evropski poslanci se bodo na svoji prvi seji sestali sredi julija v Strasbourgu, v poslanske klopi pa bo sedlo 736 poslancev — če bo v veljavo stopila Lizbonska pogodba, se bo njihovo število povečalo na 754. Stanka Letonja Zadnji podatki Državne volilne komisije (Vir: DVK) 1. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANICA - SDS 122.251 26,89 % 2. SOCIALNI DEMOKRATI 84.013 18,48 % 3. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 74.306 16,34 % 4. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 52.364 11,52 % 5. ZARES — nova politika 44.627 9,81 % 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 32.686 7,19 % 7. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 16.361 3,60 % 8. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 13.088 2,88 % 9. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 8.637 1,90 % 10. ZDRUŽENI ZELENI 2.936 0,65 % 11. NEODVISNA LISTA ZA PRAVICE BOLNIKOV 1.980 0,44 % 12. KRŠČANSKI SOCIALISTI SLOVENIJE 1.465 0,32 % Javni poziv vsem vpletenim v primeru prisilne izselitve družine Duh iz Dravinjskega Vrha Že nekaj časa spremljamo kalvarijo petčlanske družine Duh iz Dravinjskega Vrha, ki živi v občini Videm pri Ptuju. Družini grozi prisilna izselitev, ki jim je bila že večkrat napovedana, med drugim tudi za torek, 9. junija 2009, a je bila potem prestavljena. Dan pred tem sem družino obiskal na njihovem domu in se z zakoncema Julčko in Francem Duhom pogovarjal o napovedani prisilni izselitvi. Zakonca Duh sta me seznanila z vsemi dejstvi in okoliščinami, v katerih se je znašla družina in o katerih sta me sicer prvič obvestila že pred dvema letoma. Po mojih ugotovitvah v omenjenem primeru ne gre za pravno sporne postopke. Zagotovo pa lahko govorimo o moralnem in materialnem oškodovanju družine, ki je navedeno domačijo ohranila pred propadom. Podobne stanovanjske hiše v Halozah, ki so bile nenaseljene in za katere nihče ni skrbel, so propadle, ruševine pa so nato porasle z grmičevjem ali pa so jih zasuli in zravnali z zemljo. Vse vpletene zato pozivam, da odstopijo od prisilne izselitve petčlanske družine, ki bi v nasprotnem primeru lahko ostala pod milim nebom. Z družino Duh pa naj dosežejo njihovo strinjanje z možnostjo preselitve. Kot možno rešitev vidim v nadomestni stanovanjski hiši, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od sedanje hiše. Verjamem pa tudi, da bi se bila družina, za primerno materialno odškodnino, pripravljena izseliti. Branko Marinič, poslanec SDS Videmski župan Friderik Bračič o primeru družine Duh »Denacionalizacija vsekakor prizadene pri rešitvi problema izselitve iz doseda- končan. Verjamem, da bomo s skupnim ljudi, ki se najdejo v podobnem prime- nje hiše. S postopkom denacionalizacije pristopom uspeli najti ugodno rešitev,« ru, kot sta se našla naša občana, zakonca me zakonca Duh nista obveščala, kar se je zapisal župan Občine Videm Friderik Duh iz Dravinjskega Vrha. Kot župan mi zdi škoda, saj bi se med tem časom Bračič. Občine Videm bom naredil vse, kar je lahko našle boljše rešitve v prid zakon-mogoče, da zakoncema Duh pomagam cema Duh, kot pa sedaj, ko je postopek CaTV Videm - posodobitve so realnost Občani, ki bi želeli digitalno TV, internet in telefonijo, se naj obrnejo na telefonske številke UPC, kjer bodo naročili pripravo pogodbe. Na UPC Telemach bodo lahko tudi izvedeli odgovore na vsa vprašanja, povezana z vrsto paketa in njegovo ceno. Ti številki sta: 02 537 10 70 in 080 22 88. V kolikor je slaba slika (slabša od drugih programov ali so slabi drugi programi), pokličite operativo Telemach na številko 041 626 689. Čeprav smo uspeli rešiti naj-večjo nalogo, tj. stanje sistema in mu omogočili razvoj, se naše potrebe na tej točki ne morejo ustaviti. Ker pa sistem še ni dokončno zgrajen, pred nami pa so že potrebe po širitvi in razvoju, imata tudi komisija in UPC Telemach svoj plan. Plan je bil, da se v maju izvede tehnični del povezave II. Faze, tj. področje od Tržca do Sel, ki še ni bilo posodobljeno. Zaradi težav s soglasji lastnikov zemljišč je prišlo do preprojektiranja in s tem tudi kasni tehnični del povezave. Naj k temu podamo misel, ki govori o človeški morali in še čem, kajti če bi bili vsi takšni, kot so posamezniki, ki nekaj travnika ali njive ne dajo za dobro drugih, kabelskega sistema ne bi bilo. Pa še več, kabelsko si celo želijo nekateri tisti, ki jo onemogočajo drugim. Ko bi le bilo kaj dobre volje in socialnega čuta. Nikoli namreč ne vemo, kdaj bomo to potrebovali mi. Morda pa le ni vse v denarju in človeških normah, čas je, da se zamislimo, ker nismo sami na tem svetu, ampak si vse delimo z drugimi. Kljub temu da še ta povezava ni realizirana, pa je v večini urejena posodobitev primata v opredeljeni smeri. Vsi uporabniki v II. Fazi, tj. od Tržca do Sel, se lahko priključujejo na vse ponudbe UPC Telemach. Torej je celotno obstoječe omrežje v tem trenutku funkcionalno. UPC Telemach je v zadnjem času zraven posodobitev na terenu opravil tudi vrsto drugih sprememb. Spreminjala se je tudi programska shema, pa tudi cena za analogne programe, kar je razburilo nekatere uporabnike. UPC Telemach je s tem prešel na enotno ceno v Sloveniji. Zal je usoda analognih programov takšna, da jih bo vedno manj, cena bo pa poslej nespremenjena. Občanom, ki ne želijo sprememb in ostanejo na analognem TV-programu, ni potrebno storiti nič. Velja pa ugotovitev, da za analogni program plačajo 14,90 €, za digitalni program v osnovnem paketu pa 18,00 €, kar pomeni, da se v tem primeru bolj splača imeti digitalni paket, saj s tem dobijo dodatnih 25 programov. Občani, ki še niso posredovali pogodb o prenosu svojega deleža lastnine na UPC, lahko to storijo do konca junija. UPC še za vračilo nima sredstev, vendar komisija apelira na predstavnika UPC (ne glede na zaključene roke), da damo občanom še en in to zadnji rok. Aktivnosti v III. fazi so povezane z možnostmi širitve sistema v področja, kjer tega še ni. Sedaj imamo evidentiranih nekaj možnih smeri. Ugotoviti bo potrebno, kakšna bo vrednost investicije po uporabniku, in se opredelili do možnosti širitve. Možnost širitve omrežja se predvideva v letu 2010 oz. v naslednjih letih, odvisno od cene in interesa. Do septembra bodo člani komisije pripravili seznam potreb za razširitev omrežja v okolja, kjer tega še ni. Ob tej priložnosti pozivamo zainteresirane uporabnike iz možnih novih smeri, da svoj interes posredujejo članom komisije iz svoje KS. S tem se bo testirala volja občanov, nato pa se lahko prične oblikovanje prioritet. Kar nekaj razprave na zadnji seji komisije je bilo v zvezi z ceno priključnine tam, kjer bo novo omrežje. Posebej je izpostavljena možnost sodelovanja občanov — občine v gradbenem delu in 60-odstot-ni komercialni popust za t. i. trojček. Kar pomeni, da bi naročniki trojčka v marsikaterem okolju lahko imeli kabelsko tudi po ceni med 150 € in 200 €. Kljub temu pa naj ne bo odveč ugotovitev, da je za širitev omrežja potrebna pripravljenost novih uporabnikov. Tam, kjer ni interesa, se ne bo zgodilo nič, tam, kjer je interes močnejši, pa se bo zgodilo prej. Torej je gonilo napredka v volji novih možnih uporabnikov. Ker je to gonilo razvoja in ne samo kritika drugih, brez lastnih pozitivnih potez, naj ugotovimo, da bo komisija tudi naprej delala zavzeto, vsekakor pa nas spodbuja tudi volja uporabnikov. S skupnimi potezami med Občino Videm, UPC Telemach in naročniki ter dobrim sodelovanjem pa pridobijo največ slednji. Mag. Janez Merc, predsednik Komisije CaTV V spomin - p. Martin Vidovič Pater Martin se je vedno rad vračal v rojstno vas, z veseljem se je lani odzval povabilu ob prvem srečanju krajanov v Lancovi vasi. Pater Martin Vidovič se je rodil 20. aprila 1929 v krščanski družini v Lancovi vasi. Osnovno šolo je obiskoval na Selih, gimnazijo pa je obiskoval v času druge svetovne vojne na Ptuju. Že v gimnazijskih letih je v njem dozorel klic po služenju Bogu, zato je kmalu vstopil v semenišče. Noviciat in teologijo je končal v Zagrebu, za duhovnika pa je bil posvečen 28. junija 1953. Služboval je v različnih minoritskih samostanih po Sloveniji, bil je tudi prvi pro-vincial Slovenske minoritske province, kar 28 let pa je bil gvardijan in župnik v župniji Marija pomagaj v avstrijskem Gradcu. Vsi, ki smo p. Martina poznali, vemo, da je bil zelo ponosen na svoje korenine, na svo- jo rojstno vas, na njemu tako ljubo faro sv. Vida, in nenazadnje, bil je ponosen Lanco-vovaščan. Vedno se je namreč rad vračal nazaj domov, tudi v času službovanja v Gradcu. Ko se je vračal v rojstno vas, je rad poklepetal s sovaščani, rekel kakšno spodbudno besedo. Prav gotovo ni bilo v Lancovi vasi družabnega srečanja ali dogodka, da ne bi nanj s ponosom povabili tudi našega rojaka. P. Martin se je našim povabilom vedno z veseljem odzval, skupaj z nami se je iskreno veselil razvoja in napredka vasi, še posebej, ko smo pred leti blagoslovili obnovljeno Cohovo kapelo. Nazadnje nas je s svojim obiskom razveselil junija lani, ko smo v Lancovi vasi organizirali prvo srečanje krajanov. Duhovniška pot ga je nazadnje pripeljala nazaj na Ptuj, v samostan sv. Petra in Pavla, kjer se je 20. februarja 2009 zaključila njegova »tuzemska« življenjska pot. Ponosni smo na našega rojaka, domačina iz Lancove vasi. Ponosni na njegovo bogato življenjsko pot. Ponosni na ljubezen, ki jo je izkazoval svoji vasi. Predvsem pa hvaležni za njegovo vdano služenje Bogu. PK Slavnostna otvoritev društvenih prostorov in igrišča Ob vsakem začetku gradnje ali obnove vsakdo pomisli na to, kdaj bo končano in bo pričelo služiti svojemu namenu. Na Poslančecevi domačiji v Varejah so Športno društvo »AS« in Koranti Demoni 16. maja kronali delo pridnih rok z otvoritvijo društvenih prostorov in igrišča za mali nogomet. Čast prereza vrvice je pripadla obema predsednikoma društev Bojanu Mercu in Mirku Slatiču, donedavnemu predsedniku Demonov Janku Bedraču, županu videmske občine Frideriku Bračiču, poslancu v državnem zboru Branku Mariniču in predsedtiiku Krajevne skupnosti Soviče-Vareja-Dravci Marjanu Jelnu. Kratko, a pestro zgodovino obeh društev sta predstavila predsednika društev in poudarila, da imajo še veliko idej in želja, kaj vse bi še lahko postorili. »V društvih sodeluje veliko istih članov, kar je bil »glavni razlog, da so združili moči in vložili veliko prostovoljnih ur dela«, je med drugim v svojem govoru povedal Janko Bedrač. Zupan Friderik Bračič je zaželel, da bi prostori služili športnim in kulturnim prireditvam ter poudaril dobro sodelovanje z občino Videm. Zbrane je nagovoril tudi poslanec v državnem zboru Branko Marinič, ki je pohvalil delovanje društev in dodal, da rek »v slogi je moč« pri obeh društvih še kako drži. Predsednik Krajevne skupnosti Soviče-Vareja-Dravci Marjan Jelen pa je izrazil željo, da društvi tudi v prihodnje dobro sodelujeta s krajevno skupnostjo. Po slavnostnih nagovorih so podelili zahvali občini Videm Častni prerez vrvice na otvoritvi društvenih prostorov in igrišča in KS Soviče-Vareja-Dravci in priznanja najzaslužnejšim za to otvoritev. Priznanja so prejeli: Milica Merc, Janko Bedrač, Mirko Slatič in Bojan Merc. Slavnostno otvoritev, ki jo je povezovala Mateja Tomašič, je spremljal bogat kulturni program, v katerem so nastopili Veseli Jožeki, princ karnevala 2009 Vegan Turnški, koranti Demoni, ki so s plesom in zvonjenjem obudili pustni čas, pevski zbor iz Tepanj, plesalci folklornega društva Vinko Korže iz Cirkovc in upokojenski pevski zbor iz Turnišč. Sledila je veselica z ansamblom Štrk in bogatim srečelovom. Besedilo in foto: Jože Kmetec Delovna akcija v Trdobojcih kot neobičajna potreba Z razvojem družbe se spreminjajo nekatere temeljne oblike dela in življenja. Povezano s tem se spreminjajo tudi potrebe. Nekatere gredo v pozabo, spet druge predstavljajo odsev novega časa. Potrebe po ustreznih komunikacijah so neobhodne, spremenil pa seje odnos do njih. Nekoč so bile krajevne ceste, sedaj javne poti, povsem odvisne od vzdrževanja uporabnikov, danes je večini do ceste malo mar, mnogi kar kličejo občino in njene službe. Še več, nekaterih niti ne moti, če na občinski cesti tudi pred domačo hišo najdeš veliko lužo, kamenje ali kakšno drugo oviro. Naselje Trdobojci je eno šte- druženja v Trdobojcih traja že vilnih naselij v KS Leskovec, vrsto let. niso pa tako številni primeri, Letošnja delovna akcija je bila ko bi se večji del krajanov v soboto, 16. 5. 2009. Pri-in vikendašev iz dela nase- jetno, ne preveč vroče vreme lja zbral na delovni akciji, ki je v tokratno akcijo pritegni-smo ji nekoč po domače rekli lo kar 25 krajanov in drugih kulok. Takšen način dela in uporabnikov ceste. Pomemb- Delovna akcija na cesti v Trdobojcih je bila priložnost za druženje krajanov. ni cilj akcije je bila ureditev čiščenja, vendar je prav, da ceste. Ta doživi v tistem delu, se vsaj enkrat na leto dobro ki je predmet akcije, pravo uredijo tudi okolica ceste, generalko. Naj navedemo, da mulde, kanali in vse, kar vpli-sicer režijski obrat opravi del va na prevoznost. Če k temu dodamo odstranitev ostankov zimskega vzdrževanja in tistega, kar s seboj prinesejo neurja in prispeva okolica, velja ugotovitev, da dela kar noče zmanjkati. S takšnimi akcijami vidno prispevamo k trajnosti in uporabnosti ceste, pri čemer pa so tudi pričakovanja krajanov, da se uredijo tudi tiste zadeve, ki so povezane z vzdrževanjem in popravilom asfalta. ŽELJA PO DELOVNI AKCIJI IN DRUŽENJU TUDI V PRIHODNJE Iz nekdanje samo delovne akcije pa se je sčasoma povečevala želja po druženju, ki se nadaljuje po vsaki končani delovni akciji. Tako se vsako leto dobimo pri drugi druži- ni ali pa tudi v bližjih kleteh in s tem krepimo tisto, česar nam v sodobnem času vedno bolj primanjkuje. Krepitev nekaterih skupnih vrednot pa je tisto, kar je vedno bolj zaskrbljujoče, saj je druženj krajanov vse manj, odnosi pa so vse bolj prazni. Letošnja akcija na cesti je uspela in že so ideje in želje, kako naj bo v naslednjih letih. Velja pa zahvala vsem, ki so s svojo pripravljenostjo in dobro voljo prispevali k javnemu dobru in prijetni družbi. Za tiste, ki pa se sramežljivo izmaknejo, pa povabilo k spremembam, kajti naše početje je koristno za kraj in posameznika. Tisti, ki to zmorejo in znajo doživeti tak način, ga tudi vzamejo za svojega. Beg od takšnih vrednot pomeni beg od ljudi, beg vase. Glede na število sodelujočih se za delo in vrednote, vsaj za prisotne, ni potrebno bati. Tistim, ki pa jim tega manjka, pa naj velja, da nikjer na naših cestah in v okolju ne manjka dela, v človeški duši pa ne manjka potreb. Mag. Janez Merc Foto: Merc Djočanova kmetija dobiva še novi gospodarski del Obnova na Djočanovi kmetiji v Tržen se uspešno nadaljuje in potem ko je stanovanjski del zaključen, so v Etnografskem društvu Tržeč ob pomoči uspešno začeli z drugo fazo obnove. Staro gospodarsko poslopje so že porušili in na tem mestu pričeli z izgradnjo povsem nove zgradbe, v sklopu katere bo tudi skedenj. V začetku junija, ko so na kmetiji že delali s polno paro, so si po koncu napornega temeljenja privoščili še društveni piknik. Do 5. oktobra načrtujejo dokončanje del, takrat pa je napovedana tudi slavnostna otvoritev. Djočanova kmetija bo dobila še urejeno gospodarsko poslopje. Domačini, predvsem pa pridni člani ED Tržeč so že zavihali rokave. Evropska Unija Evropski kmetijski sklad za Republika Slovenija razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. DjSovi Skednja, Mamice z napuščem in gnojišča Hi EK RP B; Mag. Ivan Božičko, predsednik ED Tržeč, je ob pričetku II. faze obnove na Djočanovi kmetiji povedal: »Že ves maj smo se pripravljali na to akcijo, v okviru katere želimo dokončati še drugo fazo obnove. Temelje za skedenj smo v prvih junijskih dneh že naredili, kmetija bo s tem dobila novo kolarnico z napuščem, uredili bomo gnojišče, ob njem pa še suho stranišče, kar je tudi ena od posebnosti. Že lani smo sodelovali na različnih razpisih, tudi letos, ko smo uspeli s kandidaturo na evropskem skladu za razvoj podeželja, smer Leader, dobili smo dobrih 9.600 evrov. To imamo na razpolago za nadaljevanje del, naredili smo tudi druge razpise, predvsem zato, da lahko zakonito uporabimo ta sredstva. Dela so namreč zelo draga, zato smo se v društvu odločili, da ta projekt čim prej zaključimo. Zemeljska in betonska dela bomo izvedli sami člani društva, ostalo mojstri, predvidevamo pa, da bomo morali sami izvesti pokrivanje strehe, pa verjetno še kaka druga dela. Dela nam vsekakor ne bo zmanjkalo, tako da so vsi člani dobrodošli, da se nam še pridružijo, vse, ki so se doslej že vključili v obnovo, pa moram zelo pohvaliti. Zavedamo pa se, da vsak pomaga po svojih močeh, vsaka pomoč krajanov, prijateljev pa je zelo dobrodošla, veseli pa smo, da nam stojita ob strani in pomagata tudi občina Videm in KS Tržeč. Vsi živimo za ta projekt, kjer bomo lahko ob koncu obnove pokazali, da smo uspeli ohraniti tradicionalno hišo, ki je bila nekoč značilna za ta predel občine.« Besedilo in foto: TM Dela na Djočanovi kmetiji bodo potekala vse do jeseni ... Šturmovčani so se srečali četrtič Kot smo obljubili na prvem srečanju Sturmovčanov, je naše vsakoletno druženje prvo soboto v juniju postalo tradicionalno. S ponosom lahko povemo, daje to letos potekalo že četrtič. Šturmovčani so se srečali na svoji domačiji. Srečanja se je udeležilo veliko vaščanov in ostalih gostov, katerim bo pot do Petrove domačije odslej lažja, saj je bila izvedena preplastitev dela že dotrajane ceste. Pridružila sta se nam tudi poslanec DZ RS Branko Marinič in župan občine Videm Friderik Bračič. Gospod Marinič se je zahvalil za vabilo in povedal, da se rad udeležuje naših prireditev. Hkrati pa je pohvalil sama vabila, ki so bila izdelana zelo osebno. Pred kratkim smo v naši vasi ustanovili Turistično društvo Šturmača. To društvo bo nadalje skrbelo za organizacijo prireditev in ostalih družabnih dejavnosti v naši vasi. Predsednico društva Sonjo Predikaka smo presenetili s petrolejko oz. šturmačo, kot smo tej svetilki rekli v starih časih, in je tudi simbol dru- štva. Društvo je izrednega pomena, saj se je že ob tem srečanju pokazalo, da je organizacija dela potrebna. Sonja, Junita in Lizika, ki so ustanovne članice tega društva, so izredno dobro poskrbele za postrežbo in dobro voljo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem gospodinjam, ki so prinesle pecivo, saj ga je bilo v izobilju, prav tako češenj. Na letošnjem srečanju smo prvič organizirali igre, in sicer tekmovanje v zabijanju žebljev. Igra je bila zelo zanimiva in je udeležence srečanja tudi zelo pri- tegnila. V enem krogu so tekmovale tudi ženske, ki so se v finalu zelo dobro odrezale. Zmagovalec je bil Jože Milošič, ki je svoje žeblje zabijal kot Martin Krpan. Vendar pa moramo reči, da so bili vsi, ki so se udeležili te igre, izredno težka konkurenca. Zmagova- Jože Milošič (na desni) je bil zmagovalec v zabijanju žebljev. Ob njem sta Andrej Rožman, predsednik KS Videm, in domačin Dušan Hrga. Predsednico novega TD Šturmača so presenetili s petrolejko oz. šturmačo. lec te igre pa je tudi član skupine Veseli Jožeki, ki je skrbela za dobro glasbo in prijetno vzdušje. Tega smo zelo veseli, saj so že več let naši stalni muzikantje. Hkrati gre zahvala tudi Jožetu Topolovcu za glasbo do jutranjih ur. Nestrpno že čakamo naše naslednje, 5. srečanje. Čeprav verjamemo, da se bomo vaščani na Petrovem srečevali še bolj pogosto, kot smo se do sedaj, saj bo tu tudi sedež našega društva. Vedno je potrebno razmišljati o prihodnosti, tako tudi v društvu razmišljamo o tem, da bi se organizirale kmečke igre pa tudi kakšen izlet v sklopu srečanja Sturmov-čanov. Laura Rožman V Borštu drugič postavili svoje prvomajsko drevo 1. maj, ki je označen kot dan, ko se pri- Po starih običajih so najprej podrli dre- pijačo. Zbrani so se okrepčali s slastni-čne prebujati narava, ima za najpomemb- vo, izkopali jamo, drevo okitili z vencem, mi jedmi iz kotla, pecivom. Manjkala pa nejše opravilo v čast temu dnevu postav- na vrh pripeli slovensko zastavo in nekaj ni niti žlahtna kapljica. Tudi letos jim je ljanje prvomajskega drevesa, t. i. mlaja, steklenic buteljčnega vina, nato pa ga malce ponagajalo vreme, a vendar dobre Krajani Boršta so se tudi letos odločili, previdno postavili v zrak. Gospodinje so volje ni moglo ustaviti. Naslednje leto da bodo ohranjali tradicijo postavljanja nadebudno spremljale delo svojih bolj- torej tretjič? prvomajskega drevesa in ponovno posta- ših polovic, zraven pa skrbele, da je bilo Besedilo in foto: vili svoje drevo. njihovo delo nagrajeno z dobro jedačo in Stanka Letonja V Borštu ohranjajo tradicijo postavljanja prvomajskega drevesa. Krajani Boršta zbrani pri majskem drevesu 20. razstava Dobrote slovenskih kmetij V minoritskem samostanu na Ptuju je bila v maju na ogled že tradicionalna, letos jubilejna 20. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Na ogled je bilo blizu 1.000 dobrot, dvorišče samostana je ponudilo bogato ponudbo in pristne kulinarične užitke vsem obiskovalcem, ki so v dneh od 22. do 25■ maja obiskali to enkratno razstavo in Ptuj, ki se vsako leto znova omenja tudi kot mesto stoterih dobrot. Razstavo in praznik kulinarike na Ptuju je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, ki je v svojem nagovoru poudaril velik pometi bogate dediščine kulinarične kidture na Slovenskem. »S svojim delom slovenski gospodarji in gospodinje dvigujejo gospodarsko moč kmetij in kakovost življenja ter hkrati nedvomno večajo prepoznavnost slovenskega podeželja, tako doma kot v tujini,« je še dejal mitiister. Razstava je vsako leto znova pravi kulinarični praznik ... Posebne komisije so letos ocenile 1.078 izdelkov iz vseh slovenskih regij, tudi iz avstrijske Koroške, osrednje mesto na razstavi pa je imela Savinjska s Koroško. Na razstavi, ki jo je spremljal tudi bogat kulturni program, pa so organizatorji -tudi letos je bila to Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, zavod Ptuj in ptujska svetovalna služba s partnerji — letos podelili 871 priznanj, od tega kar 56 znakov kakovosti, med nagrajenci pa so tudi nekateri naši občani. Za uspeh vsem iskrena čestitka in naj ga tudi dobro unovčijo. TM Foto: RŠ Med letošnjimi dobitniki znaka kakovosti je tudi uspešen, večkrat nagrajeni vinar Marjan Kramer. Znak kakovosti je prejel za 3-krat osvojeno zlato priznanje za laški rizling - izbor. Veliko zlatih priznanj je bilo podeljenih za izdelke iz žit, med najvišje ocenjenimi so tudi izdelki nekaterih naših občank. NAŠI NAGRAJENCI Marjan Kramer, vinar iz Lancove vasi, dobitnik znaka kakovosti za vino laški rizling — izbor. Kmetija Zavec iz Lancove vasi — zlato priznanje za vino rumeni muškat, srebrno priznanje za vino chardonnay, zlato priznanje za domači mešani kruh in zlato priznanje za sadni kruh z manj kot 50 % sadja. Edi Kozel, vinogradnik iz Majskega Vrha — zlato priznanje za laški rizling - pozna trgatev. Štefanija Vidovič iz Sp. Leskovca - bronasto priznanje za domači kruh. Marija Korpič iz Dravcev — zlato priznanje za mešani domači kruh. Jerica Zunkovič - kmetija Žunkovič iz Lancove vasi -bronasto priznanje za mešani domači kruh. V Dravcih posadili prinčevo lipo Na Korpičevi domačiji v Dravcih, pri etnografskem muzeju, so že posadili lipo, ki jo je KTD Soviče-Dravci v znak zahvale podaril aktualni princ ptujskega karnevala Stanko Vegan. Pri tem dejanju so bili zraven predstavniki društev, tudi TeDe Korant kluba Turnišče-Draženci in Športnega društva AS, pa tudi videmski podžupan Bojan Merc, predsednik KS Soviče-Vareja-Dravci Marjan Jelen, princ Gašper, princ Urih s svojo godbo in še mnogi domačini. In še preden je lipa pristala v da bo novim rodovom dajala zemlji, so govorniki o njej in pravšnjo senco. Ko pa je lipa njenem namenu povedali vse že bila v zemlji, je Zvonko najlepše, predvsem pa pou- Korpič povedal, da so na nje-darili, da jih bo lipa - sim- govi domačiji še toliko bolj bol Slovenstva - zdaj še bolj veseli, da so po 53 letih spet zbližala, da bodo pri njej pri- posadili mlado lipo, in oblju-pravljali srečanja in poskrbeli, bil, da bodo zanjo lepo skrbe- Kako so sadili prinčevo lipo ... li. Druženje pri Korpičevih je pogostitev in ponudili mnoge bilo prijetno, veselo, gostite- domače dobrote. lji pa so poskrbeli za bogato Besedilo in foto: TM »Prav lepa je Šentviška fara« Morda res premalo poznamo zgodovino svojega kraja, tudi župnije. Zato dovolite, da ob občinskem in župnijskem prazniku strnem le nekaj utrinkov iz kronike naše župnije. Utrinki iz zgodovine vidovske župnije Kakor drugod po Štajerskem je leta 1645 tudi pri sv. Vidu hudo razsajala in morila kuga. Polovica hiš je bila okuženih, zaprtih in z velikim belim križem zaznamovanih. Jedi, pijačo in zdravila so jim dajali skozi okno. Če je kdo umrl, so ga domači na tihem navadno ponoči za hišo pokopali. Kuga je razsajala tudi v letih 1672, 1680 in 1682. Tega leta so Vidovčani z velikim zaupanjem do sv. Roka postavili njemu v čast precej prostrano kapelo tik ob farni cerkvi, ki pa jo je dal Jožefih leta 1786 spremeniti v šolo. V tem času so postavljali tudi kužna znamenja, kot je pri nas v križišču na Selih. Bila so opozorilo, do kod se smejo ljudje svobodno gibati, opozorilo, da so stopili na »kontaminirano« področje. To znamenje je bilo pred leti porušeno ob prometni nesreči. Zdaj je spet porušeno zaradi ureditve cestnega krožišča. Obljubljeno je, da bodo znamenje postavili nazaj. Tako je tudi prav, saj je to znamenje, ki bo spomin tudi poznejšim rodovom na težke čase našega kraja. Važnejši dogodki in osebnosti iz vidovske župnije Leta 1741, 6. avgusta, na predvečer sv. Donata, je bilo pri cerkvi sv. Jurija pod Donačko goro od strele ubitih 59 romarjev iz sv. Vida. Od teh je bilo 28 trupel pokopanih pri omenjeni cerkvi sv. Jurija, 28 v Žetalah, 3 pa pri sv. Vidu. V župnijski knjigi sv. Vida so zapisana imena vseh pokojnih. Na reliefni podobi glavnih cerkvenih vrat cerkve sv. Vida bo upodobljen ta dogodek v spomin na hudo naravno nesrečo. Tudi nekoč so torej bile hude naravne nesreče. Leta 1914 je bil po nedolžnem preganjan p. Peter Žirovnik, kakor tudi mnogo drugih poštenih Slovencev. Nemškutarji in zagrizeni Nemci so uprizorili proti njemu strašno gonjo. Samo srečnemu slučaju se je zahvaliti, da je ostal takrat pri življenju. Kaj je zakrivil? Nič drugega kot to, da je bil zvest sin svojega naroda in vzoren katoliški duhovnik in kot tak trn v peti ptujskim in okoliškim verskim in narodnim odpadnikom. Vklenjenega so ga odpeljali na Ptuj. Bil je že prej na Ptuju pobudnik prvega narodnega odpora proti Nemcem. Med potjo so ga bili po glavi, tepli in zasramovali s slovenskim psom ipd. Nato je bil odveden v graške zapore. Za posledicami mučenja je mlad umrl pri sv. Trojici v Halozah, kjer je pokopan. Kaj se dogaja danes v naši župniji? Na Vidovo nedeljo smo v naši župnijski cerkvi blagoslovili prizidek cerkve in pevski kor. Pročelje cerkve pa bo odslej krasil reliefni medaljon sv. Vida, ki ga bo blagoslovil minoritski provincial p. Milan Kos. Tako bo cerkev pripravljena na sprejem orgel, ki bodo postavljene morda že do božiča. Tudi to so letnice, ki bodo zapisane v kroniki naše župnije. Zapisana pa so tudi imena vseh, ki ste že prispevali svoj dar za cerkev in orgle. Tudi podaljšanje cerkve gre pod projekt orgle, saj smo cerkev podaljšali zaradi njih. V zlati knjigi »ORGLE« so vpisana imena vseh darovalcev. Mnogih pa še ni, ker so darovali samo obljube. Vendar računamo tudi na njih, saj smo prepričani, da se bodo omehčali. Orgle so namreč nekaj, kar spada med velike kulturne pridobitve v našem kraju. Če bi se vsi naši krajani dovolj zavedali, da je v slogi moč, bi naše orgle kmalu zapele. Vse ljudi dobre volje prosimo, da se po svojih močeh vključijo v ta naš skupni projekt. Posebna akcija za orgle Navada je, da je pri orglah tudi botrstvo. Vsi botri bodo dobili spominske piščali orgel: - zlata piščal — pridobi jo, kdor daruje 1.000,00 EUR, - srebrna piščal - vredna je 750.00 EUR, - bronasta piščal — vredna je 500.00 EUR. Seveda lahko botri svoj dar prinesejo v več obrokih. Poleg piščali bodo dobili tudi zahvalno plaketo. Krizni časi. To je beseda, ki jo največkrat slišimo, ki je upravičena za nekatere, za druge pa ne. Če pogledamo malo v preteklost, so že bili mnogo bolj krizni časi. Nekateri smo jih preživeli. Vedno je bilo tako, da seje kriza stopnjevala, ko ljudje z ničemer niso bili zadovoljni. Pot iz krize nas vodi k spoštovanju matere zemlje, ki nam daje dobre sadove, če jo pridno obdelamo, spoštovanja vsakega dela, najbolj pa so pomembni spoštljivi medčloveški odnosi. Vsega tega želim vsem občanom in župljanom ob občinskem in župnijskem prazniku. p. Tarzicij Kolenko, žpk. Blaževa kapela vidna tudi ponoči V Skorišnjaku so 23. maja na slovesnosti uradno predali svojemu namenu zunanjo razsvetljavo kapele sv. Urbatia oz. Blaževe kapele, kot jo mnogi imenujejo. Program je vodil Brane Orlač, blagoslov s sveto mašo pa je opravil farni župnik Edi Vajda. Najbolj zaslužnim za izvedbo razsvetljave je Društvo za napredek in razvoj Kocil podelilo zahvale. Prireditve se je udeležilo veliko število ljudi, ki so se skupaj z domačini veselili nove pridobitve. Župan Friderik Bračič, krajevni svetnik Janez Belšak in najmlajši prebivalec Skorišnjaka Alen Orlač so slavnostno prerezali vrvico. Tako so v soboto slavili god tamkajšnjega zavetnika sv. Urbana in hkrati uradno predali svojemu namenu zunanjo razsvetljavo kapele. V ta namen so pripravili program, ki so ga s pesmijo pričeli ljudski pevci Mejaši iz Repišč, ki so s svojim petjem popestrili samo prireditev. Vse zbrane, še posebej pa goste, je v nadaljevanju pozdravil Brane Orlač in predstavil pot od želje po zunanji razsvetljavi do same izvedbe le-te. Poudaril je, da je za izvedbo zunanje razsvetljave kapele bilo potrebno veliko dobre volje, požrtvovalnosti in nenazadnje tudi odrekanja tistih, ki so pripomogli k uresničitvi želje po zunanji razsvetljavi. Čeprav je bilo potrebno kar nekaj časa, iskanja kompromisov in pogajanj, jim je z dobro voljo in prijazno bese- do uspelo uresničiti željo po zunanji razsvetljavi kapele, ki jo je v nadaljevanju blagoslovil farni župnik Edi Vajda. Nato so župan občine Videm Friderik Bračič, krajevni svetnik iz Skorišnjaka Janez Belšak in najmlajši prebivalec Skorišnjaka Alen Orlač prerezali vrvico in tako uradno predali razsvetljavo svojemu namenu. Sledila je sveta maša. ZGODOVINA KAPELE SEGA V DALJNO LETO 1705 Brane Orlač je v nadaljevanju predstavil zgodovino kapele, ki se je začela že daljnega leta 1705, ko so prebivalci naselja Skorišnjak začutili potrebo po kapeli. V manj kot pol leta so na eni naj lepših točk v Skorišnjaku zgradili kapelo iz kamna in ilovice. V tistih časih so material nosili na ramenih, pomagali pa so si tudi z volovsko vprego. Ker je Skorišnjak posejan z vinogradi, je tako kapela dobila zavetnika vinogradov in vinogradnikov in se od takrat imenuje kapela sv. Urbana. Skozi desetletja svojega obstoja je kapela kljubovala številnim neprijetnostim, kot so vremenske neprilike, preživela pa je tudi dve svetovni vojni. Pri kapeli je pred leti potekal tudi blagoslov velikonočnih jedi, kar je sčasoma izumrlo. Leta 2001 pa so to lepo navado v Skorišnjaku ponovno obudili. Skozi stoletja so se menjavali različni skrbniki kapele, zadnji znani je, danes žal že pokojni, Jakob Emeršič, ki je svoje poslanstvo opravljal vzorno vse do svoje smrti. Danes njegovo delo skrbno nadaljuje njegov sin Jože. Kapela je tudi registrirana v zavodu za spomeniško varstvo Maribor, kjer je evidentirana kot kulturni spomenik z nazivom Blaževa kapela. Čas je mineval, kar se je začelo poznati tudi na kapeli. Omet je začel odpadati, okna so strohnela, streha je začela puščati. Na srečo je to opazil Franc Emeršič in leta 2000 je stekla temeljita prenova kapele. Temeljito so obnovili zunanji in notranji del kapele, kasneje streho in zvonik nato še okna in vrata, sledila so temeljita pleskarska dela. Večino dela so opravili domači mojstri in točno pred štirimi leti so v Skorišnjaku slavili 300-letnico Blaževe kapele v popolnoma prenovljeni podobi. S tem pa se dela niso končala, saj so že takrat imeli zastavljen nov projekt, in sicer ureditev zunanje razsvetljave kapele. S skupnimi močmi jim je uspelo in danes se ponosno ozirajo na kapelo, ki sije v vsej svoji lepoti sedaj tudi ponoči. Za domačine pa kapela ni le kulturni spomenik, ampak del njihovega načina življenja, je zaključil Orlač. ZAHVALE NAJBOLJ ZASLUŽNIM ZA PRIDOBITEV Ob koncu uradnega dela predaje zunanje razsvetljave kapele svojemu namenu so podelili zahvale ljudem, ki so še posebej pripomogli k realizaciji projekta. Tako so podelili zahvalo Občini Videm za finančno pomoč pri izgradnji razsvetljave Blaževe kapele, sprejel jo je župan občine Videm Friderik Bračič, Anto- nu Milošič za izvedbo elektroinstalacije, Branku Krajncu za pomoč pri izvedbi ter Iztoku Knapiču za izvedbo elektroinstalacije. Prav tako je zahvalo prejel Brane Orlač, in sicer za požrtvovalnost in vso organizacijo izvedbe zunanje raz- svetljave Blaževe kapele. Zahvalili pa so sikaj mogoče. Želijo si, da bi jim kapela se tudi vsem, ki so na kakršen koli način bila dolgo v ponos ter da bi tudi naslednji pomagali pri sami izvedbi razsvetljave. rodovi znali ohranjati ta biser. V Skorišnjaku so dokazali, da je z vztraj- Melita Turk nostjo, požrtvovalnostjo in složnostjo mar- Foto: Brane Orlač Na Selih dežni blagoslov traktorjev V organizaciji Strojnega krožka Posestnik je v nedeljo, 6. junija, pri podružnični cerkvi sv. Družine na Selih potekal slovesen blagoslov traktorjev in kmetijskih strojev, malo pred koncem pa je slovesnost zmotil močan dežtii naliv. A vseeno seje na koncu vse srečno zaključilo. Slovesno mašo in blagoslov je tijskih strojev, pa sta se slo-opravil župnik Janko Frangež vesnosti udeležila tudi župan iz Majšperka, poleg mnogih Friderik Bračič in predsednik domačinov, lastnikov kme- odbora za gospodarstvo Franc Traktorji še v sončnem vremenu pred selsko cerkvijo ... Stopajnik. Anton Zemljak, predsednik SK Posestnik, je na slavju povedal, da je bila to pobuda članov in patra Slavka Sterm-ška, predvsem pa želijo s tem povedati, kako močna je želja, da bi jim »sodobni konji« služili pri vseh kmetijskih delih, da bi bilo delo z njimi čim bolj varno in brez nesreč. V strojnem krožku pa so že izrazili željo, da bi blagoslov v prihodnje postal vsakoletni tradicionalni dogodek za lastnike traktorjev in drugih kmetijskih strojev, predvsem pa priložnost za skupna srečanja in izmenjavo izkušenj. TM Foto: TM, Anton Horvat ... blagoslov pa je nato potekal kar v dežju. Opravil ga je majšper-ški župnik Janko Frangež. Blagoslovljen obnovljeni križ vTržcu V nedeljo, 4. maja, je bil v Tržcu blagoslov obnovljenega križa. Blagoslov sta opravila p. Tarzicij Kolenko in brat Franc Svetličič. Zapeli so ljudski pevci iz Lancove vasi. Nato je spregovoril tudi župan Friderik Bračič, pohvalil zavzetost, da križ obnavljajo, saj ima ta poleg globoke vere tudi kulturno vrednost. Križ stoji ob cesti v bližini križišča že več kot dvesto let in je bil postavljen v 18. stoletju. Družina Burgovih je ime- la veliko kmetijo, prav tako so imeli tudi mlin in žago. V družini se je rodilo sedem otrok, dva sinova in pet hčera. Bili so zelo verna in poštena družina. Vsakemu so radi priskočili na pomoč. Vsak, ki je pri hiši zaprosil za hrano, jo je tudi dobil, saj je bil kruh vedno pri hiši. Takrat ni bilo pri vsaki hiši vsak dan kruha. Sinova sta podedovala vsak polovico posestva. Sin Josef v vasi Tržeč in sin Videk v vasi Jurovci, bil je tudi župan. Josef je tako dal postaviti na koncu svojega posestva križ za zahvalo in Bogu v čast. V zakonu sta se mu rodila dva otroka. Nato je moral v vojsko, od koder se ni nikoli vrnil. Zapustil je ženo Terezijo in dva majhna otroka. Vnukinja Micika Vaupotič, rojena Koletnik, še dandanes lepo skrbi za križ. Letos je praznovala 85. rojstni dan in še sama dela na vrtu ter skrbi za okolico hiše. Po njeni smrti bo za križ skrbel Franček, ki ji že sedaj pomaga pri sofinanciranju za potrebe križa. V nedeljo popoldan se je zbralo veliko število krajanov ob blagoslovu križa. Ob koncu so se zadržali na družabnem srečanju. Vsem, ki so pripo- mogli s pogostitvijo, iskrena hvala, saj so tako dokazali, da spoštujejo znamenja v svojem kraju. Besedilo in foto: Zdenka Golub Zlata poroka Stanislava in Katarine Mlakar izTržca V soboto, 18. aprila, sta praznovala zlato poroko zakonca Stanislav (rojen leta 1933) in Katarina (rojena leta 1937) Mlakar iz Tržca. Sorodniki in prijatelji zlatoporočencev so se najprej zbrali v poročni dvorani v Vidmu, kjer ju je ponovno poročil župan Friderik Bračič, nato pa so se napotili v župnijsko cerkev, kjer je sveto mašo daroval župnik p. Tarzicij Kolenko ter opravil obred ponovnih zaobljub. Blagoslovil je svečo in jan-ževec, v steklenici, ki sta jo zakonca prejela pred petdesetimi leti v poročni dar. Ob lepih in vzpodbudnih besedah domačega duhovnika sta v cerkvi obred ovekovečila glasbenika Zavec in citrarka Petra Gabrovec. Oba vajena trdega kmečkega življenja sta ostala na kmetiji moževih staršev in nadaljevala delo. Stanislav, ki je izučen kolar, je delo nadaljeval doma, nato se je tudi zaposlil, da je družini priskrbel lepše življenje. Katarina je doma gospodinjila, skrbela za družino ter delala na polju. Pridelala je veliko pridelkov, zato se je na pobudo snahe odločila, da domače izdelke ponudi na tržnici in tako še danes rada odnese pridelke na tržnico. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sin Slavko in hči Zdenka. Razveseljujejo ju trije vnuki Aleš, Anja in Damijan. Njuna velika ljubezen je morje, kamor rada hodita, če jima le dopušča zdravje. Cas si krajšata vsak po svoje: z delom na vrtu, v delavnici, z urejanjem okolice hiše, rada bereta in gledata televizijo. Rada pa hodita k maši in na obiske k sorodnikom. V krogu domače družine, sorodnikov in prijateljev sta prejela veliko lepih in plemenitih voščil, predvsem pa so jima vsi zaželeli trdnega Zlatoporočenca Mlakar iz Tržca zdravja in naj ju spremlja milostno nebo. Oba sta se bogu zahvalila za vse lepo na skupni poti, bilo je tudi težko in hudo, vendar sta vse to že pozabila. Tistega davnega leta 1959 ju je poročil zlatoporočen kin brat, duhovnik Franc Tement. Na isti dan so se poročili še štirje pari in vsi so te dni slavili zlato poroko. Dan so ovekovečili še ljudski pevci iz Dolenc, ljudske pev- ke TD Podlehnik, citrarka in ljudski godci Flaloški veseljaki TD Podlehnik ter mladi harmonikarji. Celoten dan pa je popestril muzikant Dejan, saj so vsi zaplesali, tudi zlatoporočenca. Zlatemu paru iskrene čestitke tudi iz našega uredništva. Besedilo in foto: Zdenka Golub Zlato poročno slavje Julijane in Martina Zajška V krogu svoje družine in prijateljev sta zlati poročni jubilej proslavila Julijana in Martin Zajšek iz Tržca. Poročno slavje je bilo 4. aprila v občini Videm, tako kot pred natanko petdesetimi leti, ko sta se vsa mlada in polna življenjske energije poročila in začela novo obdobje v življenju. V videmski poročni dvorani je zlati par poročil župan Friderik Bračič in jima ob tej priložnosti izročil tudi posebno darilo občine, v cerkvi sv. Vida pa je zlati poročni obred vodil p. Cristian Balint. Zlati ženin Martin Zajšek se je rodil 26. oktobra 1932 v Haj-došah, zlata nevesta Julijana, z dekliškim priimkom Purg, pa je bila rojena 27. decembra 1938 v Jurovcih. Skupen dom sta si Zajškova kmalu po poroki uredila v Tržcu, tik ob domačiji Zajškove družine, tukaj pa jesen življenja preživljata še danes. V službo je hodil le Martin, v mariborski Koteks, kjer je dočakal tudi upokojitev, žena Julijana pa je bila doma, gospodinjila in skrbela za družino. S skrom- nostjo in pridnostjo sta Zajškova veliko ustvarila, na kar sta danes tudi zelo ponosna, predvsem pa sta ponosna na svojo družino, s katero sta tesno povezana. V zakonu sta se jima rodila hčerka Sonja in sin Milan, ponosna pa sta tudi na svoji dve vnukinji in vnuka, pravnuke pa, kot pravita, še z veseljem pričakujeta. Kadar je bilo še kaj prostega časa, sta se posvetila svojim interesom, še posebej Martin, ki je bil dolga leta član folklornega društva v Lancovi vasi, kjer je prepeval Zlatoporočenca Julijana in Martin Zajšek v domači župnijski cerkvi v Vidmu v družbi sina in hčerke in igral na ljudske inštrumente. Vesele trenutke skupnega življenja se Zajškova danes zelo rada spominjata in pravita, da kakšnega posebnega recepta za tako dolgo življenje v zakonu nimata. Dolgih petdeset let po njunem prinese veliko lepega, kdaj tudi kaj slabega, predvsem pa je njima to obdobje hitro minilo in zdaj se veselita vsakega novega dne, ki ga preživita skupaj. Ob praznovanju zlate poroke sta prejela mnogo dobrih želja in čestitk, a so bile v ospredju želje po zdravju in sreči. Zlatemu paru iskrene čestitke tudi iz našega uredništva. TM Foto: Langerholc Zlata poroka zakoncev Topolovec iz Velike Varnice V mesecu ljubezni sta se pred 50 leti v Varaždinu poročila Janez in Marija Topolovec. 30. maja sta v videmski poročni dvorani zakonsko obljubo ob navzočnosti svatov samo potrdila, za zlatoporočenca pa ju je razglasil župan Friderik Bračič. Cerkveni del zlate poroke pa je bil v župnijski cerkvi v Leskovcu. Zlati ženin Janez Topolovec se je rodil 22. decembra 1933 v Veliki Varnici, zlata nevesta Marija pa je bila rojena 6. aprila 1934, prav tako v Veliki Varnici. V rojstni haloški vasici sta si zakonca tudi uredila skupen dom, kjer zdaj preživljata skupna leta na jesen življenja. Zaposlena nista bila, ponavadi sta opravljala le priložnostna dela, delala na domači kmetiji in v vinogradu, ko pa se je le ponudila priložnost, sta dodaten vir zaslužka poiskala v deželi hmelja, kamor so se pred leti iz leskovškega konca pogosto podajali domačini za zaslužkom. V zakonu imata Topolovčeva tri sinove: Alojza, Antona in Ignaca. Ponosna sta na svojih pet vnukov in že na pravnu- Zlatoporočenca Topolovec s svojima pričama ka, ki dedka in babico pogo- Zlatoporočencema tudi naše sto obiščejo. Z njima pa so se iskrene čestitke in dobre želje. vsi zelo veseli na zlati poroki, ki bo marsikomu prav gotovo TM ostala v lepem spominu. Foto: iz družinskega albuma Šopek vrtnic za 80 let Štiri sestre, dva brata, tri svakinje, trije svaki, šest nečakinj in sedem nečakov poklanjamo naši Ivanki osem vrtnic za njenih vedrih osemdeset. Čestitamo! Vsaka vrtnica simbolizira njenih deset let. PRVA VRTNICA za tvojih deset let, ko si se rodila v župniji sv. Vida, preživela kot drobna in marljiva deklica pri mami Nežki in očetu Ivanu, začela si hoditi v domačo osnovno šolo. DRUGA VRTNICA za tvojih drugih deset let, ko si doživela strahoto druge svetovne vojne, bila s starši, brati in sestrami izgnana iz domovine v tujo neodvisno državo Hrvaško, bila učenka v Dolja-nah, gimnazijka v Slavonskem Daruvaru in po vrnitvi na Ptuju. Začela si študij na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Med tem so se v Brglezovi družini rodile še štiri sestre in dva brata. TRETJA VRTNICA v obdobju 1949—1959 za tvoje tretje desetletje, ko si doživela kulminacijo življenjske energije in diplomirala ter se po negotovo prihodnost vključila v delo na novoustanovlje- ni Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doživljala si notranje boje, doživetja in življenjske odločitve. Četrta vrtnica od 1959 do 1969 za četrto desetletje pomeni tvojo gospodarsko in osebno osamosvojitev. Z marljivim znanstvenim delom si dosegla najvišji akademski naslov - doktorat. PETA VRTNICA pomeni bližan j e k abrahamu in trdo delo pri pedagoškem delu in vzgoji veterinarskih kadrov. ŠESTA VRTNICA te spet tesneje povezuje z rojstnim Vidmom, izgubila si starša, s sestro Darinko in svakom Francijem si začela ustvarjati novi skupni dom, moralno in finančno si pomagala domačim in nekaterim župnijam. SEDMA VRTNICA za čas 1989-1999, tik pred tretjim tisočletjem, ko si doživela največjo zgodovinsko spremembo Slovenije — njeno osamo- Ivanka med svojimi najdražjimi svojitev. Izgubila si brata Marjana. OSMA VRTNICA te popelje v današnji čas, ko si se poslovila od profesure na veterini, postala častna občanka občine Videm. Končuješ in še vedno pridno delaš na obsežnem akademskem področju. Ob izidu terminološkega slovarja boš še letos doživela svojo osebno srečo. Osem vrtnic je skromen šopek, kot si bila skromna ti. Pomeni naj naš iskren poklon tvojemu delu in tvoji življenjski vztrajnosti ter našo zahvalo za tvojo dobroto. Želimo ti še mnogo zdravih let. Foto: Iz družinskega albuma Gospe Ivanki Brglez, naši častni občanki, je ob njenem 80. rojstnem dnevu posebej čestital tudi župan Friderik Bračič. Vsem dobrim željam ob častitljivem jubileju se pridružujemo tudi v uredništvu Naš glas. Gospa Ivanka, od srca vam želimo še mnogo zdravih in ustvarjalnih let. 90 let Antonije Vaupotič Antonija Vaupotič, z dekliškim priimkom Kozel, je bila rojena 26. aprila 1919 v Tržcu, danes živi v Doleni, je svoj 90. rojstni dan praznovala med svojimi najdražjimi. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali in ji čestitali njeni otroci ter župan Friderik Bračič in Bernarda Galun. Se posebej se je razveselila županovega obiska, saj se je z njim prvič srečala osebno. Rodila je pet otrok, danes pa jo razveseljuje tudi 10 vnukov in 13 pravnukov. Zelo je bila vesela obiska hčerke, ki sicer živi v tujini, in ostalih otrok, snah, vnukov, pravnukov. Vdova je postala 1963. leta. Od takrat sama živi v Doleni in še vedno obdeluje zemljo ter skrbi za domače živali. Kar lep čas smo se zadržali v prijetnem pogovoru, saj gospa Antonija še vedno rada pripoveduje svoje življenj- ske zgodbe. Slavljenki želimo veliko trdnega zdravja in vedrega nasmeha na njenih licih. Bernarda Galun Letošnje obhajilo in birma V župniji sv. Vida je bila 24. maja slovesnost prvega sveta obhajila. Prvič so bili skupaj prvoobhajanci iz Vidma in podružnice Sela. Prvo sveto obhajilo je sprejelo 27 prvoobhajancev. Slovesno mašo je vodil farni župnik p. Tarzicij Kolenko. Slovesno je bilo tudi v župniji sv. Andraža v Leskovcu, kjer so imeli letos 13 prvoobhajncev. Slovesno mašo je vodil domači župnik Edi Vajda. Fotografije: Foto Tone in Langerholc 4 leta mladi Ostijarejevci Ob koncu aprila se je v telovadnici osnovne šole Videm odvijal koncert »4 leta mladi«, ki ga je pripravil Mešani mladinski pevski zbor Osti j ar e j ob svoji 4. obletnici delovanja. Mlade pevke in pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej (MeMPZ Osti jarej) so obiskovalcem koncerta postregli s pestrim programom. V prvem delu so izvedli nekaj priredb slovenskih ljudskih pesmi, ki so sestavljale program projekta Glasbene razglednice, s katerim se je MeMPZ Osti jarej predstavil 8. novembra 2008 v Slavnostni dvorani na ptujskem gradu, nato pa še v Žižkih v Prekmurju in februarja letos tudi v Grand hotelu Primus na Ptuju. V drugem delu, kjer jih je na klavirju spremljala Lidija Žgeč, pa so se predstavili z zabavnimi skladbami, ki jih pripravljajo za projekt »Thank you for the Musič«. V goste so tokrat povabili zanimivo žensko vokalno skupino Evterpe iz Žižkov, ki so v marsičem podobne Ostija-rejevcem. Evterpe, kar pomeni glasbene muze, sestavljajo mlade pevke, ki izvajajo raznolik program ter jih prav tako druži ljubezen do petja in glasbe, vodi pa jih Tjaša Žalik, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani. Ostijarejevci so se na koncertu ob svoji 4. obletnici delovanja spomnili tudi svojih začetkov. Prva pevska vaja MeMPZ Osti jarej je namreč pred štirimi leti potekala prav v osnovni šoli v Vidmu. V Mešani mladinski pevski zbor OSTI JAREJ m THE STRING EFFECT ORCHESTRA AMFITEATER - TERMALNI PARK TERME PTUJ Sobota, n. julij 2009 ob 21 h www.ostijarej.com £ T-£>R«iVfeB PTUJ Predprodaja vstopnic: Kavarna Kluba ptujskih študentov Recepcija Grand hotela Primus TIC Ptuj www.cventim.si itiimijflUfU t)2,j Termalni Park <0 MESTNA OBČINA PTUJ Rezervacija vstopnic: pz.ost ija rej@gmail.com Ostijarejevci so ponosno zarezali v torto za 4. rojstni dan zbora in si zaželeli uspešnega glasbenega udejstvovanja tudi v bodoče. MeMPZ Osti jarej je zelo prepoznaven tudi po svojih zanimivih oblekah, ki jih je kreirala priznana ptujska umetnica in koreografinja Stanislava Vauda Benčevič. času svojega delovanja se je zbor, ki je začel delovati zaradi želje peščice mladih iz Vidma po druženju ob skupnem petju, tudi močno povečal, saj se je število njegovih članov od prvega koncerta, ko je štel 18 članov, po štirih letih delovanja podvojilo. Tako sedaj zbor sestavlja 36 mladih pevk in pevcev, katerih povprečna starost je 22 let. Pri delu jih bolj kot tekmovalnost vodi želja, da svojim poslušalcem približajo tako slovenske ljudske in umetne pesmi kot tudi tuje pesmi ter pesmi iz sveta zabavne glasbe. Vse od začetka je njihov vodja Dejan Rihtarič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani. Njihovo nemoteno delovanje je ves ta čas omogočala Občina Videm. MeMPZ Osti jarej najdete tudi na spletu, in sicer na naslovu www. ostijarej.com. V štirih letih svojega delovanja so Ostijarejevci doživeli mar- sikaj zanimivega. Na vajah, ki potekajo predvsem ob koncu tedna, je vedno sproščeno in dobro vzdušje, pohvalijo se lahko tudi z dobrodelnostjo, saj so v tem času izvedli dva dobrodelna koncerta, posebej ponosni pa so še na nastopa v Veliki dvorani Slovenske filharmonije, kamor so bili povabljeni na Revijo študentskih pevskih zborov, in na kar nekaj uspešnih koncertov. Ostijarejevci pa seveda nikakor ne mislijo počivati, saj že pripravljajo projekt »Thank you fot the Musič«, ki ga bodo premierno izvedli 11. julija v Amfiteatru ptujskih Term, ko bodo obiskovalcem postregli z glasbeno poslastico zabavnih skladb različnih glasbenih stilov ob spremljavi projektnega orkestra, skratka, to bo dogodek, ki ga ne smete zamuditi. Simeon Gone Glasbeni uspehi mladega saksofonista Tilna Zavca Tilen Zavec je učenec Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Že v prvem letu šolanja je fesorja ter ob spodbudi in Petra in Pavla na Ptuju. Že drugo leto obiskuje ure igranja profesor opazil velik Tilnov požrtvovalnosti staršev je že saksofona pri profesorju Danijelu Šeguli. Za saksofon se je talent ter veselje do igranja prvo leto vidno napredoval in odločil sam, pred tem, že od leta 2004, je ljubiteljsko igral saksofona. S pomočjo ambi- nastopil na številnih šolskih diatonično harmoniko. cioznega, nadarjenega pro- ter tudi drugih prireditvah. Med drugim je nastopil na zasebni glasbeni šoli v Gornji Radgoni, s svojim igranjem popestril program ob predsta- vitvi monografije dr. Alojza Remca v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju ter sodeloval na I. reviji katoliških glasbenih šol v Mariboru. Veliko časa je Tilen namenil pripravam na mednarodni tekmovanji, ki se ju je v letošnjem letu udeležil v Srbiji. V Beogradu je na tekmovanju Davorina Jenka prejel zlato priznanje za doseženih 99 od možnih 100 točk. Obenem je prejel LAUREAT, posebno priznanje za najboljšo izvedbo oziroma absolutnega zmagovalca v svoji kategoriji. Prejel je tudi pokal, na katerega je zelo ponosen. Za potrditev sposobnosti ga je profesor prijavil še na mednarodno tekmovanje v Požarevac. Tudi na tem tekmovanju je pometel s konkurenco in dosegel izjemen rezultat. Za svojo izvedbo je prejel zlato priznanje za 98,16 doseženih točk od možnih 100. Obe zlati priznanji sta dokaz velikega talenta, prepletenega z ljubeznijo do glasbe ter hkrati na široko odprta vrata v uspešno glasbeno prihodnost. AZ Videmski tamburaši izdali svojo zgoščenko 23. maja zvečer je odzvenel tradicionalni koncert tamburaške-ga orkestra KD Videm, ki ga vsako leto pripravijo ob zaključku sezone. Na začetku koncerta so se obiskovalcem predstavili drugošolci šole Videm s Plesnim vlakom, s katerim so zbrane pripravili na zahtevnejše potovanje s tamburaši. Pripravili sta jih Darija Ostroško in Biserka Selak. Koncert je potekal kot popotovanje najprej po slovenski deželi iz ene pokrajine v drugo (Primorska, Gorenjska, Savinjska, Prlekija, Prekmurje), nato pa so se v glasbi podali še preko meja na Hrvaško, v Italijo, Francijo, na Škotsko, Češko, v Nemčijo, Avstrijo, Rusijo in na Madžarsko. Pri skladbi Zrelo je žito se jim je pridružila mlada violinistka Špela Turk, učenka glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, pri Barcaroli pa sta zapeli Metka Otroško in Milena Gabrovec. Popotovanje je spremljala fotoprojekcija, ki jo je pripravil Ervin Sedlašek. Prireditev je povezovala Manja Vinko. Letošnji koncert pa je bil še posebej slovesen, saj so pred- stavili svojo prvo zgoščenko s 14 pesmimi. Večino teh pesmi so jih tamburaši pod vodstvom dirigenta Jožeta Smigoca predstavili na koncertu, dodanih pa je še nekaj drugih. Pri treh pesmih jih na harmoniki spremlja Rajko Verbančič. Sicer pa v tamburaškem orkestru trenutno igrajo: Uroš Auer, Jože Topolovec, Vera Sakelšek, Ančka Selak, Romana Križanič, Biserka Selak, Ervin Sedlašek, Alojz Ličen, Danilo Krajnc, Danilo Sven-šek, Rajko Verbančič in dirigent Jože Smigoc. Na prireditvi se je predsednik tamburaškega orkestra Danilo Svenšek zahvalil vsem, ki so pripomogli k izidu težko Ob spremljavi tamburašev sta zapeli Metka Ostroško in Milena Gabrovec. pričakovane zgoščenke. To so: Foto Langerholc, ki je bil tudi pokrovitelj koncerta, Romana Križanič in Renato Perovič, ki je pomagal pri zvokovni obdelavi posnetkov za zgoščenko. Zahvalili pa so se tudi nekdanjemu dirigentu Maksu Vaupotiču ter tamburašem, ki so iz različnih razlogov prenehali z »matranjem drota«: Alojzu Čehu, Juretu Lamotu, Marini Krajnc in Jožetu Šerugi. Sven- šek upa, da bodo kdaj spet našli čas in se vrnili k aktivnemu tamburanju. Tamburašem iskrene čestitke ob izidu prve zgoščenke! Mag. Manja Vinko Uspešna sezona gledališke skupine KD Videm Caj za dve je črna komedija avtorja Toneta Partljiča, kije presegla vsa pričakovanja članov gledališke skupine KD Videm. Po uspešnih predstavah v domači občini in na gostovanjih na Hajdini ter v Cirkulanah so se prikupili tudi Mojci Redjko, strokovni spremljevalki na območni reviji gledaliških skupin. Člani videmske gledališke skupine s strokovno spremljevalko Mojco Redjko na regijskem Linhartovem srečanju v Slovenski Bistrici Po ogledu devetih predstav s ptujskega, osmih s slovensko-bistriškega in ene z lenarškega območja je Redjkova odločila, da se na regijsko Linhartovo srečanje gledaliških skupin v tekmovalni del uvrsti KD Slomšek iz Slovenske Bistrice Biserka Selak, dobitnica nagrade za glavno žensko vlogo na regijskem Linhartovem srečanju s predstavo Kako so v Butalah preimenovali ulice v režiji dr. Janka Čara (ki je tudi napisal tekst) in našo gledališko skupino. V svoji utemeljitvi je med drugim zapisala: »Odlična predstava, ki je s svojo živostjo in naravnostjo izvedbe lahko amaterskim skupinam za zgled, kako izvesti realistično komedijo. Dogodek, med katerim tudi enkrat ne pogledaš na uro.« Čeprav smo nadaljnjo uvrstitev kar malo pričakovali, nas je kljub temu prijetno presenetila. Regijsko srečanje se je odvijalo 30. maja v kulturnem domu Slomšek v Slovenski Bistrici. Tokrat je predstavi spremljala strokovna spremljevalka Maja Gal Stromar. Tudi njo smo navdušili, še posebej zato, ker je pred leti v mariborski Drami sama odigrala vlogo direktorice v predstavi Čaj za dve. Z izjemno pozitivno kritiko na razgovoru smo prepričani, da bi se lahko uvrstili na državno Linhartovo srečanje. Zelje ne skrivamo, saj je naša gledališka skupina doslej že trikrat nastopila na regijskem srečanju (s predstavami Čarobnice, Samorastniki in Vaja zbora), dlje pa nam še ni uspelo priti. Morda pa bomo letos imeli to srečo. Da je veselje ob letošnjih dosežkih še večje, je z izjemno igro v vlogi Angele Bračko poskrbela Biserka Selak, dolgoletna članica gledališke skupine, ki ji igralskih izkušenj ne manjka. Biserka je namreč prejela nagrado za glavno žensko vlogo. Ob podelitvi te nagrade so povedali, da Biserka ni igrala Angele Bračko, Biserka je na odru bila Angela Bračko. Biserka, iskrene čestitke! Mag. Manja Vinko Ljudski pevci Mejaši iz Repišč Veselje do petja, skupnega druženja in razveseljevanja ljudi je 17. februarja skupaj združilo sedem Repiščanov. Beseda je dala besedo in nastali so ljudski pevci iz Repišč. Skupino sestavljajo Branko Merc, Marija Milošič, Martin Podhostnik, Rozalija Belšak, Jože Merc, Elizabeta Stopajnik in Janez Belšak. Ker je prav, da so pevci po tlečem prepoznavni, so si nadeli zanimivo ime »MEJAŠI«, saj vsi izvirajo iz Repišč in tako si je vsak iz med njih z enim sosed in si tako mejijo eden drugemu. Pevci so se registrirali pod Društvom za napredek in razvoj Kocil. Ukvarjajo se samo z ljudskim nastopov v domačem kraju in petjem in ohranjanjem ljud- tudi drugam po Sloveniji jih ske tradicije. V tem kratkem je že zanesla pot. Prvič so pred času pa je za njimi že kar nekaj občinstvo stopili 28. marca v Ljudski pevci iz Repišč so z veseljem nastopili v Arboretumu Volčji potok na prireditvi »Ko pesem srca vname«. Če jih želite spoznati ali slišati, kako lepo pojejo, jim pišite na e-naslov: ljudskipevci.mejasi@gmail.com. gasilskem domu Leskovec na občnem zboru upokojencev. Nastopali so tudi na koncertu ljudskih pevk iz Velike Varnice. 1. maja so peli na postavitvi majskega drevesa v Skorišnjaku. 10. maja so nastopali na prireditvi v gasilskem domu v Leskovcu — na predstavitvi knjige o gospodu Franju Koželju. Peli so tudi šmarnice v Skorišnjaku pri kapeli svetega Urbana, pa tudi na postavitvi in blagoslovu obnovljenega križa. 24. maja so nastopali na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, v oddaji Marjana Nahbergerja »Z ljudskimi pevci in godci«. V nedeljo, 7. junija, so se z veseljem odzvali povabilu in nastopali v Arboretumu Volč-ji potok na prireditvi »Ko pesem srca vname«. Na vseh teh nastopih so bili ljudem zelo všeč in tako so prejeli veliko novih povabil za nastope širom po Sloveniji, katerih se bodo z veseljem udeležili. Ker jih druži prijateljstvo in veselje do petja ter razveseljevanja drugih ljudi, v vsem tem uživajo in zato tudi vaje jemljejo zelo resno, saj vadijo najmanj enkrat na teden po dve uri, pred nastopi pa tudi več. S petjem želijo nadaljevati in radi se odzovejo vsakemu povabilu. Glede na to, da se glas o njih vedno bolj širi, bo že držal rek, da dober glas seže v deveto vas. Damjana Stopajnik Kot da smo se poznali že od nekdaj Nekaj vtisov s koncerta Zreških kovačev v Zg. Leskovcu Za to razmišljanje me je prosil Franc Stopajnik, svetnik občine Videm, iztočnico zanj pa mi je dal Stanko Topolovec, nečak pisatelja, pesnika in glasbenika Franja Koželja, ko je na koncu veselega nedeljskega druženja z Zvečani navdušeno vzkliknil: »Bilo je čudovito! Bilo je tako, kot da se poznamo že od nekdaj!« Res je bilo čudovito in res tudi tako, kot da se poznamo že od nekdaj. No, nekateri smo se že videli na proslavi v Zrečah 14. aprila, a le nekateri, saj so se je udeležile le ljudske pevke TD Klopotec Leskovec, Ana Zavec, Stanko Topolovec z ženo in svetnik občine Videm Franc Stopajnik. Takrat smo ob novi knjigi obujali spomine na zadnjo vožnjo zreškega vlakca, ob zgoščenki in knjigi pa tudi o zadnjem zreškem postajenačelniku Franju Koželju, ki je tistega davnega leta 1962 moral z družino oditi drugam, čeprav se je v Zrečah izredno dobro počutil, ustvaril ansambel Zreški kovači, zanje pisal pesmi in melodije ter sanjal o koščku zemlje, na kateri bi si z ženo zgradila lepo hiško. Zrečani so vrnili obisk veliko bolj množično. Prišli so kar z avtobusom. Seveda je ansambel Zreški kovači štel šest članov. Prišli so tudi ljudski pevci iz Zreč, pa ljudske pevke Mravljice, predstavnik Foto video sekcije KUD Mladko Mohorič, ustvarjalca programa Martin Mrzdovnik in Zdravko Ivačič in povezovalka Andreja Blimen. Prisotna sta bila tudi dva moška člana nekdanjega ansambla Zreški kovači. Celo ljudskega pesnika Jurija Vodovnika iz Skomarja nad Zrečami so pripeljali s seboj, seveda v osebi ljubiteljskega igralca Danijela Oplotnika, da je stresal svoje šale. Iz Ljubljane smo se med domačine in Zrečane pomešali še trije člani moje družine in pa vdova po pokojnem Franju in tudi sama članica omenjenega ansambla, in sicer kot odlična pevka, gospa Vera Koželj, s svojo šoferko. Dvo- rana je bila nabito polna. Kakor so marsikoga presenečali Franj evi zvoki in pesmi ansambla Zreški kovači in drugih nastopajočih Zreča-nov, tako so nas razveseljevali nastopi domačinov: odlične Sandre Vidovič, ki je začela in zaključila program, ljudskih pevk TD Klopotec, ljudskih pevcev Mejašev iz Repišč, Cerkveno prosvetnega ženskega pevskega zbora. Prisluhnili smo lahko pripovedi člana nekdanjega ansambla in gospe Koželjevi, ki sta nam obudila nekaj spominov. Proti koncu so nas vse pogrele pozdravne besede predsednika KS Zreče Draga Vrbovška, še bolj pa videmskega župana Friderika Bračiča, ki ni skrival ponosa, da se je v njihovi občini rodil tako nadarjen človek, kot je to bil Franjo Koželj. Med drugim je tudi izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju med obema občinama. Ko sta si župana izmenjala darila in smo posedli ob bogato obloženih mizah, sem se skoraj malo ustrašil, zakaj sem prej v svojem pozdravu predlagal, da bi se med Pohorci in Haložani spletale tudi kakšne bolj intimne vezi, da bi kakšen Haložan našel prostor kje na Zreškem, predvsem pa, da bi čim več Haložank osrečilo mlade pohorske gospodarje, ki si tako težko najdejo prave gospodinje. Ustrašil sem se zato, ker sem kmalu opazil, da so se, gotovo tudi pod vplivom odlične haloške kapljice, nekateri poročeni Zre-cani začeli skoraj malo preveč vrteti okoli prav tako poročenih Haložank. Sicer pa je bil strah, da bi kdo pregloboko pogledal v kozarec, povsem odveč, saj je Franjev nečak Stanko Topolovec med drugim poskrbel tudi za tolstega prašiča, pecivo in vino, veliko pa sta prispevala tudi domače kulturno društvo in pa občina. In če se dobro je, se lahko tudi nekoliko več pije. Poleg tega se je pa do poznega večera glasilo gromoglasno petje, kar dokazano prazni alkoholne hlape iz glave. Pa še nečesa ne smem pozabiti, kar tudi pomaga k treznosti in resnosti: prisotnost kar treh župnikov — domačega Edija Vajde, sosednjega iz cirkulanske fare Emila Dreva in pa gostujočega Stanka Krajnca iz šentjun-gerške fare nad Zrečami, sicer odličnega haloškega rojaka. Ta je bil še posebej prijetno razpoložen, prav gotovo predvsem tudi zaradi prečudovite lepote rojstnih Haloz in topline domačih haloških ljudi. O slednjem smo se lahko vsi prepričali, saj je bil dan kot naročen za »veseli popoldan«. Hribčki, ki se širijo na vse strani, so zeleneli in peli svojo večerno himno, svojo nepozabno haloško pesem, svojo predirno molitev, ko se je začelo poslavljanje. Zrečani se se odpravili s svojim avtobusom, mi pa smo jim mahali v pozdrav z željo, da se kdaj še srečamo. Na vrsti so seveda Zreče. Kar pa se mene tiče, pa vsem iskrene čestitke in hvala za vse! Anton Gričnik Leskovške ljudske pevke proslavili 15-letnico U času velikonočnih praznikov je TD Klopotec Leskovec v Halozah pripravilo dobro obiskano prireditev, posvečeno ljudskemu petju. Dvorana gasilskega doma je bila polna do zadnjega kotička, Nastopilo je 12 pevskih skupin, med njimi tudi skupina pevcev iz Cvetlina na Hrvaškem, saj v Leskovcu vedno poudarijo, da pesem ne pozna meja. Sicer pa je bilo pevsko druženje posvečeno 15-letnici delovanja skupine ljudskih pevk, ki so v vseh teh letih velikokrat opozorile nase, izdale zgoščenko, predvsem pa veliko nastopale in se družile daleč naokrog. Pevkam so se posebej zahvalili za njihov trud in ohranjanje kulturnega bogastva. Na prireditvi je zbrane pozdravila tudi predsednica turističnega društva Ida Vindiš Belšak, med gosti pa je bil tudi poslanec Branko Marinič s soprogo. Naj nam ta dan ostane v nepozabnem spominu, je dejala Ana Zavec. TM Utrinek s prijetnega pevskega druženja v Leskovcu. Ljudske pevke so v prvi vrsti. Foto: Zavec Priporočamo v branje Slavko Pregl: Zakaj ima babica dve palici in Miha Mate: Bosopeta druščina Pred nami so topli počitniški dnevi, čas, ko bomo imeli več časa Sama pa sem vendarle prepri- Preglovo Zakaj ima babica zase, čas, ko bomo poležavali kje na soncu in si morda krajšali cana, da se najdejo tudi taki, dve palici (2008), Miha Mate dopustniške dni tudi z dobro knjigo v roki. Šolarji so se že ki jim ostanejo knjige zveste Pa vas bo poskušal pritegni-poslovili od napornih šolskih dni, zdaj jih čakata dva mese- prijateljice tudi v »nešolskih« s sv°j° Bosopeto druščino ca brezskrbnih počitnic. In ravno njim namenjamo tokratni dneh. Tokrat vam, dragi mlaj- (1982). izbor - mnogim se namreč zgodi, da v teh dneh pozabijo na bralci, ponujamo v branje ZAKAJ IMA BABICA šolo, s tem pa posledično tudi na knjige. kar t{ve odlični mladinski deli: DVE PALIC I Ta mladinska povest izpod peresa Slavka Pregla pripoveduje o navihanem mestnem fantiču Janku, ki so ga straši zaradi šibkega srca vsako leto poslali na poletne počitnice k babici in dedku na dolenjsko podeželje. Tam se mestni fant srečuje s tradicionalnim življenjem na kmetiji, z veseljem pomaga pri raznovrstnih kmečkih opravilih (hranjenje kokoši, pobiranje jajc, spravilo sena ...), predvsem pa se naveže na svoje sorodnike, še posebej na babico, ki jo ima zelo rad. Pregl pa je v dogajanje vpletel tudi svet odraslih ljudi, ki je za malega Janka vse prevečkrat poln nerazumevanja, napetosti in prepirov. V ozadju je slutiti tudi motiv zamiranja kmečkega življenja, saj se stric Janez odloči, da ne bo več obdeloval zemlje, ampak si raje kupi dirkalnega konja, s katerim ima druge načrte. Janko pa se ob tem ves čas sprašuje, zakaj ima njegova babica kar dve palici, saj imajo starejši ljudje ponavadi le eno. Hitro ugotovi, da je prva babičina palica posledica let in težkega dela na kmetiji, ob koncu zadnjih počitnic pa ugotovi, da je druga babičina palica pravzaprav ... Poiščite odgovor v knjigi. BOSOPETA DRUŠČINA Miha Mate je v Bosopeto druščino vpletel kar petindvajset zgodb o navihanih dečkih iz Brezovega gaja. Fantje, ki se kličejo predvsem z vzdevki, kot so Debelinko, Jazbec, Ječ-menček, Možganček, Spiček, Maček itd., preživljajo poletne počitnice v zeleni pokrajini ob reki in njenih tolmunih, kjer se kopajo in »raubšicajo«, v sadovnjakih »rabutajo« in si s tem mnogokrat nakopljejo bes jeznih gospodarjev, v starem bunkerju, ki postane nadomestni dom za Ceneta, siroto brez staršev. Dečkov ne druži le navihanost in želja po pustolovščinah, ampak tudi iskreno prijateljstvo, predvsem pa dejstvo, da so vsi »bosopeti«, saj prihajajo iz spodnjega dela Brezovega gaja, kjer so živeli bajtarji. Mate je v tej mladinski povesti na nek način izpostavil predvsem toplino in idilo nekdanjega življenja na vasi, fantovske norčije in vragolije pa nas popeljejo v svet, ki še ni poznal televizije in računalnikov. Bosopeta druščina vas vabi, da se z njo podate novim pustolovščina naproti. Petra Krajnc Bernardka iz Gradišča je praznovala Bernardka Merc je doma v Gradišču, tik ob meji s Hrvaško, pogosto pa jo je srečati v zares idiličnem haloškem okolju v Strmcu pri Leskovcu, kjer ima svojo zidanico. Do njenega doma je že speljana asfaltna cesta, na kar je zelo ponosna, še posebej pa hvaležna občini Videm in županu, ki so njej in njenim krajanom pomagali do javnega vodovoda. Bernardka pravi, daje življenje zanjo zdaj precej lažje. Nazadnje smo se z Bernardko veselili ob njenem 75. rojstnem dnevu. Na haloškem griču, na njeni domačiji, so jo obiskali mnogi prijatelji, sorodniki in ljudje, ki jo imajo preprosto radi. Zelje, namenjene njej, so bile različne, od zdravja, sreče in veselja, ki naj jo spremljajo še dolgo, dolgo let. Njen smeh, njena dobra volja, njene pesmi in pozitiven odnos do življenja pa so nekaj tako enkratnega, kar je mogoče srečati malokje. Bernardko je veselje poznati, še bolje pa je biti v njeni veseli družbi. Draga Bernardka, vso srečo ti želim v imenu vseh prijateljev TM Slika desno: Vse najboljše, draga Bernardka ... Aktivnosti TD Leskovec v Halozah Praznična velikonočna razstava pisank V prelepih starih prostorih DU se vsako leto potrudimo, da obudimo in ohranimo čar velikonočnih praznikov. Gospodinje spečejo potico in kruh, skupaj z otroki pa barvajo pisanke. Da je razstava tako čudovito uspela, pa so v veliki meri prispevali otroci iz vrtca Mavrica in šole Leskovec. Delček čara praznikov pa so prispevale seveda tudi gospodinje iz raznih društev prišli pomagat delat presmece. Vsak je naredil zase prelep presmec. Na cvetno nedeljo smo se prebudili v prelep sončen dan. Moški so si nadeli predpasnike in klobuke, ki so jih okrasili z nageljni. Vsak je vzel svoj presmec in skupaj so odšli v cerkev. Po končanem obredu je vsak nesel svoj presmec domov. Lepo je videti, kako se tudi v našem kraju ohranja ta predvelikonočna tradicija. Tekst in foto: KO in FB občine Videm. Kako lepo je opazovati in biti sam del tega čudovitega praznika, ko si vsi želimo vse lepo. Presmeci v Leskovcu Nekaj dni pred cvetno nedeljo smo si ogledovali, kje bi kaj nabrali za presmece, in ker smo Haložani zelo prijazni ljudje, s tem tudi letos ni bilo težav. Zadolženi za presmece so bili Anton Zagoranski, Mirko Feguš in Martin Vidovič in še bi lahko naštevala vse pridne moške, ki so Društvo upokojencev Videm od aprila do junija Društvo upokojencev Videm nadaljuje svojo uspešno delo tudi v drugem četrtletju leta 2009. V marcu smo uspešno izvedli letno konferenco, na kateri je bilo prisotnih 224 članic in članov. Vodstvo društva je prikazalo delo in aktivnosti v preteklem letu. Delo društva je bilo uspešno in želeno je, da bi bilo leto 2009 še bolj uspešno. V statistiki društva je bilo podano trenutno število članstva, prirast in umrljivost do letne konference, ki je bila 25. marca. Društvo trenutno šteje 524 članov in članic. Lansko leto Je umrlo 17 članov in članic, društva pa ni zapustil noben član. Upravni odbor društva je imel 10 rednih sej. Izvedli smo 5 izletov, organizirali 5 pohodov in kolesarjenj, priredili pa smo tudi 5 družabnih prireditev. Vzajemno zavaro- vanja plačuje 424 članov in članic. Društvena aktivnost se je in se nadaljuje tudi po letni konferenci. V aprilu smo izvedli prvi izlet v Lenti na Madžarsko. Po uspešnem nakupu smo se odpravili v Dobrovnik, v botanični vrt, kjer smo si ogledali, kako vzgajajo Videmski upokojenci s poslancem Brankom Mariničem pred slovenskim parlamentom orhideje. V tem podjetju ozi- prvo kolesarjenje, spet smo roma vrtnariji vzgojijo okrog se podali okrog Ptujskega 2.000.000.00 prelepih orhi- jezera z vmesnimi postanki dej. Maja smo izvedli tudi in z zaključkom v ribogojnici V juniju so se na že tradicionalnem športno-družabnem srečanju dobili upokojenci sosednjih društev. Letošnje srečanje je bilo v DU Dolena. Hrga v Šturmovcih. Tudi vse ostale aktivnosti v društvu tečejo tekoče, tako kot je tudi delovni načrt DU Videm. V maju smo obiskali in simbolično obdarili tudi tri zakonske pare, ki so pred kratkim praznovali zlato poroko - 50 let skupnega življenja. Veselili smo se z Julijano in Martinom Zajškom iz Tržca, Katarino in Stanislavom Mlakarjem iz Tržca in pa z Marico in Jožetom Burg, prav tako iz Tržca. Vsem trem parom želim v imenu društva še veliko lepih in srečnih trenutkov skupnega življenja. Udeležili smo se tudi športno-rekreativ-nega srečanja sedmih društev upokojencev v Doleni, kjer se nas je v soboto, 13. junija, zbralo okrog 200. Ob lepem vremenu in dobrem športnem vzdušju smo preživeli lepo soboto. Priznanja in pokale za doseženo mesta sta podelila predsednik PZDU Franc Koderman in predsednik DU Dolena Anton Hliš. Prvo mesto je osvojilo DU Turnišče drugo DU Leskovec in tretje DU Podlehnik. Vodstvu DU Dolena pa izrekamo čestitke ob zelo dobri organizaciji in izvedbi tekmovalnih iger. Prihodnje leto se dobimo na igrah v DU Sela. 12. junija smo se odpravili še v Arboretum, kjer smo si ogledali lepo urejeno področje tega parka z veliko cvetja. Po ogledu parka smo se odpeljali v Ljubljano na ogled parlamenta, kjer so nas prijazno sprejeli in nas tudi strokovno vodili po parlamentarni zgradbi. Sprejel in pozdravil nas pa je tudi naš poslanec Branko Marinič, ki nas je v parlamentarnih prostorih SDS pogostil in nam predstavil njegovo delo. Po ogledu parlamenta smo se nato podali na ljubljanski grad ter si od tam ogledali Ljubljano. V poznih popoldanskih urah smo se zadovoljni podali proti domu, seveda smo se med potjo še ustavili v Trojanah, kjer je bilo veselo druženje za konec izleta . V juliju načrtujemo izlet na Madžarsko, na Blatno jezero. Med potjo si bomo ogledali tudi vinsko klet, na koncu pa bomo imeli še panoramsko vožnjo z ladjo po jezeru. Že sedaj vabimo, da se polnoštevilno udeležite izleta. V juliju bomo znova kolesarili po ravninskem delu naše občine. O datumih izleta in kolesarjenja boste pravočasno obveščeni. Aktivnosti in dela v našem društvu torej ne zmanjka. Zelja upravnega odbora pa je, da bi se naši člani in članice ter tudi ostali občani v čim večjem številu udeleževali vseh naših prireditev in aktivnosti. Želim vam lepo in prijetno poletje. Tekst in foto: Franc Koderman Zupani in gasilci podpisali pogodbe in anekse Letos je bil svečani podpis pogodb in aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe za gasilce v Gasilski zvezi Videm v prostorih gostišča pri Ribniku v Podlehniku, kjer so se zbrali župani in gasilci iz treh občin. Podlehniškemu županu Marku Maučiču sta se pri podpisu pridružila župana občin Videm Friderik Bračič in župan Žetal Anton Butolen. V nagovoru se jim je pridružil še predsednik Gasilske zveze Videm mag. Janez Merc. Letošnja vrednost podpisanih cije v gasilska vozila v PGD pogodb znaša 135.000,00 €. Leskovec, PGD Videm, PGD Zraven zagotavljanja sredstev Podlehnik in PGD Žetale ter za delovanje gasilske zveze, obnova gasilskega doma v za materialne stroške gasil- PGD Sela. skih društev so tu še investi- (nadaljevanje na strani 41) V občinah Videm, Podlehnik in Žetale se zavedajo odgovornosti na področju gasilstva. Vsakoletni podpis pogodb in aneksov ima poseben pomen. Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur. 1. RS, št. 33/07), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95,20/95 -odločba US, 63/95, 73/95 - odločba US, 9/ 96 - odločba US, 39/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 29/97 - dopolnitev 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US, 74/98 in 59/99 - odločba US 70/00), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. 1. RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. 1. RS, št. 95/07), 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin 7/2007) je Občinski svet občine Videm na 24. redni seji dne 26.05.2009 sprejel ODLOK o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Videm I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Videm in merila za odmero komunalnega prispevka na območju občine Videm. 2. člen V odloku uporabljeni izrazi pomenijo sledeče: • Program opremljanja je dokument, na podlagi katerega se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo in je osnova za obračun komunalnega prispevka. • Komunalna oprema so: - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja; - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; - objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. • Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. • Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance. • Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. • Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. • Parcela je zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. 3. člen Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Videm je izdelan v skladu z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. 1. RS, št. 80/07) in vsebuje: • prikaz obstoječe komunalne opreme na območju občine Videm; • prikaz predvidenih vlaganj v gradnjo komunalne opreme na območju občine Videm; • obračunska območja posameznih vrst obstoječe in predvidene komunalne opreme; • obračunske stroške opremljanja po posamezni vrsti komunalne opreme in po obračunskih območjih; • preračun obračunskih stroškov opremljanja na površino parcele in na neto tlorisno površino objekta po posamezni vrsti komunalne opreme; • podrobnejša merila za obračun komunalnega prispevka. Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo v Občini Videm: • ceste (oznaka obračunskih območij C); • kanalizacija (oznaka obračunskih območij K); • vodovod (oznaka obračunskih območij V); • javna razsvetljava (oznaka obračunskih območij JR); • površine za ravnanje z odpadki (oznaka obračunskega območja PRO); • javne površine (oznaka obračunskih območij JP). Obračunska območja posamezne komunalne opreme s prikazom komunalne opreme so podana v grafičnih prilogah, ki so sestavni del programa opremljanja. 4. člen Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tisti, ki: • se priključuje na ali mu je omogočena uporaba obstoječe komunalne opreme; • se bo priključil na oziroma mu bo omogočena uporaba predvidene nove komunalne opreme, katere gradnja je predvidena v tekočem ali naslednjem letu; • izvaja rekonstrukcijo objekta in s tem spreminja namembnost objekta; • izvaja rekonstrukcijo objekta in s tem povečuje neto tlorisno površino objekta. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi investitor nadomestnega objekta, če spreminja namembnost objekta ali če povečuje neto tlorisno površino objekta. II. IZRAČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA 5. člen Višina komunalnega prispevka se določi po naslednji formuli: KPi=((Ap C p, D pi) + (K At Cti Dti)) ... komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme ... površina parcele (m2) ... neto tlorisna površina objekta (m2) ... faktor dejavnosti ... delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka ... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka ... indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju ... indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KP=ZiKPi i pri čemer je: KPi ... izračunani komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme, na katero se objekt priključuje KP ... celotni izračunani komunalni prispevek i ... indeks rasti cen v gradbeništvu Površina parcele se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ugotovi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kadar parcele objekta ni mogoče izračunati na način, določen s prejšnjim odstavkom, oziroma parcela ni določena, se le-ta določi na podlagi dejanskega stanja oziroma na podlagi meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. pri čemer je: KPi ' AP ■ A, ■ K Dpi Dn Cpi Cti V kolikor parcele ni mogoče določiti na način iz prejšnjega odstavka, se površina stavbišča objekta pomnoži s faktorjem 1,5. Neto tlorisna površina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izračuna po standardu SIST ISO 9836, tako da se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za objekte, za katere se ne more izračunati oz. določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2. 6. člen V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna na enak način, kot je prikazan v prejšnjem členu. V primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, gradnje na obstoječi gradbeni parceli in gradnje nadomestnega objekta se za izračun komunalnega prispevka upošteva le neto tlorisna površina objekta. V tem primeru se ne uporabljajo določbe tega odloka glede preračuna stroškov opremljanja na parcelo, ampak se upošteva zgolj del, vezan na neto tlorisno površino objekta oziroma faktor dejavnosti. Tako se neto tlorisna površina objekta izračuna kot razlika med neto tlorisno površino novega objekta in neto tlorisno površino obstoječega objekta. Če je vrednost pozitivna se zanjo komunalni prispevek obračuna. V nasprotnem se komunalni prispevek ne obračuna. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednji formuli: KP, = (AtJV - A l0) -Cn' D n ■ K pri čemer je: KP, Ato Ain K Dtt Cn ... komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme ... neto tlorisna površina obstoječega objekta (m2) ... neto tlorisna površina novega objekta (m2) ...faktor dejavnosti ... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka ... stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju V primem spremembe namembnosti oz. vrste obstoječega objekta, kateremu se neto tlorisna površina ne spreminja, se komunalni prispevek odmeri od spremembe faktorja dejavnosti, v skladu z 10. členom tega odloka. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednji formuli: KP, — (K N — K o)- C„ ■ Dti ■ A, pri čemer je: KP, A, Kn ■ Ko Du Cn ... komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme ... neto tlorisna površina stavbe (m2) ... faktor dejavnosti novega objekta ... faktor dejavnosti obstoječega objekta ... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka ... stroški opremljanja k\>adratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju Določila tega odloka se uporabljajo za izračun komunalnega prispevka na celotnem območju občine. Na posameznih delih občine, kjer bodo sprejeti posebni odloki o programu opremljanja stavbnih zemljišč se na podlagi tega odloka izračunajo stroški za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo. Posebne programe je potrebno sprejeti za območja, ki se bodo urejala s podrobnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Na območjih, ki se bodo s komunalno opremo na novo urejala se komunalni prispevek zavezancem odmeri na podlagi za to območje sprejetega programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki prikaže in obračuna predvidene stroške gradnje nove komunalne opreme na tem območju. Stroški za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo na tem območju se obračunajo na podlagi tega odloka po naslednji formuli: Cpis Cpio ■ 0,5 ~^~CpiN oziroma Cns tio * 0,5 + Cun pri čemer je: • CpiS ........skupni stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, na katerem se na novo ureja komunalna oprema • C,is ........skupni stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, na katerem se na novo ureja komunalna oprema • CpiN ........stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno novo komunalno opremo na obračunskem območju (območje, ki se opremlja z novo komunalno opremo) • CtiN ........stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju (območje, ki se opremlja z novo komunalno opremo) • Cpio ........obstoječi stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, določeni s tem odlokom • C,io ........obstoječi stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno Komunalno opremo na obračunskem območju, določeni s tem odlokom 7. člen Skupni stroški obstoječe in predvidene komunalne opreme so po višini enaki obračunskim stroškom in znašajo:_________________________________________________________________________________ Vrsta komunalne opreme Obračunsko območje Vrednost I€1 Ceste OBOC1 9.839.687,85 Kanalizacija OB O K I 25.037,56 Vodovod OBOVl 7.270.240,27 Javna razsvetljava OBOJRJ 394.701,44 Prostori za ravnanje z odpadki OBOPRO 1 16.614,00 Javne površine OBO_JP_l 23.968,75 Obračunski stroški preračunani na mersko enoto kvadratnega metra parcele za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju so:__________________________________________________________________ Vrsta opreme Oznaka obračunskega območja P P [m] V Prednost [UR] Cena ne enoto (Cpi) |EUR/m2| Ceste OBO C_1 4.041.209,58 10.448.823,85 2,586 Kanalizacija OB OKI 98.894,64 60.037,56 0,607 Vodovod OBOVl 2.835.426,68 7.270.240,27 2,564 Javna razsvetljava OBOJRJ 1.838.190,99 394.701,44 0,215 Prostori za ravnanje z odpadki OBOPROl 4.041.209,58 34.757,00 0,009 Javne površine OBO JP J 4.041.209,58 62.092,75 0,015 Obračunski stroški preračunani na mersko enoto neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju so:_______________________________________________________ Vrsta opreme Oznaka obračunskega območja NTPO [m2l Vrednost |EUR| Cena ne enoto (Cti) [EUR/m2] Ceste OBOC1 828.743,88 10.448.823,85 12,608 Kanalizacija OBOKI 20.140,99 60.037,56 2,981 Vodovod OBOVJ 516.462,29 7.270.240,27 14,077 Javna razsvetljava OBO JR 1 323.578,45 394.701,44 1,220 Prostori za ravnanje z odpadki OBOPROJ 828.743,88 34.757,00 0,042 Javne površine OBOJP1 828.743,88 62.092,75 0,075 8. člen Komunalni prispevek, izračunan na način iz 5. člena tega odloka, se revalorizira z indeksom cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«, glede na izhodiščne cene iz tega odloka. 9. člen Razmerje med deležem stavbnih zemljišč (Dpi) in deležem neto tlorisne površine stavbe (Dtj) pri izračunu komunalnega prispevka je DPi : Dti= 0,6 : 0,4. 10. člen Faktor dejavnosti (K) se opredeli glede na razdelitev, ki je navedena v Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po določitvi objektov državnega pomena (Ur. 1. RS, št. 33/03, 78/05). Faktor dejavnosti po tem odloku je:__________________________________________________________________________________________ Klas. st. Klasifikacija Faktor K 1 1 100 Enostanovanjske stavbe 0,8 1 1210 Dvostanovanjske stavbe 1 1 1221 Tri- in večstanovanjske stavbe 1,1 1 1300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 0,8 121 Gostinske stavbe 1,2 122 Upravne in pisarniške stavbe 1,2 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 1,2 12303 Bencinski servisi 1,3 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 1,3 1242005 Gasilski dom 0,7 125 Industrijske stavbe in skladišča 1,3 126 Stavbe splošnega dmžbenega pomena 0,7 12650 Športne dvorane 0,8 127 Druge nestanovanjske stavbe 0,7 12712 Stavbe za rejo živali 0,8 12714 Druge ne stanovanjske kmetijske stavbe 0,7 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 0,7 241 10 Športna igrišča 0,7 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 0,7 24201 Vojaški objekti 1,3 Če klasifikacija objekta ni posebej navedena v zgornji tabeli, se faktor dejavnosti objektu določi glede na skupino iz zgornje tabele v katero, se na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po določitvi objektov državnega pomena (Ur. 1. RS, št. 33/03, 78/05), objekt razvrsti. 11. člen V primeru, da se objekt na območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, se komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak se zmanjša za znesek infrastrukture, kije na območju ni. To velja le za individualno infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo, in javno razsvetljavo); za javno infrastrukturo (ceste, površine za ravnanje z odpadki in javne površin) se komunalni prispevek vedno obračuna. III. ODLOČBA O ODMERI KOMUNALNEGA PRISPEVKA 12. člen Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo: • na zahtevo zavezanca; • ob prejemu obvestila s strani upravne enote v zavezančevem imenu, daje vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, katero je vložil zavezanec, popolna; • po uradni dolžnosti. Rok za izdajo odločbe iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je 15 dni. O izdani odločbi občina obvesti tudi upravno enoto. Po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek pristojni organ občinske uprave v naslednjih primerih: • če je zgrajena nova komunalna oprema, na katero se lahko priključijo ali jo uporabljajo lastniki obstoječih objektov; • če občina ugotovi, daje lastnik obstoječega objekta spremenil namembnost objekta in ni sam vložil zahteve za novo odmero komunalnega prispevka. Odmera komunalnega prispevka na podlagi prve alineje tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo komunalno opremo. Odmera komunalnega prispevka na podlagi druge alineje tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev potem, ko občina ugotovi, daje lastnik objekta spremenil njegovo namembnost. Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni, o kateri odloča župan. 13. čl en Sredstva zbrana po tem odloku, so sredstva proračuna Občine Videm. Občina Videm lahko sredstva zbrana po tem odloku porablja samo za namen opremljanja stavbnih zemljišč v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna. 14. člen Komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku, lahko pa se zavezanec z Občino Videm dogovori tudi o plačilu komunalnega prispevka po obrokih. V primeru, da se zavezanec z Občino Videm dogovori o plačilu komunalnega prispevka po obrokih, je dolžan plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja poravnati prvi obrok. 15. čl en Pri odmeri komunalnega prispevka občina, na zahtevo zavezanca, upošteva morebitne že plačane prispevke za gradnjo posameznih komunalnih vodov (za vodovod, kanalizacijo in javno razsvetljavo) na podlagi predloženih dokazil o plačilu. Komunalni prispevek se zniža tako, da se za že plačano vrsto komunalne opreme, komunalni prispevek ne obračuna. Določba velja le za plačane prispevke za komunalne vode, v dobi amortizacije teh komunalnih vodov. 16. člen V primeru, da se objekt priključuje na makadamsko cesto (cesta v gramozu), ki je kategorizirana cesta v skladu z veljavnim Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Videm, se komunalni prispevek za cestno omrežje ne zaračuna v celoti, ampak se pomnoži s faktorjem 0,7.« 17. čl en Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju. Pogodba o opremljanju se sklene skladno z določili 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. 1. RS, št. 33/07). 18. člen Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi rok za priključitev objekta na komunalno opremo in druga vprašanja v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. 19. člen Za gradnjo in posodobitev gospodarske javne infrastrukture se komunalni prispevek ne plača. Plačila komunalnega prispevka je v skladu s sprejetim sanacijskim programom oproščen zavezanec za objekt, s katerim bo nadomestil obstoječi objekt, uničen zaradi naravne nesreče. To velja le za objekt z enako neto tlorisno površino in namembnostjo, kot je bil prejšnji. V primeru, daje zavezanec za plačilo komunalnega prispevka od neke vrste komunalne opreme oddaljen za več kot 50 m se ga oprosti plačila komunalnega prispevka za to vrsto komunalne opreme. To velja le za individualno infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo in javno razsvetljavo); za javno infrastrukturo (ceste, površine za ravnanje z odpadki in javne površine) se komunalni prispevek vedno obračuna. Za mlade družine, kot jih določa Zakon o nacionalni varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, se višina komunalnega prispevka zmanjša tako, da se upošteva faktor olajšave, ki znaša 0,5. Za socialno ogrožene prebivalce občine Videm se višina komunalnega prispevka zmanjša tako, da se upošteva faktor olajšave, ki znaša 0,5. Za socialno ogrožene prebivalce štejejo zavezanci za plačilo komunalnega prispevka, katerih skupni - družinski mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. Za gradnjo neprofitnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj, v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov, katerih edini investitor je Občina Videm oz. stanovanjski sklad Občine, se višina komunalnega prispevka zmanjša tako, da se upošteva faktor olajšave, ki znaša 0,5. Za gradnjo gasilskih domov (klas. št. 1242005), kulturnih objektov, športnih objektov, otroških vrtcev in šol (vsi klas. št. 126), katerih edini investitorje Občina Videm se višina komunalnega prispevka zmanjša tako, da se upošteva faktor olajšave, ki znaša 0,0. Olajšave se upoštevajo na način, da se komunalni prispevek odmeri na način, kot je to določeno v prejšnjih poglavjih, nato pa se dobljeni znesek (KP) pomnoži z faktorjem olajšave kot to določa spodnja formula: pri čemer je: • KPo • KP • Fo KP0 =E KP • F o ... izračunani komunalni nrisnevek z unoštevano olajšavo ... celotni izračunani komunalni prispevek ... faktor olajšave Na posameznih delih občine, kjer bodo sprejeti posebni odloki o programu opremljanja stavbnih zemljišč na osnovi podrobnih izvedbenih prostorskih aktov, se pri izračunu stroškov za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo, v prejšnjem odstavku navedene olajšave, ne upoštevajo. O ostalih oprostitvah in olajšavah plačila komunalnega prispevka odloča, po predlogu župana, občinski svet. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20.člen Odmera komunalnega prispevka se v nedokončanih postopkih, v katerih do začetka veljave tega odloka še niso bile izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka, dokonča po dosedanjih predpisih. 21 .člen Program opremljanja stavbnih zemljišč vključno s prilogami je na vpogled na sedežu Občine Videm. 22.člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Začasni odlok o komunalnem prispevku v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 5, 29.02.2008). 23 .člen Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. OBČINA VIDEM Številka: 35-1538/2009 Videm, dne 26.05.2009 Župan Friderik Bračič Gasilske pogodbe in aneksi za leto 2009 so podpisani. Tako videmski kot tudi podlehniški in žetalski župan so pohvalili Prostovoljno delo gasilcev ter se jim zahvalili za nesebično pomoč. Župani so izrazili zahvalo za gasilci v občinah podpisnicah delo, ki je bilo opravljeno v temeljna reševalna služba, ki lanskem letu, še posebej za opravi zahtevne naloge skoraj dobro opravljene zahtevne na vseh področjih človekove naloge v času neurja. Ker so ogroženosti, je zelo potrebno Letošnja vrednost podpisanih pogodb znaša 135.000,00 €. dobro medsebojno sodelovanje. Materialna sredstva za razliko od večine drugih društev ne gredo v lastne društvene programe, ampak v javni program, ki je v celoti in še več, tudi z lastnimi viri, namenjen občanom. Sredstva, ki jih gasilci prejmejo, morajo dopolniti z lastnimi viri, z viri od občanov in lastnim delom, da bi uslugo, tj. pomoč, lahko ponudili ogroženim. In prav tega bi se morali zavedati vsi, da gasilci dajejo svoj čas, znanje in sredstva v celoti za dobro drugih. Zato k temu ne gre le pogodba, ampak tudi potreba po pozitivnem odnosu do te dejavnosti s strani vseh, kajti slaba energija pomeni manj varnosti. Komu pa zvoni ali bije, pa žal ne vemo. Pogodbe in aneksi izražajo zagotavljanje le osnovnih pogojev za pripravljenost in delovanje, medtem ko se stroški, ki lahko nastanejo ob kakšni večji intervenciji, urejajo z dodatnimi aneksi. Po ugodnem vzdušju ob podpisu pogodb in aneksov pa je možno zaključiti, da se vsi zavedamo, kako odgovorne so občine za varnost občanov in kako pomembni so gasilci ne le ob glasu sirene, ampak tudi za miren vsakdan. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm Foto: TM Gasilski veterani so se srečali v Žetalah Letošnje srečanje gasilskih veteranov je bilo 29. maja v občini Žetale. Dobili smo se pri PGD Žetale, kjer so si veterani ogledali organiziranost in pridobitve PGD Žetale. Navdušeni so bili nad novim prizidkom gasilskega doma, kjer so prekrasni prostori za gasilska vozila, niso pa pozabili na prostore za dejavnost gasilskega društva. Dobrega vzdušja ni pokvarilo niti slabo vreme. Nadaljevanje srečanja je sledilo na turistični kmetiji Vogrinec — Bedenik. V nagovoru je vodja veteranov pri GZ Videm Franc Kirbiš poudaril pomen druže- nja, predsednik GZ Videm in podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc pa ob pred- stavitvi dela zveze nakazal zasluge veteranov za vse, kar gasilci imajo, saj so postavili temelje, na katerih danes gradimo zanesljivo gasilsko organizacijo. Tisti, ki preteklosti ne ceni, ne more ustvarjati prihodnosti. Za bogato preteklost gre tako zahvala veteranom, ki so z velikim samoo-drekanjem v težkih trenutkih ustvarjali materialne pogoje gasilskega dela. Delo, ki so ga opravili veterani, so čutili tako gasilci kot občani, saj je gasilsko delo namenjeno pomoči potrebnim občanom, ne pa le lastnemu interesu. Odnos do veteranov je odnos do vsega, kar so ti ustvarili, je zahvala za narejeno, je povabilo za nadaljnje dobro sodelovanje, saj so njihove izkušnje bližnjica do marsikatere rešitve in so zelo pomembni del gasilske družine. Veteranom, ki so ____Stran 42 nekoč našim občanom pripeljali pomoč najbolj potrebujejo. preveč. Na koncu so si veterani zaželeli, in življenje, se je zahvalil tudi župan Zaključka ne moremo strniti brez pohva- da se še mnogokrat dobijo skupaj, mi pa občine Žetale. Občina Žetale se namreč le in zahvale za vse narejeno in brez želje, jim želimo, da še dolgo uživajo plodove zaveda težkih pogojev življenja in še več- da to, kar so veterani prinašali občanom, svojega bogatega gasilskega dela. je potrebe za ohranitev le-tega, zato ceni tj. mir in varnost, naj življenje povrne z Mag. Janez Merc, gasilsko delo in vanj vlaga to, kar gasilci zdravjem in vsem dobrim, česar nikoli ni predsednik GZ Videm Pred gasilskim domom v Žetalah je nastala skupna fotografija Za skupno mizo je bilo druženje starejših gasilk in gasilcev zares veterank, veteranov, vodstva GZ Videm, pridružil pa se jim je tudi pristno. žeta Iški župan Anton Butolen. Foto: TM Florjanova nedelja v cerkvi svete Družine Na Florjanovo nedeljo v maju je bilo praznično tudi v videmski občini, saj so po gasilskih društvih v Gasilski zvezi Videm pripravili več slovesnosti. V vseh cerkvah v naši okolici so se gasilke in gasilci priporočili sv. Florjanu, svojemu zavetniku, prijetnosti in vese- lje ob zdaj že tradicionalnem dogodku pa je z gasilci delilo tudi vodstvo GZ Videm. Tako kot že nekaj zadnjih let je bila Florjanova nedelja praznično obarvana tudi v PGD Sela in v podružnični cerkvi sv. Družine, kjer je p. Slavko Stermšek za vse gasilce daroval mašo, v molitvi pa so se skupaj priporočili sv. Florjanu, ki naj jih tudi v prihodnje obvaruje pred ognjem in nesrečo. Po maši se je slavje nadaljevalo v gasilskem domu, kjer so gasilci in sel-ske žene pripravile še manjšo pogostitev za vse, ki so ta dan z njimi delili veselje in zadovoljstvo. TM C c fhllik 1 IZ Fr ^ %FjjSr Je N* ši ms-jsi hm K- L H m M V selski cerkvi na Florjanovo nedeljo Foto: TM Selski gasilci so kipec sv. Florjana iz cerkve odnesli nazaj na staro mesto, v gasilski dom. 140 let gasilstva na Slovenskem 5. in 6. junija se je v Metliki odvijala osrednja prireditev ob 140-letnici organiziranega gasilstva na Slovenskem. Pred 140 leti so namreč v Metliki ustanovili prvo gasilsko enoto v Sloveniji, tej pa so kasneje sledile tudi druge enote, med njimi PGD Ptuj, ki bo naslednje leto praznovalo to obletnico. Na sami prireditvi so bili tudi gasilci iz naše občine. Sodelovali so v veličastni paradi, kjer Je bil ešalon Podravske regije največji, in na zaključni slo- vesnosti, kjer je bil slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Turk. Gasilci so v 140 letih preživeli vse sisteme, prestali vse vojne in krepili svojo organiziranost. Toda to se ni dogajalo povsod in to je naj večja specifika slovenskih gasilcev. Prav bi bilo, da to specifiko krepimo tudi z ustreznim statusom gasilca, ki ustvarja s tem javno korist. Vse to obljubljajo vsi, ko pa so potrebna dejanja, pa ostanejo gasilci sami. Zelo težko bi bilo, če bi sami ostali odgovorni, ali pa tudi ne, ker njihove posledice najprej čutijo nemočni občani. Teh v dosedanjih obletnicah ni bilo mnogo, kako bo pa naprej, je odvisno od gasilcev pa tudi od odgovornih. Častitljiva starost pa gre novim obletnicam nasproti, gasilci so si zaželeli, da jih nič ne ustavi na tej poti. Mag. Janez Merc Fotoarhiv GZS 4 Metliki so pripravili množično gasilsko parado. Slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Turk. Dan gasilca in 60 let PGD Sela Pred nami je največja letošnja gasilska prireditev v GZ Videm, tj. dan gasilca in 60. obletnica PGD Sela, ki se bo odvijala 25. in 26. julija na Selih. Dan gasilca je praznik vseh gasilcev in priložnost, da širšo javnost opozorimo na pomen gasilske organizacije, saj premnogi gasilce uvrščajo med vsa društva, s katerimi pa irnamo gasilci skupno le to, da so prostovoljci. Naloge in odgovornosti, ki jih gasilci prevzamejo, pa pomenijo za nekatere življenje, za druge pa najmanj premoženje. Ta, :m Gasilci na Selih delajo uspešno, kar dokazuje tudi veliko število mladih, ki dosegajo dobre rezultate na tekmovalnem področju. ki odgovarja za to, pa ni le prostovoljec, ampak izpostavlja sebe, tako možni ogroženosti kot pravni odgovornosti. Gasilec izpostavlja tudi družino in službo in to zato, da pomaga drugim. Gasilstvo je zato več kot le prostovoljnost premnogih, gasilstvo je vrednota, ki pomeni tudi gospodarski subjekt, saj varuje vse, kar imamo, in za to tudi vloži vse, kar ima: vloži čas, sredstva, družino, pa tudi živ- ljenje. Vse to počne zastonj! Kdo še to počne? 60 let PGD Sela je praznik, pod katerim so podpisani premnogi gasilci, vanj so se zapisali vsi, ki so v tem času služili gasilstvu. 60-letnica je naš današnji praznik, zaslužili so si ga vsi, ki so vanj vložili svoj čas in energijo. 60-letnica je tudi čas, ko si postavljamo nove cilje, razlika od drugih je, da so to le njihovi cilji, pri gasilcih pa so to cilji občanov, njim prinašajo varen spanec pa tudi žarek upanja ob nesreči. To je obletnica organizirane varnosti krajanov in je namenjena slavju tistih, ki se žrtvujejo za druge. Čestitajmo vsem, ki bodo praznovali, tako da se jim priključimo, da z njimi čutimo to, kar oni čutijo z nami, in da skupaj krepimo to, kar nas druži. Mag. Janez Merc Navdušila cvetoča Golica Člani PD Naveza smo se 16. maja ob 6. uri zbrali v Vidmu. Z avtobusom in nekaj avtomobili se nas je kar 36 podalo v smer Planina pod Golico, kjer je bila naša izhodiščna točka pohoda. Zaradi množičnega obiska Golice smo se v spremstvu dveh vodičev počasi pomikali proti vrhu. Lepo vreme in prečudovite narcise so nam polepšale pohod, velikokrat smo se ustavili in spočili in seveda Pohodniki na Golici do koče na Golici, kjer smo ujeli trenutke petja okteta in godbe. Nekateri so se podali na sam vrh, drugi smo ostali pri koči, kjer smo še uživali ob čudovitem petju. Vrnitev v dolino je potekala hitreje, videli smo tudi reševanje planinke s helikopterjem, ki se je poškodovala na sami poti, ki jo je zasul plaz. Pri vrnitvi domov smo razmišljali, da je bilo lepo in da drugo leto spet gremo. fotografirali. Med nami je nam polepšali in popestrili bilo nekaj najmlajših, ki so pohod. Uspelo nam je priti Majda Forstnerič Fotoarhiv PD V Skorišnjaku od aprila do junija Pohodniki na poti po haloških gričih Tradicionalni velikonočni pohod Društvo za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka vsako leto organizira sedaj že tradicionalni velikonočni pohod. Letos so se izpred sedeža društva pod vodstvom Žalike in Janeza Belšak na pot podali v soboto, 25. aprila. Po Skorišnjaku so pot nadaljevali v Veliki O kič, do tako imenovane Višine, kjer so si privoščili kratko postojanko. Pot so nadaljevali po Gradišču in se v popoldanskih urah vračali v Skorišnjak. Okrog 12 kilometrov lepega in razgibanega terena je prehodilo okrog 45 ljudi, kar priča temu, da si ljudje radi vzamejo čas za rekreacijo in druženje s prijatelji, medtem ko občudujejo naravo. Pohod so sklenili pri Žaliki in Janezu Belšak, kjer so se pohodniki okrepčali z jedačo in pijačo. Prav tako so degustirali 4 vrste vin. Zbrani Obiskovalci kresovanja so se zbrali pri družini Orlač. so si obljubili, da se ponovno srečajo na naslednjem pohodu, prav tako že tradicionalnem, jesenskem. Praznovanje prvega niaja s kresovanjem Tudi letos so v Skorišnjaku organizirali postavljanje prvomajskega drevesa s kresovanjem in to na sam praznik dela, 1. maja. Kot že nekaj let Zapored, je tudi letos prireditev potekala pri družini Orlač. Kljub slabemu vremenu se je na presenečenje organizatorjev dogodka udeležilo čez 150 ljudi. Moških vsekakor ni manjkalo, zato so, preden se je stemnilo, zavihali rokave in s skupnimi močmi postavili prvomajsko drevo. Pomagal jim je tudi videmski župan Friderik Bračič. Ko je mlaj že stal na svojem mestu, so se vsi obiskovalci okrepčali z odličnim golažem ter dobro sko-rišnjaško kapljico. Zbrane je s harmoniko presenetil Alen Orlač, kasneje pa se mu je pridružila še Anja Orlač s klaviaturami. Ko se je stemnilo, so — kot veleva tradicija — prižgali še kres. Skupaj so zapeli ob harmoniki in se veselili še dolgo v noč. Potrebno je povedati, da so se na sam dogodek v Skorišnja- ku pripravljali kar nekaj časa, saj je bilo potrebno pripraviti tako kres kot tudi prvomajsko drevo. Pri tem so združili moči domačini iz Skorišnja- ka, ki pravijo »nasvidenje prihodnje leto«. Melita Turk Foto: Brane Orlač Ob tednu gozdov Človek je našel svoje prvo bivališče v gozdu, ne v votlini. Bil Je bolj gozdni človek, kakor jamski prebivalec. Seveda pa je les sprhnel, kamen ostal in tako govorimo o kameni kulturi, ne pa 0 leseni ali celo drevesni kulturi. Iz knjige: A. Trstenjak, Za človeka gre Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi. Že več kot 130 let pa površina gozdov v Sloveniji vztrajno narašča, predvsem zaradi opuščanja kmetijstva v težje dostopnih Predelih. Gozdnatost naše države je bila v letu 2008 58,4-odstotna. Lepota in ohranjenost slovenskih gozdov slonita na trajnostnem gospodarjenju naših prednikov. Gozd je pomenil Za kmeta veliko več, kot to Pomeni danes, ni bil dnevni kop lesa, ampak banka; ko Je bila kmetija v krizi, se je poseglo v gozd po pomoč, za °dpravo finančnih težav. T slovenskih gozdovih letno priraste 3,7 m3 lesa na prebi-valca oziroma 6,6 m3/ha. Lriča smo velikim klimat- skim spremembam na planetu Zemlja, zlasti so te opazne pri spreminjanju temperatur, ki se hitreje dvigajo, kot so napovedovali največji pesimisti in so posledica prekomernega sežiganja fosilnih energentov. Posledice tega početja so zastrašujoče za planetarni ekosistem in tudi za človeka. Kako zmanjšati prekomerno segrevanje planeta? Kljub sprejetju zavezujočih direktiv, protokolov in sporazumov na vseh ravneh človekovega udejstvovanja so rezultati zelo kilavi, vendar kljub temu ne smemo prenehati z aktivnostmi, ki bodo zmanjšale izpuste toplogrednih plinov in oblačile posledice. Gozd, najmogočnejši ekosistem na kopnem, je edinstvena biološka združba, ki ima usoden vpliv na obstoj življenja na planetu Zemlja, ne trdi se zaman, da fotosinteza poganja svet. Med mnogimi nalogami, ki jih pripisujemo gozdu, je predelava in skladiščenje ogljikovega dioksida (C02) iz okolja v lesno biomaso. Pomemben je podatek, da drevo iz okolja povprečno izvzame 1100 kg C02 in vgradi/ inkorporira 900 kg C02 na kubični meter lesni biomasi, skupna bilanca tako izvzetega in skladiščenega C02 je torej 2000 kg m-3 prirastne lesne biomase ter ob procesu fotosinteze v okolje sprostimo 700 kg kisika (02) ali drugače, gozdovi v letnem prirastku lesne biomase na prebivalca Slovenije akumulirajo 7400 kg C02 in ob tem sprostijo 2590 kg 02. Na osnovi prikazanega lahko zagotovo trdimo, da so gozdovi/drevesa pomemben dejavnik ogljikovega cikla v okolju, saj ga porabljajo ter enakomerno sproščajo nazaj v okolje (gnitje) in tako pomembno prispevajo k znižanju toplogrednega plina v okolju. Združeni narodi si torej niso zaman zastavili naloge (2007), da do konca leta 2009 vsak Zemljan posadi eno drevesno sadiko. Akcija po vsem svetu lepo napreduje in cilj prav gotovo ne bo izostal. Upam in želim, da bomo sledili zgledu naših dedov in še naprej skrbeli za trajnostni razvoj gozda. Mag. Ivan Božičko Navadna breza (betula pendula) 5. junij - svetovni dan okolja Letošnji svetovni dan okolja poteka pod geslom »Planet te potrebuje — združimo se v boju proti podnebnim spremembam«. Naravovarstveniki veliko pričakujemo od sestanka državnikov sveta, ki bo letos decembra v Kobenhavnu, kjer bo sprejet ambiciozen globalni dogovor za nadaljnje ukre- panje v boju proti podnebnim spremembam. Dogovor naj bi omejil dvig povprečne globalne temperature na dve stopinji Celzija. Temeljiti mora na načelu skupne, vendar raznolike odgovornosti ter upoštevati pravico vsake države do trajnostnega razvoja. Več na: www.siol.net. ib Zaključek veteranske lige MNZ Ptuj V petek, 5. junija, se je na športnem igrišču v Vidmu odvijal zaključek veteranske lige MNZ Ptuj. Pomerile so se ekipe Boča in Hajdine (veterani — zahod) ter Stojncev in Vidma (veterani — vzhod). V malem finalu sta se za 3. mesto pomerili ekipi Stojncev in Boča, priigrala pa si ga je ekipa iz Stojncev s 4 : 2. Finale za naslov prvaka veteranske lige pa sta odigra- li ekipi Hajdine in domačini iz Vidma. Kljub bučnemu navijanju za domačo ekipo so na koncu slavili Hajdinčani, ki so sezono zaključili brez poraza. Po tekmi je sledila še podelitev pokalov in priznanj za najboljše strelce. Te so prejeli Maksim Mohorko, Ibrahim Neskič in Stanko Glažar. Besedilo in foto: Stanka Letonja Zmagovalna ekipa iz Hajdine TT h . m SSi I ... JB sMfe :ir• i •, n i-JU*- i Skupna fotografija po tekmi in zaključni podelitvi nagrad Dnevno-nočni turnir Športnega društva »AS« Športno društvo AS, ki združuje preko 60 članov, je na državni praznik, 27. 4. 2009, organiziralo že tradicionalni četrti turnir v malem nogometu. Turnir, ki se je pretekla leta odvijal v Vidmu, so letos prvič izvedli na svojem novozgrajenem igrišču v Varejah. Dnevno-nočni turnir pa je postregel še z eno novostjo, za najboljšo ekipo so namreč dodali prehodni pokal, kar nakazuje, da se bo tradicija malega nogometa v Varejah $e nadaljevala. Na turnirju se je za najvišje mesto borilo osem ekip, ki so zaigrale v dveh skupinah. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta nadaljevali pot v polfinale. Prvo mesto in hkrati prehodni pokal Športnega društva AS 2009 je osvojila ekipa OKI TEAM, drugo mesto so si priigrali nogometaši ŠD GABERJE. Tretje mesto pa je osvojila domača ekipa Športno društvo AS. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Tretjeuvrščena ekipa - Športno društvo »AS« Martin Skela med najboljšimi slovenskimi motokrosisti D občini Videm imamo veliko dobrih in uspešnih športnikov, }>ied zelo uspešne pa spada tudi motokrosist Martin Skela, TRK Tajfun šport. Na vsaki tekmi zanj zelo glasno in dobro navijajo prijatelji iz Lancove vasi. Martin je do sredine junija žil se je tudi državne tekme, Uspešno prevozil že 4 dirke ki je potekala v Slovenskih v novi sezoni, v pokalnem Konjicah. Tekmoval je v naj-prvenstvu Slovenije je uvr- močnejšem razredu R1 na $čen na skupno 2. mesto, za Slovenskem. Na tej dirki je prvouvrščenim pa zaostaja le zmagal Sašo Kragelj, Skela si Za 12 točk. Na Madžarskem, je v hudi konkurenci priboril v Suzuki pokalu, pa je Martin 12. mesto, kar je bil zanj zelo Martin Skela se na motokros stezi dobro zn f »To je bila moja prva dirka v državnem prvenstvu. 23. avgusta bom nastopil v Slovenj Gradcu na 3. dirki za pokalno prvenstvo Slovenije in upam da se bom kmalu uvrstil na boljšo stopničko. Do konca letošnje sezone bo v Sloveniji še 8 dirk — 5 pokalnih in 3 državne, rad bi se udeležil vseh, če bodo le finančne zmožnosti, kajti v letošnji sezoni je donatorjev vse manj. Trudil se bom in z dobrim rezultatom poskusil s svojimi sredstvi narediti čim več. Hvala pa vsem donatorjem, ki so mi pomagali v tej sezoni. Udeležil se bom še dirk v Avstriji v razredu R2 open. Vem, da sem na dobri poti, to sem že dokazal na dirki, kjer sem dosegel skupno 2. mesto. Zal ni šlo brez poškodb, ki sem jih utrpel pri padcih, največ teh pa se zgodi na treningih.« TM, fotoarhiv Skela Roparji na domu Ker je pred nami čas dopustov in s tem povezana naša odso- m tnost z domov, vam dajemo nekaj napotkov, kako se zaščiti pred morebitnim ropom, vlomom v našo hišo ali stanovanje. TUJA NESREČA - TUJA SKRB Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo. Naslednji ste na vrsti vi - ali pa tudi ne. Ukrepajte pravočasno — zavarujte sebe in svoj dom. V Sloveniji narašča število hišnih ropov, ki so izvedeni na nasilen in dobro pripravljen način. Storilci žrtve vnaprej izbirajo in objekte predhodno skrbno opazujejo. Napadi so običajno izvedeni na nič hudega sluteče ljudi v njihovih hišah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo telesno silo, grožnje, razne nevarne predmete in orožje ter tako žrtev prisilijo, da pove, kje hrani gotovino in dragocenosti. Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so zamaskirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se nenavadno dolgo zadržujejo v prostorih. Očitno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki, da ropajo na domovih starejših ljudi in žensk, ki se niso sposobni braniti. Svetujemo vam: • Večjih vsot gotovine ni modro skrivati doma. Najbolj zanesljiv naslov za hrambo je banka. • Ce se kljub temu odločite, da določeno vsoto gotovine hranite na »skritem« mestu doma, tega nikomur ne zaupajte. Krog tistih, ki vedo za skrivališče, naj bo čim manjši. • Priporočljivo je, da si vgradite zidni ali pohištveni trezor. • Ce posojate gotovino prijateljem in znancem, naj za to ve čim manj ljudi. Vhodna, stranska, kletna in garažna vrata naj bodo vedno zaklenjena in opremljena s kakovostno ključavnico ter varnostnim ščitom. Pomembne so tudi dodatne ključavnice. • K varnosti prispevajo tudi rolete in kakovostna okenska zapirala, saj otežujejo in zadržujejo dostop vlomilca v vaš dom. • Stranska, balkonska, kletna vrata in vrata teras naj bodo zaklenjena, ne puščajte jih priprtih ali celo odprtih, tudi ko ste le kratek čas zdoma. • Ključev ne puščajte v poštnih nabiralnikih, pod predpražnikom, v cvetličnih lončkih, na okenskih policah ali drugih »skrivališčih«. • Pred vhodnimi vrati naj bo vedno ustrezna razsvetljava, da lahko vidite, kdo je pred vrati. Zelo priporočljiva je senzorska luč. • Na notranji strani vrat imejte vgrajeno verižico. Vrata odprite le ob zataknjeni verižici. • Preden odprete vrata, poglejte skozi kukalo ali pa se po domofonu oziroma s pogle- dom skozi okno prepričajte, kdo je pred vrati. • Ce v bližini svojega doma opazite neznane osebe, jih vprašajte, koga iščejo oziroma jim dajte vedeti, da ste jih opazili. • Alarmne naprave so pomemben element varnosti pred vlomilci, roparji in nasilneži, zato jih policija priporoča. • Policija posebej opozarja: Ne poskušajte sami prijeti vsiljivca, zlasti če ste telesno šibkejši. Takoj pokličite policijo! Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Alkohol ubija, največkrat nedolžne Napoved poostrenih nadzorov policije nad psihofizičnim stanjem voznikov Alkoholiziranost udeležencev in prevelika hitrost vožnje sta žal še vedno najpogostejša dejavnika pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami. Zato bomo policisti v letu 2009 po vsej državi poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Številni poostreni nadzori tudi na lokalnih in regionalnih cestah Poleg skupnih akcij bomo policisti na območjih posa- meznih policijskih uprav izvedli številne poostrene nadzore na lokalni ravni. Na različnih cestnih relacijah (lokalnih in regionalnih) bomo ugotavljali vožnjo pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil, merili hitrost in ugotavlja- li druge kršitve cestnoprometnih predpisov. Preizkuse alkoholiziranosti bomo odrejali tudi pri rednem opravljanju nalog, v vseh postopkih s kršitelji v cestnem prometu. Na slovenskih cestah se je nad dovoljeno. nošenih pasov in mobilnih v letu 2008 zgodilo 22.783 (31.001 v letu 2007) prometnih nesreč, kar je 27 % manj kot leta 2007. V njih je 214 (294) oseb izgubilo življenje, 1.068 (1.305) je bilo hudo in 11.341 (15.185) lahko telesno poškodovanih. Število prometnih nesreč s smrtjo udeleženca se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo za 24 %, število nesreč s telesnimi Poškodbami se je zmanjšalo za 24 %, število nesreč z materialno škodo pa se je zmanjšalo za 28 %. V prometnih nesrečah je v primerjavi z letom prej umrlo 80 oseb manj ali 27 o/o. Od začetka leta 2009 do 1- maja 2009 se je zgodilo 6.111 prometnih nesreč, od tega 46 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je Umrlo 55 oseb. Na območju PP Podlehnik so se v tem obdobju zgodile 3 prometne nesreče, v kate-tih so umrli 4 udeleženci (1 tnotorist, 1 traktorist, v eni Prometni nesreči pa voznik *n sopotnik, v celotnem letu 2008 pa je na območju PP Podlehnik za posledicami prometne nesreče umrla 1 oseba. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč se je v letu 2008 v primerjavi z letom prej zmanjšal za 24 %. Delež alkoholiziranih povzročiteljev v skupnem številu obravnavanih prometnih nesreč se je v letu 2008 glede na leto 2007 povečal za 0,5 %, in sicer iz 12,1 % na 12,6 %. Vožnja pod vplivom alkohola je smrtno nevarna Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V organizmu ostane alkohol tudi do 12 ur ali več po zaužitju, naslednje jutro po uživanju alkoholnih pijač še vedno nismo popolnoma sposobni za varno vožnjo oziroma je lahko pri preizkusu alkoholiziranosti stopnja koncentracije alkohola še vedno Nasveti udeležencem v cestnem prometu • Ne uživajte alkoholih pijač, če vozite. Vozite le trezni! • Ce ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva. • Pešci, hodite po levi strani ceste! Kjer ni pločnikov, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa bodite ustrezno označeni (z odsevnimi telesi, baterijskimi svetilkami). • Upoštevate tudi druga cestnoprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi var- telefonov ter varnostni razdalji. Posebej opozarjamo vse lastnike gostinskih lokalov in organizatorje različnih prireditev, kjer se prodajajo tudi alkoholne pijače: Spoštujte določbe Zakona o omejevanju porabe alkohola. Ne točite alkoholnih pijač tistim, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere veste, da bodo zatem sedli v vozila. Vsem želimo varno vožnjo! Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Varno na kolo Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljamo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo. S kolesarjenjem kot zelo enostavnim in ekološkim načinom gibanja in prevoza Prispevamo k čistejšemu okolju, spomladi in poleti oz. v toplejših mesecih Pa je to tudi ena najprijetnejših športnih aktivnosti na svežem zraku, s katero skrbimo za ohranjanje svojih telesnih sposobnosti. Kolesarjenje je torej zdravo, aktivno in Prijetno — naj bo tudi varno! Kolesarji s° namreč poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi: • nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola; • vožnje pod vplivom alkohola; • neupoštevanja pravil o prednosti (največkrat v križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji »stop« znak ali znak »križišče s prednostno cesto« velja tudi zanje in ne le za voznike motornih vozil; • neprilagojene hitrosti glede na stanje in lastnosti ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom. Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vozite previdno in skr- bite za lastno varnost, pri čemer upoštevajte naslednja pravila in nasvete: • Bodite pozorni na prometno signalizacijo (prometne znake) in jih upoštevajte! • Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake. • Ne vozite pod vplivom alkohola! • Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravočasno in odločno nakažite svoj namen. • Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze. • Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (označena s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. • Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu (ne več kot en meter od roba) vozišča. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. • Če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, če je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vozita vzporedno. • Novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki je začela veljati 30. aprila 2008, na novo ureja treninge kolesarjev, ki zaradi specifičnosti kolesarskega športa ne morejo trenirati in hkrati upoštevati vseh pravil, ki sicer veljajo za kolesarje. Kolesarjem, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije, zakon omogoča vožnjo v skupini, ki jo morajo sestavljati najmanj štirje kolesarji. Več o tej novosti si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za promet. • Promet skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje drugih udeležencev. • Se posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. • V križiščih bodite še posebej previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepričajte, ali so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite čez križišče pes. • Da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec. • Ponoči poskrbite, da boste še bolj vidni (obvezne so luči, odsevniki, priporočljiva svetla oblačila). • Prtljago vozite v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri. • Nikoli ne smete: krmila kolesa izpuščati iz rok, dvigniti nog s pedal, voditi, vleči ali potiskati drugih vozil, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmetov, ki bi vas ovirali pri vožnji, voziti drugih oseb, razen če je z zakonom določeno drugače. • Če je potrebno, za svojo var- nost raje ustavite in pustite vozilo/-a mimo. • Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brezhibno. • V obvezno opremo kolesa sodijo zvonec, luč za osvetljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki. • Na kolesu je priporočljivo imeti: distančnik z odsevom, ščitnik verige, blatnike, ustrezne pnevmatike, ustrezen sedež, ogledalo. • Čelada: kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Čelado pa priporočamo tudi odraslim kolesarjem, čeprav ni predpisana. Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: • Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. • Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. • Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. • Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. • Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Prav tako so bolj kot drugi udeleženci v cestnem prometu ranljivi starejši kolesarji. Statistični podatki namreč kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. To seveda nikakor ne pomeni, da starejši ljudje ne smejo kolesariti. Vendar pa svetujemo: • Naj bodo odgovorni in naj upoštevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varne udeležbe v cestnem prometu. * Svetujemo jim, naj se izogibajo vožnji ponoči, ker se njihov vid počasneje adaptira temi. Posamezne vožnje naj bodo krajše. Izogibajo naj se tudi voženj Po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem pa se naj izogibajo cest, kjer ni kolesarskih stez. * Ce bomo torej kot kolesarji ravnali tako, da bomo najprej sami poskrbeli za lastno varnost in da se ne bomo sami spravljali v nevarne in/ali kritične situacije, potem bomo uživali v koristnem, prijetnem in zelo zdravem načinu giba- nja, ki ga predstavlja kolesarjenje. Pri tem pa morajo biti na kolesarje pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev, kot so na primer osebni avtomobili: • Ce zavijajo na križišču desno, morajo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečkajo. • Pri vsakem zavijanju na križišču, pri katerem »sekajo« kolesarsko stezo, morajo pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po kolesarski stezi. • Nikoli ne smejo parkirati na kolesarski stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogro- žajo promet kolesarjev. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morajo uporabljati predpisane luči, pri tem pa poskrbeti, da z njimi ne zaslepijo nasproti prihajajočih kolesarjev, še posebej na mestih, kjer ni pločnikov, prehodov za pešce ali pešpoti. • Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj tudi sami kolesarji. Želimo vam varno vožnjo, naj bo kolesarjenje rekreacija - ne tragedija. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Policisti za en dan uspešni ribiči Tudi letošnje, zdaj že tradicionalno ribiško tekmovanje zapoli-ciste iz PU Maribor je potekalo v organizaciji Policijske postaje Podlehnik, od koder je tudi glavni organizator tekmovanja, policist Miran Brumec. Tekmovalni del so uspešno izpeljali ob ribniku Podlehnik, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, domačini p, pri ulovu. Na podelitvi pokalov in nagrad so bili zraven direktorja PU Maribor Daniela Lorbeka prisotni tudi župan občine Podlehnik Marko Maučič, župan občine Videm Friderik Bračič in komandir PP Podlehnik Aleš Hanžeko-yič. Ker je tudi letošnje tek-ntovanje odlično uspelo, so Se gostitelji že odločili, da se prihodnje leto spet srečajo in pomerijo v lovu rib. so imeli tudi letos srečno roko 1. mesto: PP PODLEHNIK (ekipa: Miran Brumec, Franc Šalamun, Silvo Gabrovec) — v trajno last osvojen prehodni pokal 2. mesto: IPA ŠTAJERSKE II. 3. mesto: IPA ŠTAJERSKE I. 4. mesto: PP Ptuj I. 5. mesto: PMP Središče ob Dravi POSAMEZNE UVRSTITVE: Najboljši med posamezniki - Robert Mešiček (IPA Štajer- nik) 8.500 gr ske) 10.000 gr - Emina Dobrijevič (PMP - Miran Brumec (PP Podleh- Gruškovje) 7.600 gr nik) 8.600 gr TM - Silvo Gabrovec (PP Podleh- Reportaža s potepanja po Kitajski Kitajska me nikoli ni posebej zanimala, napačne predstave. Kitajcev je uradno okrog 100 mesti, ki imajo več kot 2 rnili-Ko pa sem prebrala knjigo Zadnji Maov 1,3 milijarde, neuradno pa kar 600 mili- jona prebivalcev — torej za sto Sloveniji plesalec, v kateri je doživeto opisano živ- jonov več, saj niso nikjer uradno zabele- Še nekaj podatkov. Nacionalni simboli so Ijenje Kitajcev od začetka šestdesetih let ženi. Podeželje je obdelano do zadnjega narcisa, ginko in panda. Njihov jezik je do danes, je odločitev padla. Kitajsko centimetra, podeželske vasice so res odraz mandarinščina. Za osnovno pisno spora-nioram videti in doživeti. neizmerne revščine, mesta pa so popolno zumevanje je potrebno poznati vsaj 2000 Desetdnevno potovanje po Kitajski me nasprotje. Modernejša, kot sem si pred- do 3000 pismenk, kolikor jih obvladale prepričalo, da imamo o tej državi stavljala. Sploh pa se Kitajci ponašajo z jo navadni ljudje, medtem ko univerzi- tetni profesorji uporabljajo okrog 6000 pismenk. To pa je še vedno daleč od 45000 pismenk, kolikor jih obstaja. Uradni podatki kažejo, da je okrog 80 milijonov Kitajcev še vedo povsem nepismenih. Kitajščine se ni enostavno naučiti, ker obstaja toliko različnih naglasov za en zlog, s čimer se spreminja tudi pomen. Naučila sem se: Ni hao! (Dober dan! Pozdravljeni!) in Xie Xie (Hvala!). v eni od trgovin govorila s 26-letno prodajalko, je povedala, da dela celo od devetih zjutraj do devetih zvečer, vmes pa ima samo 15 minut časa za malico. Sorodnike vidi samo enkrat na leto. Povprečna delavska mesečna plača znaša približno sto evrov, od tega jim običajno še uspe privarčevati skoraj šestino tega zneska. Tako vsaj pravi statistika. Sicer pa so osnovne življenjske potrebščine dokaj (i # 1 lil n ■ Otroci hodijo v vrtec od tretjega do šestega leta, ko vstopijo v osnovno šolo. Ta traja šest let. Učijo se šest predmetov, med njimi en tuji jezik, in sicer lahko izbirajo med angleščino in japonščino. Pri 12. letih opravljajo državni izpit, nato pa lahko nadaljujejo šolanje po sistemu 3 plus 3. Od 12. do 15. leta opravljajo nižjo srednjo šolo, od 15. do 18. leta pa višjo srednjo šolo. Nato spet sledi državni izpit, po katerem se lahko odločijo za nadaljnji študij. Zenske dobijo šest mesecev porodnega dopusta, ki je plačan 70-odstotno. Ljudje delajo od ponedeljka do ponedeljka po osem ur ali več. Kaj je to prosta nedelja, tam ne vedo. Dopustov skorajda nimajo. Nekaj prostih dni imajo okrog kitajskega novega leta. Ko sem poceni. Kilogram riža stane 2 juana (20 centov). Liter bencina stane 5 juanov (50 centov), kar je precej manj kot pri nas. V vseh desetih dneh nisem imela občutka, da bi na Kitajskem bil kdo brez dela. Tudi uradni podatki pravijo, da nezaposlenosti ni, neuradno pa, da je minimalna. Verjamem. Zakaj? V mestih nisem videla niti enega postopača. Vsepovsod je na voljo ogromno osebja, na vsakem parkirišču dela nekaj ljudi, ki »zlagajo« avtomobile in avtobuse kot sardelice. Njihova parkirišča so zgled popolnega reda. Na ulicah ni ene smeti, ker jih sproti počistijo. Vsaka ulica ima svojega pometača, ki cel dan hodi kar med prometom gor in dol in sproti pometa. Tako kot poznamo ameriške sanje, jih imajo tudi Kitajci, a so mnogo skromnejše. Vsak Kitajec naj bi enkrat v življenju imel svoj radio, uro in kolo. Res skromno. Kar se tiče odnosov med ljudmi, so vsaj mlajše generacije v zadnjih letih postale bolj odprte in se tudi v javnosti držijo za roke. V starejših pa je močno zakoreninjen strogi komunistični režim Mao Ze Donga. Zato na primer starejše ženske na straniščih še vedno opravljajo potrebe pri odprtih vratih, saj so nekoč ljudi nadzorovali tudi med tem »opravilom«, da jim slučajno ne bi padla v glavo kakšna ideja, nevarna in neusklajena s pravili, zapisanimi v Mao vi rdeči knjižici, ki je bila nekoč obvezna za vsakega Kitajca. Maove knjižice še vedno prodajajo. Tudi sama sem kupila eno. V njej so zapisani citati voditelja Maa. Neverjetno, kako so jim prali možgane, kakšna nelogična, celo neumna pravila so omejevala ljudi. Če pa pogledam z druge strani, kako bi sicer obvladovali tako ogromno populacijo? Tudi zaradi tega še danes Kitajska vztraja v komunizmu, čeprav je življenje v mestih že povsem demokratično in podobno zahodnemu svetu. Vsaj tako so mi razložili. Kitajci so nosili tradicionalno krojeno obleko. Na suknjiču so bili štirje žepi. V zgornjem levem je morala biti partijska knjižica, v spodnjem levem pa svinčnik. Kadar so imeli kaj časa, so morali študirati Maove citate, jih podčrtovati ali zapisovati svoje misli. Ženskam so nekoč povezovali stopala, da so bila čim manjša, saj je bila tako več vredna, za moža pa je predstavljala manjši strošek. Zenska z majhnimi stopali je celo veljala za bolj seksualno privlačno. Poroke so bile dogovorjene vnaprej; bile so neke vrste posel, o ljubezni ni bilo niti sledu. Moža so izbrali starši, neredko že deklicam pri petih letih. Dekle je s poroko za vedno odšlo od domače hiše in poslej skrbelo za moževe starše. V kulturni revoluciji, ki je trajala od srede šestdesetih let do 1976, so moški delali v domačem kraju in skrbeli Za otroke, ženske pa so celo morale delati v drugih krajih. Poročali so se na deveti dan v mesecu. Ženske so ohranile svoj priimek, prstanov pa zakonci niso nosili. Ko se je rodil otrok, so počakali en mesec, da so videli, če bo preživel, šele nato so ga poimenovali in prvič pokazali sorodnikom in drugim. Tudi pogreb je bil nekaj posebnega. Ker so verjeli v posmrtno življenje, so se pogrebci oblekli v belo, si nadeli papirnate kape, ki so jih zažigali na grobu. Ljudi so pokopali ob robu njive, ki so jo imeli v lasti. Naredili so gomilo, na katero so položili hrano in pijačo ter papirnati denar. To so ponovili vsake toliko časa, obvezno pa ob kitajskem novem letu. Veliko takih grobov je še vedno na Podeželju. Žalovanje je moralo trajati kar 27 mesecev, kar je veljalo zlasti za ovdovele ženske. Sele po preteku tega časa so bile spet »primerne« za novo zvezo. Kitajska je nekaj posebnega tudi zaradi njihovega načina razmišljanja. Pred več tisoč leti so osnovali horoskop in različne veje medicine. Njihove bolnišnice delujejo v drugačnem duhu — namenjene so predvsem preventivi; so kot nekakšni sanatoriji ali wellnes centri. Primarij neke pekinške bolnišnice nam je tako razložil: »Ce je človek bolan, je kriv zdravnik, ker ni pravočasno poskrbel za njegovo zdravje.« Ob tem nam je na kratko odpredaval povezanost čustev s posameznimi deli telesa in boleznimi, ki jih lahko prizadenejo, če je v človeku preveč negativne energije. V tej »bolnišnici« so nam zmasirali noge za 2 evra tako, da me vseh naslednjih sedem dni niso bolele. Njihov najstarejši zdravnik pa je ob spremstvu medicinske sestre, ki je prevajala v angleščino, opravljal preventivne preglede. Tudi sama sem se odločila, da poskusim. Pogledal mi je v oči, pokazala sem mu jezik, ogledal si je kožo na obrazu in rokah, nohte ter izmeril srčni utrip na obeh rokah. In potem je sledila povsem točna diagnoza, katere bolezni in zdravstvene težave me pestijo. Neverjetno! Ce ne bi doživela, ne bi verjela. Predpisal mi je dvojne zeliščne tablete, majhne kroglice, ki dejansko pomagajo. Oh, smo še daleč za njimi! Kitajci kljub napornemu sedemdnevnemu delovnemu tednu najdejo čas za razvedrilo in rekreacijo. Pravo veselje je bilo opazovati, kako se v mestih zvečer zberejo na kakšnem manjšem trgu, kjer igra zelo ritmična živa glasba, ob kateri pleše staro in mlado. Ali pa sredi trga postavijo zvočnik in podajo mikrofon vsakemu, ki želi kaj zapeti. Tudi naša skupina Slovencev je pogumno odpela Tam dol na ravnem polju in požela bučen aplavz. Vse stvari na Kitajskem imajo neki red in smisel. Parki in vrtovi so postavljeni v smeri sever — jug, v njih bi naj bili zajeti elementi zemlja, voda, kamen. Upoštevajo tudi feng šui, kar pomeni vodo in veter. Peking naj bi glede na to imel idealno pozicijo. Velik poudarek dajejo številom. Devet je cesarsko število. Zgradbe, namenjene cesarju, so vedno imele strehe okrašene s kipci devetih živali. Vse strehe z manj živalskimi figuricami so bile namenjene ljudem nižjih slojev. Število osem je posebej srečno število, zato so se olimpijske igre v Pekingu začele prav 8. 8. 2008. Vsi poznamo jin in jang. Jin pomeni žensko, jang moškega. V vsakem dobrem je nekaj slabega in v vsakem slabem je nekaj dobrega. Vse stvari so krožno povezane, kot na primer pet elementov: voda gasi ogenj, ogenj tali kovino, kovina podre les, les raste iz zemlje, zemlja pa je spet povezana z vodo. Naslednjih pet elementov predstavljajo tudi vse štiri smeri neba, ki jim je dodano še središče. Glavna vera na Kitajskem je budizem. Kipe Bude je mogoče najti vsepovsod, izdelani pa so iz različnih materialov. Najdragocenejši so iz zlata, žada in marmorja. Materialnemu svetu ne dajejo toliko poudarka, čeprav je tudi Kitajsko zajela zahodna potrošniška miselnost, a to velja zgolj za mesta. Pravi šok smo doživeli že po nekaj minutah vožnje po njihovih cestah. Sami dobri avtomobili - mercedesi, audiji, opli in druge drage znamke. Skoraj vsi v črni barvi. V mestih kaj drugega sploh ni videti. Celo limuzine so nekaj običajnega. Mesta Peking, Xi’an in Šang- haj so polna trgovin prestižnih zahodnih znamk. Na vsakem vogalu vidiš McDonalds, KFC ali Starbucks restavracije s hitro prehrano. A propo — prehrana. Jedo vse, kar leze in gre in leti. V vseh desetih dneh sem videla psov le za prste obeh rok, mačko pa samo eno. Celo bube svi-loprejke, ki jih izločijo iz svilnatega kokona, uporabijo za prehrano. Se ena stvar, zaradi katere se mi je Kitajska tako prikupila. Caj! Kitajci so iz pitja čaja naredili pravi obred. Poznajo ogromno vrst in okusov čaja, vsak ima tudi posebno zdravilno moč. To je bilo nekaj zame, saj mi končno ni bilo potrebno neprestano prositi za čaj tako kot v mnogih državah. Tudi v Sloveniji se ob vsaki priložnosti pije večinoma kava, »čajčkarji« pa smo kar malo pozabljena vrsta. Skratka — življenje na Kitajskem je zelo drugačno od našega. Negujejo stvari, ki so pri nas že dolgo po nemarnem pozabljene ali omalovaževane, kot so pristni medosebni odnosi, poudarjanje duhovnega sveta, preprostost, zdrava prehrana, preventiva (in ne kurativa) pri skoraj vseh plasteh življenja. Resnično si želim, da bi več Slovencev pogledalo »čez planke« in uvidelo, da materialno bogastvo, egoizem in sebičnost niso vse. Popotni pozdrav do naslednjič, ko bom podrobneje predstavila pot po Kitajski. Ni hao! Tekst in foto: Manja Vinko Stojni krožek »Posestnik« v Romuniji V drugem tednu meseca junija 2009je odprava Strojnega krožka »Posestnik«, pod vodstvom Antona Zemljaka, svoj kompas obrnila na vzhod in obiskala najmlajšo članico EU, Romunijo. Prvi vtis udeležencev ekskurzije (prisotni so bili tudi zdajšnji in prejšnji župan občine Videm ter podžupan občine Kidričevo) je bil neke vrste časovni zamik, potovanje nazaj po časovni premici. Obiskali so tudi znameniti kraljevski dvorec Peleš. Temu primerno se lahko opredelimo tudi do romunskega kmetijstva, saj je na njivah pogosto mogoče videti skupine ljudi, ki okopavajo posevke, ogrebajo krompir še s konjsko vprego ter nemalokrat transporte vršijo z vozovi. Cela pobočja znajo kositi ročno, seno pa zvečer ročno spravijo v »plaste«, kot se je to dogajalo pri nas pred davnimi leti. Le na najbolj kmetijskih predelih (Banat) se slika izboljša in pojavi se tudi kmetijska mehanizacija in kombajni. Prostrana kmetijska zemljiška struktura deluje sicer dokaj urejeno, toda kljub praviloma pravilnim oblikam gre za precej ozke parcele, a na srečo vsaj spodobno dolge. Živi- noreja se odraža predvsem v reji ovac in prašičev, veliko je videti tudi propadlih kmetijskih in industrijskih obratov, temu primerno je tudi stanje infrastrukture, ki je praviloma utrujena, stara, izčrpana, preživeta. Le urbana okolja po smrti diktatorskega vodje Nicolaea Ceausesca, ki so ga leta 1989 po uporu ljudstva obsodili in usmrtili, kažejo gotov napredek in vidno pričnejo slediti utripu in videzu drugih evropskih prestolnic. Po drugi strani pa v tej državi naletimo na impozantno arhitekturno dediščino, ki so jo v zadnjih letih odprli tudi za obiskovalce. Udeleženci ekskurzije so tako doživeli in spoznali mesto Sibiu (kulturna prestolnica EU v letu 2007), Sigishoaro, srednjeveško mesto, kjer se je 1431 rodil Vlad Tepeš, znan pod imenom Drakula. Ta se je s svojo vojsko uspešno upiral turškim vpadom, med svojim ljudstvom pa ni trpel izdajalcev in lopovov, ki jih po zgodovinskem izročilu v njegovem času ni bilo zaradi tega, ker jih je kruto pokončal z natikanjem na kol, s tem pa labilnim ljudem pognal smrtni strah v kosti ter jih tako držal proč od zarote in nezvestobe narodu. Iz 13. stoletja datira znamenit, slikovit dvorec Bran, v južnih Karpatih je bilo mogoče videti samostan Sinaia v istoimenskem mestu, hkrati pa še kraljevski dvorec Peleš, z originalnimi rekviziti in razstavnimi eksponati, v neverjetni, dih jemajoči notranjosti, mesti Brasov in Craiova, katerih mnogi objekti zgodovinske vrednosti in pomembnosti so pod zaščito Unesca. Bukarešta je upravičeno imenovana tudi mali Pariz, saj nanj s svojimi četrtmi zelo spominja, krasi jo tudi »Triumfalna kapija«, slavolok, kot ga poznamo v Parizu. Romunija je zgodovinsko zelo zanimiva, hkrati pa je z novo družbeno ureditvijo zaznati veliko potenciala in ugoden razvojni naboj na vsakem koraku, seveda v ozki odvisnosti od kapitala. Dala je nekaj veljakov svetovnega formata, tako v znanstvenem kot športnem svetu. To deželo bi bilo zanimivo spet obiskati čez kako desetletje ali dve. Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj Člani SK Posestnik so v juniju obiskali Romunijo, ki je v EU vstopila leta 2007. Osteoporoza V Sloveniji zaradi osteoporoze trpi več kot 140.000 ljudi, med njimi je 80 % žensk. Zaradi staranja prebivalstva je pričakovati, da bodo te številke še naraščale. Ženske so prizadete pogosteje kot moški. Razlog za to je pešanje spolnih hormonov v menopavzi. Osteoporoza je atrofija kosti. To pomeni, da kosti ne morejo več prenašati vsakdanjih obremenitev. Bolečine bolnikov po zlomu vretenca so neznosne, pogosto jih je mogoče primerjati s tistimi pri srčnem infarktu. Nujno bolnišnično zdravljenje, invalidnost in potreba po negi sodijo v začaran krog zmanjšanja kakovosti obolelih za osteoporozo. Vendar lahko težave pravočasno preprečimo, če nekoliko spremenimo svoje življenjske navade. Sem na prvem mestu sodi več gibanja ter prehrana z veliko kalcija in vitamina D. Vsak človek mora ob obstoječih dejavnikih tveganja najprej sam, nato pa v pogovoru z osebnim zdravnikom poskusiti čim bolj pravočasno prepoznati osteoporozo, torej že pred prvim zlomom kosti. Tako lahko preprečimo bole- če zlome kosti in dolgotrajno zdravljenje. Prvi znaki osteoporoze se kažejo kot občutki nemoči in »zlomljenosti« hrbta, šele kasneje se pojavijo bolečine v tem delu in okrogel hrbet. Zaradi krajšega trupa se nato na hrbtu pojavijo kožne gube, ki segajo od sredine hrbtenice do pasu ob sredini. Telesna višina se zniža, zato je smiselno od 45. leta starosti dalje, enako kot v obdobju rasti, redno nadzorovati telesno višino in ob znižanju za 4 cm in več glede na najvišjo telesno višino obiskati zdravnika. Za preprečevanje osteoporoze je vse življenje nujen zdrav življenjski slog. Pojavi se lahko v vsakem starostnem obdobju in pri obeh spolih. Predvsem pa so ogrožene žen- ske po menopavzi ter ženske in moški v visoki starosti. Poskrbeti moramo za pravilno prehranjevanje - kostem prijazna prehrana kosti redno in v zadostni meri oskrbuje s kalcijem v pravilnem razmerju do ostalih hranilnih snovi. Dnevna potreba po kalciju znaša od 1200 do 1500 mg. Glavni viri kalcija: - mleko in mlečni izdelki, - zelena zelenjava, solata in zelišča, - mineralna voda z dodatnim kalcijem, - oreščki, mandlji, mak in sezam, - sardine v olju, prekajena vahnja. Preprečevanje osteoporoze praviloma uspe z zadoščanjem potreb po kalciju s polnovredno prehrano. Ob nagnjenju k prenizki ah čezmerni telesni teži, neprenašanju živil ali odporu do njih so priporočljiva prehranska dopolnila. Pri zdravljenju osteoporoze so večinama neizogibna. Potrebno se je izogibati nikotinu in alkoholu. Povečanje izločanja kalcija pa povzročajo sol, preveč kofeina in preveč beljakovin. Zato moramo biti pozorni tudi na ta živila. Za preprečevanje osteoporoze pa je zelo pomembno gibanje, veliko gibanja. Katero vrsto športa za povečanje trdnosti kosti izbere posameznik, je odvisno od njegove starosti, kondicije, veselja ter pripravljenosti rednega izvajanja vaj. Posebno pozornost je potrebno nameniti mišicam hrbta, stegen, pa tudi zadnjice. Za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze so zanimivi naslednji treningi: ples, tai chi, nordijska hoja. Vse bolj razširjena je nordijska hoja. Pri tej sodobni tehniki sta dokazana izoblikovanje mišic v vseh predelih in izboljšana kondicija, med vadbo pa je dodatna pozornost namenjena tudi gležnjem. Sedaj vam preostane samo še eno: obujte si športne ali plesne čevlje, palice v roke, pa ven v naravo za krepke kosti! Vir: Osteoporoza, 2009 Mednarodni dan medicinskih sester 12. maj je bil obeležen kot mednarodni dan medicinskih sester. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege " Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Darinka Klemenc je v najinem pogovoru povedala, »da se poklic kot tak profesionalizira v tem smislu, da postaja znanstvena disciplina in da medicinske sestre postajajo vedno bolj izobražene«. Stanje v slovenskem Prostoru je po njenih besedah dobro, ocenimo pa lahko, »da ima slovenski pacient dobro izobraženo medicinsko sestro in slovenska ženska dobro izobraženo babico«. Letošnji mednarodni dan medicinskih sester je potekal pod geslom »Medicinske sestre zagotavljamo kakovost in uvajamo novosti«, dotikal pa se je inovativnosti in kakovosti. Kle-menčeva je ob tem poudarila, »da je eno z drugim povezano, pod kakovostjo je tudi varnost in tista človeška, humana nota, ki jo medicinske sestre želijo poudarjati v odnosu do pacienta«. Zbornica zdravstvene in babi&e nege Sloveni^ • Zveza stnctovnii društev medidfiskih sester, babk In zdravstvenih tehnikov Slovenije Logotip Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije MEDNARODNI DAN BABIC Mednarodni dan babic, ki smo ga obeležili 5. maja, je letos potekal pod geslom »Svet potrebuje babice — zdaj bolj kot kadarkoli«. V mednarodni poslanici so Svetovna babiška konfederacija in babice sveta sporočile vsem, kaj vse je treba nujno narediti, da po vsem svetu zmanjšamo umrljivost žensk zaradi nosečnosti in poroda ter da zmanjšamo umrljivost novorojenčkov. Za dosego milenijskih razvojnih ciljev 4, 5 in 6, ki jih je Organizacija združenih narodov sprejela na začetku tisočletja, bi morali po vsem svetu in še posebej v manj razvitih predelih sveta do leta 2015 povečati število babic za 350.000. V sporočilu, ki so ga objavile Svetovna zdravstvena organizacija, UNFPA, UNICEF in Svetovna banka, so zapisali, da je umrljivost zaradi nosečnosti in poroda »največja zdravstvena neenakost na svetu, saj kar 99 % žensk umre v manj razvitem svetu«. Predsednica Sekcije medicinskih sester in babic Anita Prelec nam je v našem pogovoru predstavila zastrašujoče podatke, da 50-60 % žensk še vedno rojeva brez strokovne pomoči pri porodu, v Afriki in manj razvitih državah Azije pa umre od 600 do 700 žensk na 100.000 živorojenih otrok, kar je grozljiv podatek. Babice so ta dan počastile z že tradicionalnim pohodom na Šmarno goro. TEDEN MULTIPLE SKLEROZE Združenje multiple skleroze Slovenije je letos že tretjič organiziralo teden multiple skleroze, ki se je pričel 25. in zaključil 31. maja. Teden je bil namenjen predvsem osveščanju javnosti o tej bolezni in o problemih, ki jih povzroča tako osebam z multiplo sklerozo, kakor tudi njihovim svojcem ter tudi o možnih načinih pomoči, ki jo lahko nudijo osebam s to boleznijo. Preko različnih aktivnosti so v združenju predstavili življenje oseb z multiplo sklerozo širši javnosti, to je vsem tistim, ki tega še ne poznajo. To je eden izmed načinov, kako olajšati življenje vsem tistim, ki že imajo to diagnozo, kot tudi vsem tistim, ki se bodo z njo kdaj spopadli. Letos pa smo prvič obeležili tudi Medna- rodni dan multiple skleroze, zato so v Združenju multiple skleroze v termah Topolšica pripravili srečanje in izobraževanje, v okviru katerega je potekala tudi akcija zbiranja sredstev med donatorji. Teden multiple skleroze je obeležila tudi ptujska podružnica Združenja multiple skleroze, katere predsednica je Jolanda Šoštarič, v nakupovalnem centru Qlandia so namreč pripravili svojo stojnico, kjer so delili propagandni material, zloženke in knjižice ter dogajanje popestrili s kulturnim programom. Pripravila: Stanka Letonja Zdravo in varno na soncu Poletje je čas počitnic, brezskrbnosti, uživanja na soncu in v morju. V tem času si odpočije tudi naše telo. Velikokrat v želji, da bi bili videti čim bolj zagoreli, s sončenjem pretiravamo, celo tako, da dobimo sončne opekline. To niso običajne opekline. UVB žarki v koži povzročijo poškodbe, ki jih opazimo kot rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek. Ta reakcija nastane približno 30 min po sončenju, najmočneje pa je izražena šele po 12-24 urah ali celo kasneje. Znaki vnetja minejo v 4 do 7 dneh, ko se kožne celice obnovijo. Koža si zapomni vsako poškodbo, zato dolgoletno pretiravanje s sončenjem vodi v prezgodnje staranje kože. Pri nekaterih se lahko razvije alergija ali preobčutljivost na sonce, ki se kaže v obliki rdečih pikic in srbečice. Pred soncem se je zato dobro primerno zaščititi, predvsem se mu moramo izogibati med 11. in 16. uro. Poleg sence in pokrival so varovalni pripravki v obliki krem, losjonov ali pršil nepogrešljivi. Vsebujejo naj kombinacijo UV filtrov, nanašajmo jih na suho kožo, večkrat na dan. UV faktor nam pove, koliko dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo. Zaščitni faktor 30 zmanjša sevanje na koži za 96,7 %, faktor 50 pa za 98 %, torej med obema ni velike razlike, zato je smiselno, da se odločimo kar za faktor 30. Pozorni moramo biti, da pripravki ne vsebujejo preveč dišav, konzervansov, organskih filtrov, ki dodatno povečajo tveganje za alergijo. Za kožo so dobri tudi antioksidanti, kot sta vitamina C in E. Otroci imajo tanjšo in bolj občutljivo kožo, ki jo lahko sonce opeče tudi na oblačen dan. Otrok, mlajših od 6 mesecev, ne izpostavljajte soncu, strokovnjaki tudi odsvetujejo uporabo zaščitnih pripravkov pri tej starosti. Krema za otroke naj vsebuje UVA in UVB filtre, več anorganskih in čim manj organskih filtrov. Zadnji skozi kožo lažje prehajajo in jo bolj dražijo. UV faktor naj bo vsaj 15. Zanimivo je, da človek 50 % do 80 % časa svoje izpostavljenosti soncu doseže do 18. leta, zato je ustrezna zaščita pred sončnimi žarki pri otrocih izredno pomembna. Tisti, ki jemljete kakšna zdravila, pa morate vedeti, da nekatera povzročajo preobčutljivost na sonce, npr. določeni antibiotiki, diuretiki, antidepresivi, hormoni ... Zato preberite navodilo za uporabo zdravila ali povprašajte v lekarni ali pri zdravniku. Ce nas sonce vseeno opeče, bodimo v senci, kožo hladimo s hladnimi obhladki, jo namažimo npr. z aloe vero, vzamemo lahko tudi kaj proti bolečinam. Sonce ima ogromno dobro- dejnih vplivov. Je vir življenja in ima tudi za človeški organizem številne dobre učinke. Izboljša imunsko odpornost in splošno počutje ter omogoča nastanek vitamina D. Že 15 minut sonca dnevno zadošča za nastanek zadostne količine vitamina D v koži. Dobra predpriprava na sonce je jemanje kalcija, nekaj dni pred morjem se priporočajo tudi tablete proti alergiji, še zlasti pri tistih, ki so preobčutljivi na sonce. Veselimo se sonca, spoštujmo njegovo moč, za dobro svoje kože in zdravja nasploh pa se mu izogibajmo v sredini dneva. Tako bodo naši počitniški dnevi še bolj brezskrbni. Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj Frizerski salon Visoki vrh v Zg. Leskovcu V mesecu marcu je v Zgornjem Leskovcu pod imenom Visoki vrh odprla novi frizerski salon Minka Feguš. Trenutno obratuje samo v popoldanskem času, od torka do petka, in sicer med 15. in 19■ uro, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V svoji ponudbi vam nudi modne in klasične pričeske, pričeske za posebne ali ekstravagantne priložnosti ter ličenja za vse priložnosti. Sprememba vašega videza je zelo blizu, zato se oglasite v frizerskem salonu Visoki vrh ali pokličite na telefon 051 615 792 ali 02 763 0047. Minka se priporoča. Besedilo in foto: AZ Minka v svojem frizerskem salonu Občina Videm ima med svojimi obveznostmi tudi obveznost, da o dogodkih in dejavnostih obvešča tudi občane. Zraven glasila Naš glas je prisotna televizijska oblika informiranja javnosti. Ker pa celotna občina še lep čas ne bo pokrita s kabelsko televizijo, smo v tem trenutku v takšnem mediju, ki je možen skoraj na celotnem območju, torej v SIOL TV. Tako lahko SIP TV gledalci gledajo tako v kabelski televiziji UPC Telemach kot v SIOL TV. V kabelski programski shemi je SIP TV na S6 kanalu, v SIOL TV pa na 143. kanalu. Čas, ko so na programu vsebine iz občine Videm, je nedelja ob SIP TV tudi TV Videm 11. uri in ponedeljek ob 18. uri. Ponovitev pa je naslednji ponedeljek ob 8. uri. Zraven tega, da lahko občani gledajo, kaj se dogaja v Občini Videm in pri sosedovih, pa je tudi možnost, da se vsi, ki organizirajo pomembne in večje prireditve in akcije, za katere bi lahko ocenili, da sodijo širši javnosti, to sporočijo na Občino Videm ge. Nadi Golob ali na SIP TV info@siptv.si. Od vseh nas je odvisno, kaj bomo videli. In še to: dogodek, ki ni dokumentiran in predstavljen čim širši javnosti, se ni zgodil. Naj se zgodi SIP TV. Mag. Janez Merc Štolfo Cenik UPC Telemah Analogna kabelska televizija Mesečna naročnina Priključnina - KTV v stavbi z 1 do 4 stanovanji - KTV v stavbi s 5 in več stanovanji Digitalna kabelska televizija Mesečna naročnina - Osnovni paket (65 programov) - Razširjeni paket (102 programa) - Filmski paket (104 programi) Digitalna kabelska — dodatne storitve Mesečna naročnina - Dodatni osnovni digitalni sprejemnik - Digitalni video snemalnik (DVR) - Sprejemnik za gledanje programov v visoki ločljivosti* - Conax PCMCI modul (za TV-sprejem., ki imajo vgrajeno dig. kabl. sprej.) • ni možno v osnovnem paketu* Kabelski internet Mesečna naročnina - XS (do 512/128 kbps) - X (do 2 Mb/384 kbps) - M (do 10 Mb/768 kbps) - L (do 15 Mb/1536 kbps) + 10 MB prostora na spletu - XL (do 25 Mb/2048 kbps) + 20 MB prostora na spletu Paket Trojček (vezava za 12 mes. - brez priključ.) Mesečna naročnina - Trojček S (KTV analogna + internet 256 Kbps/64 Kbps + telefonska naroč.) - Trojček M (KTV analogna + internet 2 Mbps/384 Kbps + telefonska naroč.) - Trojček L (KTV analogna + internet 12 Mbps/768 Kbps + telefonska naročnina prosti čas) - Trojček XL (KTV analogna + internet 24 Mbps/2 Mbps + telefonska naročnina prosti čas plus) cena v € 14,90 Paket Digitalni Trojček (vezava za 12 mes. — brez priključ.) Mesečna naročnina 350,00 - DTV Trojček S (DTV osnovni paket + 150,00 osnovni digitalni sprejemnik 25,00 cena v € + internet 256 Kbps/64 Kbps + telefonska naročnina) 18,00 - DTV Trojček S+ (DTV razširjeni paket + osnovni digitalni sprejemnik 29,00 22,00 + internet 256 Kbps/64 Kbps 28,00 + telefonska naročnina) cena v € - DTV Trojček M (DTV osnovni paket + osnovni digitalni sprejemnik + internet 2 35,00 2,00 Mbps/384 Kbps + telefonska naročnina) 4,00 - DTV Trojček M+ (DTV razširjeni paket + osnovni digitalni sprejemnik + internet 2 39,00 6,00 Mbps/384 Kbps + telefonska naročnina) - DTV Trojček L (DTV razširjeni paket + digi- 2,00 talni video snemalnik 50,00 + internet 12 Mbps/1 Mbps + telefonska naročnina prosti čas) cena v € - DTV Trojček XL (DTV filmski paket + digitalni video snemalnik 60,00 15,00 + internet 24 Mbps/2 Mbps + telefonska naročnina prosti čas) plus) 20,00 30,00 Dodatne storitve paketov Digitalni trojček cena v € 40,00 Mesečna naročnina - HBO in HBO Comedy (samo za naročnike DTV trojčkov) 6,00 50,00 - Dodatni osnovni digitalni sprejemnik (STB) 2,00 cena v € - Digitalni video snemalnik (DVR) - Sprejemnik za gledanje programov v visoki 4.00 6.00 22,00 ločljivosti (HD)* - Conax PCMCIA modul 2,00 33,00 • ni možno v osnovnem paketu* Za informacijo za ceno priključnine v primeru trojčki ov pokli- 44,00 čite na brezplačno številko 080 22 88. Cenik je informativen in velja do preklica. Vse cene vključu- 55,00 jejo DDV. Drugi rojstni dan vrtca Sonček Kdor še ne ve, videmski vrtec je pred kratkim dobil tudi uradno ime — SONČEK. Prav ta Sonček pa je praznoval 2. rojstni dati. 4. junija dopoldan se je iz vsake od štirih igralnic slišala pesem Vse najboljše. Otroci so ob torti dan posvetili praznovanju rojstnega dne vrtca. Popoldan pa je zaznamovala vorila tudi v. d. ravnateljice prireditev za starše in goste. Helena Šegula z željo, da si za Povabilu sta se odzvala tudi vrtec želi dovolj didaktičnih župan občine Videm Friderik pripomočkov, odprtja novega Bračič in poslanec DZ Bran- oddelka in da bi bil vrtec še ko Marinič. Navzoče je nago- naprej vrtec prijaznih ljudi in Praznovali in zabavali so se mali in veliki. širokih nasmehov. Glede na veliko število vpisanih otrok za šolsko leto 2009/2010 nas je vse razveselila novica o ureditvi petega oddelka v doslej neizkoriščenih prostorih vrtca. Nato je stekel kulturni program, ki so ga vsak po svojih sposobnostih pod vodstvom strokovnih delavk pripravili otroci. Točke so se prepletale ob vsebini pravljice Zvezdica Zaspanka. Ob njej smo uživali veliki in mali. Tradicionalno smo se tudi poslovili od otrok, ki odhajajo v šolo in jim razdelili priznanja in pohvale. Druženje se je zaključilo s pogostitvijo v avli vrtca. Prepletal se je sproščen klepet med otroki, starši, delavkami vrtca in šole ter gosti. Violeta Flajs, vodja vrtca Ekipa videmskega vrtca Sonček Vrtca Sonček in Mavrica Bili smo na Medobčinskem krosu cicibanov na Ptuju. Dobro smo se uvrstili in se veselili. 5. dan šole Leskovec Konec maja so na šoli Leskovec praznovali že 5. rojstni dan, odkar je bila šola prenovljena. Letošnja rdeča nit dogajanja je bila »Ko bom velik, bom ...«. Učenci so skupaj z učitelji več mesecev ustvarjali na izbrano temo, ki pa so jo povezali s krajem in dejavnostmi, ki bi pomagale ljudem v prihodnosti, da bi raje ostajali v domačem kraju. Tako so spoznavali sadjarstvo, živinorejo, vrtnarstvo, čebelarstvo, turistično kmetijo, črno kuhinjo, rekreacijo v Halozah, lesarstvo, poti po Halozah, ekološko kmetovanje, bančništvo, pa tudi pesmi o poklicih, kulturno dediščino, dejavnosti nekoč, izvedli pa so tudi kviz o poklicih. Otroci iz leskovškega vrtca pa so spoznavali kuharstvo. Koordinatorici projekta sta bili Marjana Notersberg in Ksenija Širovnik. Na proslavi, ki se je je udeležilo zares veliko število obiskovalcev in obiskovalk, smo spremljali zgodbo Aljaža in Barbare, ki se v obdobju recesije in odpuščanja ter svojim življenjem v majhnem stanovanju v mestu zamislita nad prihodnostjo in ugotovita, da bi se z vrnitvijo v rodni Leskovec odprle številne možnosti za življenje in delo, če samo začneta pri obnovi domačije, skrbi za sadovnjak in vinograd, da ne govorimo o čebelnjaku in nekaj glavah živine. Morda pa celo uredita turistično kmetijo. Seveda sta se podučila tudi o najemu primernega kredita in na koncu ugotovila, da se bosta iz mesta čisto zares vrnila v prelepe Haloze. Na prireditvi so navzoče nagovorili v. d. ravnateljice zavoda OŠ Videm Helena Šegula, vodja šole Leskovec Marjana Srdinšek in župan občine Videm Friderik Bračič. Slednji je učence in zaposlene na leskovški šoli razveselil s posebnim darilom, novim računalnikom. Letos je pri projektu pomagalo veliko zunanjih sodelavcev, ki so se jim še posebej zahvalili z majhno pozornostjo. Proslavo je spremljala foto-projekcija dejavnosti učencev pri nastajanju projekta. Ome- niti je potrebno tudi bogato in poučno razstavo. Modra pa so komu dali kakšno dobro idejo. Obiskovalci pa so bili navdušeni tudi nad pravo kmečko pogostitvijo, ki je bila paša za oči in brbončice, pripravile pa so jo učiteljice šole Leskovec. Ob tej priložnosti so izdali tudi glasilo. Mag. Manja Vinko Srečanje s pisateljico Meo Valens Še v zadnjem razredu osnovne šole smo osvojili bralno značko. Ob tej priložnosti so k nam na šolo povabili pisateljico Meo Valens. V učilnici se je zbralo približno 60 učencev tretje triade. Nestrpno smo pričakovali mlado pisateljico. Ko je prispela, se nam je najprej predstavila. Preko računalnika nam je pripravila predstavitev o indijanskih plemenih, ki so se ohranila vse do danes. Pripovedovala nam je o svojih doživetjih, saj je tudi sama potovala po Srednji in Južni Ameriki. Zapela je tudi nekaj njihovih pesmi. Med predstavitvijo sem zelo uživala in z veseljem sem jo poslušala. Mea je s seboj prinesla tudi nakit, ki so ga ročno izdelali, ter školjko, ki jo je našla sama. Napisala je že kar nekaj uspešnih knjig. Prebrala nam je nekaj odlomkov iz svoje knjige Uglašena. Zelo sem vesela, da nas je Mea obiskala na šoli ter z nami delila svoja doživetja in misli. Valentina Mušič, 9. b, OŠ Videm GLOSA Smisel svojega življenja človek mora poiskati, ako srečo če držati in izkusit’ ne tipljenja. Človek vsak drugače misli. Včasih sploh se ne zaveda, da trpljenje ga že gleda. Vedno nekaj si izmisli, v glavi si načrt osmisli, da izogne se trpljenju in se posveti življenju. Išče, išče, se ne znajde; išče, išče — pa ga najde, smisel svojega življenja? Mar želimo od usode, da lepo se z nami spravi? Ali da se stran odpravi? Ali da ne zmanjka vode? Pol življenja se nam bode korenito spremenilo. Nič ne bo več, kot je bilo. Kaj pa naj sedaj dobimo? To, kar vedno si želimo, človek mora poiskati. Vsi zašli smo v to skušnjavo: kar želimo, to denar je — svetu on postal vladar je. Da ohranimo naravo, moramo zbistriti glavo. Prizanesimo naravi, saj to so nasveti pravi. Ce jo hoče res rešiti, človek mora to storiti, ako srečo če držati. Zlati bralci in bralke — to so učenci in učenke 9. razreda, ki si zaradi ljubezni do branja zaslužijo še posebno pohvalo, saj so bralno značko osvajali vsa leta od prvega do zadnjega razreda — so v letošnjem šolskem letu: Tamara Duh, Nina Golob, Gregor Habjanič, Karolina Horvat, Tamara Kelc, Laura Kovačec, Alen Krajnc, Tina Letič, Žiga Medved, Anita Mlakar, Boštjan Mohorko, Andreja Murko, Jakob Murko, Valentina Mušič, Monika Ostroško, Urška Ostroško, Jana Pukšič, Barbara Rodošek, Eva Sedlašek, Julija Viličnjak, Blaž Zem-ljak, Dejan Zemljak in Katja Žunkovič. Naj jim knjige ostanejo zveste prijateljice, ki nikoli ne razočarajo! Zahvala Sam nisem ravno ljubitelj velikih in mnogih besed. Kratko in jedrnato je bilo že od nekdaj moje geslo. A to, o čemer imam namen pisati, je vredno besed. Kako čas hiti! Kmalu bo minilo 9 let, odkar smo prvič prestopili prag OS. Zdi se, kot da se je to zgodilo včeraj, danes pa je pred nami le še nekaj dni pouka. Za nami je 9 nepozabnih let, o katerih bomo nekoč prav gotovo pripovedovali otrokom in vnukom ter se z nasmehom na obrazu spominjali, kako nam je bilo lepo ... Kot se za tako »obletnico« — zaključek osnovnošolskega izobraževanja spodobi - jo moramo proslaviti. In ta prireditev mora biti slavnostna. In pravimo ji valeta. A prav vse je povezano s financami. Stroški so relativno visoki. A tudi v današnjem času se najdejo ljudje, ki so dobrega srca in radi pomagajo. To so naši sponzorji, ki so nam zmanjšali stroške. Prav oni so tisti, ki so namenili nekaj denarja za nas - za našo valeto. In spodobi se, da se jim zahvalimo, ker so se zavedali, kako močan problem je to, in so nas finančno podprli. Beseda hvala je premalo. Toda ne najdem drugih besed. Zato mi ne preostane drugega, kot da vam v imenu vseh devetošolcev z razredničarkama rečem preprosto iskrena hvala. Darovali so: • NKBM, d. d., PE Videm • MIRAL, Miran Krajnc, s. p.,Videm • TEVE Ptuj, d. o. o. • OBČINA VIDEM • ESTETIKA, Maribor, Metka Amon Beber, s. p. • MONTPRO, d. o. o. • AVTOPREVOZNIŠTVO Jus Ervin, s. p. • URNI, d. o. o., Ljubljana • KAAS AVTO, d. o. o., Ptuj • ELEKTROTEHNIKA Iztok Milošič, s. p., Videm • MIT, Aleš Horvat, s. p., Videm • MOJ DOM Ptuj v Qlandiji, Adnan Handanovič, s. p. • AH TERBUC, d. o. o., Ptuj • BAR PALMA Ptuj, Tomanič Darko - Lidija, s. p. • GOSTIŠČE PRI TREH LIPAH, Pal Dragica s. p. • AVTOVLEKA GRIL, s. p. • ZLATARSTVO Bedrač Srečko, s. p. • AVTO OSENJAK Ptuj, Roman Osenjak, s. P- • ČISTILNICA IN PRALNICA Ptuj, Antolič Marko, s. p. Alen Krajnc, 9. b Kam peljejo naša pota? Kam hitijo naše reke, gnane v večnost in na veke? Mar nas sreča tamkaj čaka, kjer zgubi slabost se vsaka? Človek težko si predstavlja, kaj usoda mu postavlja, kdaj se od sveta poslavlja. Srečnega želi življenja in izkusit’ ne trpljenja. Alen Krajnc, 9. b GAZELA Pride dan, ko ves nesrečen se nekdo zazre v nebo. Res je hudo. In že vidi to belino, ki podnevi ga mori. Resje hudo. Kmalu misli mu vzletijo preko hribov in dolin -ne zaveda se resnice, prav tako ne bolečin. Res je hudo. Prepusti se tej belini, ki ji konca videt ni, in kmalu spet pozabi, da v resničnosti živi. Res je hudo. Svet čarobni ga očara, pa ne misli več na vse; zdaj za sebe se pogaja in mu spet gori srce. Res je hudo. A naenkrat se premakne - pa belina izhlapi - in nato v svet koraka poln vprašanj brez večnosti. Bilo je hudo. Eva Sedlašek, 9. a Rešimo naš planet Planet, na katerem živimo, v zadnjem času pustošijo številne naravne katastrofe. Poleg teh se človeštvo sooča z onesnaženjem vode, zraka, zemlje ... Sedaj, ko smo spoznali, da s tem človeštvu škodimo, smo začeli razmišljati o novih virih energije, predvsem čiste energije, ki okolju ne povzroča škode. Razmišljati smo začeli tudi o tem, da bi zapustili naš planet v primeru, če bi postala Zemlja še bolj onesnažena. S to idejo o vesolju se ukvarja kar nekaj vodilnih svetovnih znanstvenikov. Se več znanstvenikov pa se ukvarja z reševanjem samega planeta, od nesnage, ki se je nabrala v vseh teh letih, desetletjih, stoletjih ... Ti raziskujejo nove načine poganjanja motornih sredstev, načine zmanjšanja strupenih plinov, ki jih vsakodnevno spuščamo v atmosfero. Z mislijo o ohranjanju narave sem se tudi jaz domislil nekaj pametnih načinov varovanja narave. Prva ideja temelji na dejstvu, da gre preveč energije v stanovanjih v nič, ker imamo prižgane luči, ko jih ne potrebujemo. Zato sem se domislil sistema, ki s pomočjo več kamer določi, kdaj se človek nahaja v prostoru. Takrat se žarnica vklopi in razsvetli prostor. Ko pa človek zapusti prostor, se luč spet ugasne, da ne gre električna energija v nič. Ta patent sem preizkusil v stanovanju, kjer je stanovala petčlanska družina, ki je imela račun za elektriko precej večji kot 50 evrov. Ko sem v stanovanje vgradil svoj izum, se je poraba elektrike v družini zmanjšala za skoraj 50 odstotkov. Vsa družina je bila navdušena in se je odločila sistem obdržati. To pa še ni bilo vse. Naslednji dan so me klicali sosedje, ki so hoteli imeti ta sistem. S tem sistemom sem zaslužil dovolj denarja, da sem začel eksperimentirati na porabi plina pri kuhanju in ogrevanju. Predvsem na ogrevanju bi z novimi, visoko tehnološko razvitimi pečmi naredili veliko dobrega za naše okolje. Te peči bi goriva, kot sta plin in olje, izkoristili do te mere, da ne bi bilo nobenih odpadnih plinov in drugih materialov. Posebno pozornost bi usmeril na peči na trda goriva, saj se mi zdi, da so te velik onesnaževalec našega zraka. V dimnike teh peči bi dal vgraditi posebne filtre, ki bi očistili dim, ki nastaja pri gorenju. Tak dim bi bil očiščen in kot tak neškodljiv za naše zdravje in našo okolico. Škodljive snovi, ki bi ostale na filtru, bi po posebnem kemijskem postopku spremenil v biognojila, ki bi lahko nadomestila celo humus, ki ga dandanes pogosto uporabljamo kot gnojilo na vrtu. Biognojila, ki bi jih izdeloval, bi poskrbela tudi za odpornost in zdravje rastlin na vrtu in na polju. Tako ljudje ne bi potrebovali ne umetnih gnojil in ne zdravju zelo škodljivih škropiv. Prepričan sem, da bi s temi ukrepi pozitivno vplival tudi neposredno na zdravje ljudi, saj vsi poznamo vpliv raznih škropiv na naše zdravje. Zmanjšana uporaba škropiv bi pripomogla tudi k čistejši pitni vodi. Sploh se mi zdi, da bi morala biti skrb za čisto vodo primarna v našem življenju, saj vsi vemo, da brez vode življenje ne more obstajati. Še bi lahko nizal nove in nove ideje. Naštete ideje pa pravzaprav niso čisto moje. O skrbi za bolj zdravo okolje lahko danes beremo v vseh časopisih, poslušamo po radiu, gledamo po televiziji ... Vedno se nam zdi, da se to nas ne tiče, da se to dogaja drugim ljudem. Redkokdaj se vprašamo, če nismo tudi sami morda vsaj delno krivi za katastrofe, ki se dogajajo drugje po svetu. In dokler je tako, se stvari ne bodo spremenile na bolje. Zato je čas, da se zbudimo iz svoje otopelosti in začnemo ukrepati tukaj in zdaj. Morda še ni prepozno! Uroš Vaupotič, 8. b Gledališke novice V gledališki krožek se je jeseni vključilo veliko učencev. Takoj je bilo vsem jasno, da se bomo morali razdeliti v dve skupini. V oktobru je z gledališkimi vajami pričela skupina petošolcev. Odločili smo se za igrico z naslovom Krtačka Zobač-ka, ki je bila živahnim fantom pisana na kožo. Zabavni dialogi, veliko akcije, gusarskih dvobojev — skratka, na vajah nam ni bilo dolgčas. Sami smo si izdelali sceno in kostume ter v mesecu decembru igrico premierno predstavili v Cuker jami. Ponovili smo jo za učence 1. in 2. triade naše šole. Dober odziv obiskovalcev nas je vzpodbudil, da smo se prijavili na območno srečanje otroških gledaliških skupin, ki je potekalo v Cirkulanah. Bili smo veseli pohval gospe selektorice, prav tako vseh strokovnih nasvetov, ki nam jih je ponudila. V mesecu aprilu smo se udeležili Festivala gledaliških sanj, ki je potekal v Pionirskem domu v Ljubljani. Igranje na pravem gledališkem odru je bilo za nas veliko doživetje. Še srečnejši smo bili, ko smo izvedeli, da smo dosegli 3. mesto med predstavami 1. in 2. triade. Rok Forstnerič pa je bil med 600 nastopajočimi izbran med deset najobetavnejših igralcev na srečanju. Rok, iskrene čestitke! V soboto, 23. maja, je bila skupina povabljena v radijsko oddajo Za velike in male, ki je potekala v živo na radiu Ptuj. Zanimiva izkušnja! Igrico Krtačka Zobačka bodo učenci zaigrali na prireditvi ob zaključku šolskega leta. Drugo skupino sestavljajo učenci 2. in 3. razreda. Z delom smo pričeli v mesecu februarju. Izbrali smo si igrico z ekološko tematiko z naslovom Nočemo biti dinozavri. Pridno vadimo, premiero pa napovedujemo v jeseni. Mentorica Biserka Selak KONCERTNI VEČER OPZ in MPZ OS Videm sta tudi v letošnjem šolskem letu pridno vadila in uspešno predstavila šolo na obeh revijah. Ob koncu meseca maja smo pripravili zaključni koncert obeh zborov, v goste pa smo povabili žensko vokalno skupino Fortuna in harfistke ZG S sv. Petra in Pavla Ptuj. Prireditev smo zaključili s pesmijo Mama Mia (ABBA), ki smo jo zapeli skupaj z žensko vokalno skupino in je požela ogromen aplavz. Ta pesem je dvignila na noge vse prisotne v dvorani in nam vsem skupaj pognala kri po žilah. Sicer pa je bil to sploh čudovit umetniški večer. Alen Krajnc, 9. b Zanimiva šola v naravi - Peca Obiskali smo rudnik svinca in cinka. V ponedeljek, 1. 6. 2009, smo se ob 8. uri zbrali pred našo šolo. Do Pece smo se vozili približno 2 uri. Ko smo prispeli do Pece, so nas razporedili po sobah ter nam dali nekaj časa, da smo si zložili oblačila iz kovčkov v omare. Učitelji so nas razporedili v dve skupini. Midve sva bili v 2. skupini, ki se je odpravila k potoku. Ob 22. uri smo se odpravili spat. Zjutraj smo se dekleta zelo težko zbudila. Imele smo malo časa, da se uredimo, zato smo malo zamudile k jutranji telo- vadbi. Potem smo imeli prosti čas, ki smo ga preživljali na zanimive načine. Popoldne je imela 2. skupina plezanje. Vsem nam je šlo zelo dobro od rok. Zvečer smo se ob 22. uri zopet odpravili spat. Od plezanja smo bili zelo utrujeni. Tretji dan smo se zjutraj zopet zelo težko zbudile in smo zamudile jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo se peš odpravili do rudnika svinca in cinka. V rudniku je bilo zelo zanimivo. Takšnih jam si verjetno nihče ni predstavljal. Vse zanimivosti pa so popestrili še zvočni efekti. Popoldan smo imeli lokostrelstvo. Slo nam je kar dobro od rok. Zvečer nismo mogle hitro zaspati, zato je v našo sobo večkrat prišel učitelj. Predzadnji dan se nismo zbudile prepozno, zato smo pravočasno prišle na jutranjo telovadbo. Potem je imela 2. skupina iskanje orientacijske točke. Lina se je s svojo skupino izgubila in s tem povzročila skrbi učiteljem. Ampak so vseeno našle pot do doma. Zvečer smo imeli ples, ki je bil najboljši. Zaspale smo ob polnoči. In tako je prišel zadnji dan. Zopet smo zaspale in nato prišle prepozno k jutranji telovadbi. Potem smo si šli pakirat obleke. Z avtobusom smo se odpeljali za Dravo, kjer smo imeli piknik. Tam smo si pekli hrenovke ter se vozili s kanuji. Bilo je zelo zanimivo. Sola v naravi nam je bila zelo všeč. Tam so nekateri spoznali nove ljubezni, prijatelje, nove ljudi ... Bilo je zares super. Lina Skela in Teja Jakovič, 7. a Pravo doživetje je bila vožnja s kanuji. OŠ Sela - šport in špas NA POT PO STARI ŠOLSKI POTI Zbrali smo se ob 9. uri za pohod. Bilo nas je veliko in bili smo dobre volje. Hodili smo po stari šolski poti. Dva prva učenca sta nosila zastavo. Hodili smo skozi gozd, po hribu in po ravnini. Na polovici poti smo si oddahnili in popili vodo. Med potjo so nas srečali novinarji in so nas snemali. Ko smo prispeli do ribnika, smo spili vodo, malicali in se nato vrnili. Nekatere, ki so težko hodili, je odpeljal gasilski avto. Ko smo prispeli nazaj do šole, smo spili sok in začele so se štafetne igre. Ta dan je bil super in mislim, da bom prihodnje leto spet šel. Nejc Potočnik, 5. r., OŠ Sela Po stari šolski poti čez hrib ... Pot ni bila naporna. Najmlajši so bili navdušeni. NA POT PO STARI ŠOLSKI POTI Zbrali smo se pred gasilskim domom. Odšli smo na pohod po stari šolski poti do ribnika. Nosili smo dve zastavi, slovensko in evropsko. Na začetku smo hodili po gozdu, nato po glavni cesti in kmalu smo prišli do ribnika. Tam smo malo jedli in gledali v ribnik, katere živali plavajo v njem. Ko smo se vračali, je prišel gasilski avto, ki je nekatere pobral, bil sem med njimi. Ko so se vrnili še drugi, smo igrali nogomet s starši. Igrali smo 3:1. Tudi jaz sem dal en gol. Žan Plajnšek, 5. r., OŠ Sela ŠPORT ŠPAS Najbolj všeč mi je bilo, ko smo prispeli do jezera v Zg. Pristavi. Tam smo se posedli za mize in se odžejali. Z mano so bili še mamica, babica in sestrica. Nato smo otroci plezali po velikem drevesu. To je bilo še posebej zabavno. Urška Kojc, 5. r., OŠ Sela ŠPORT ŠPAS Na športni dan so z mano prišli tudi starši in bratec. Najprej smo šli na pohod. Hodili smo dve uri in pol. Prišli smo do jezera. Ko pa smo se vračali proti šoli, sem videla kačo, ki ni bila nevarna. Pri šoli smo dobili sendvič in sok. Potem smo imeli športne igre, ki so jih pripravili gasilci. Potem so očetje in učenci igrah nogomet. Ko je bilo vseh iger konec, smo dobili sladoled. Amadeja Butolen, 5. r., OŠ Sela IGRE Z GASILSKO BRIZGALKO Ko smo se vrnili iz pohoda, nas je že čakala malica. Potem smo takoj stekli na igrišče. Tam so nas že čakale igre, ki so jih pripravili gasilci. Pri igri gasilska brizgalka smo se razdelili v skupine po trije. Ko je bila na vrsti moja ekipa, v njej sta bila še Jaka in Žan, naši nasprotniki pa so bili ekipa iz 1. razreda, smo seveda zmagali. Nato smo gledali še druge ekipe do konca. Bilo je zabavno doživetje. Tomaž Petrovič, 5. r., OŠ Sela ŠPORTŠPAS ŠPORTŠPAS Ko smo prišli na Sela, smo šli na pohod v Pristavo do ribnika. Tam smo imeli kratek počitek. Nato smo šli nazaj do šole. Dobili smo sendviče. Nato smo šli na igrišče, kjer smo imeli različne igre. Na koncu smo dobili še sladoled in nekateri so dobili priznanja. Moja babica je dobila priznanje, da je bila najstarejša udeleženka. Potem smo šli domov. Benjamin Sitar, 4. r., OŠ Sela Zjutraj sem se oblekla in odšla v šolo. Tam smo se vsi podpisali in dobili broško. Nato smo šli po stari šolski poti. Vodil nas je učitelj Boštjan. Hodili smo po gozdnih cestah. Ustavili in počivali smo pri lepem jezeru. Učiteljica nas je slikala. Ko smo se vrnili, nas je čakala malica. Potem smo na igrišču tekmovali. Punce smo trikrat zmagale. Zelo smo bile vesele. Potem smo gledali nogometno tekmo. Na koncu smo dobili sladoled. Jaz sem si vzela čokoladnega. Nato smo odšli domov. Ta dan je bil zelo vesel. Nuša Voglar, 4. r., OŠ Sela Ob vrnitvi so se nekateri okrepčali in si oddahnili ... Potujemo z vlakom Na peron je vlak prispel. Koga zdaj bo s sabo vzel? Vstopil ves bo 2. a in užival, kar se da. Ko v vagonu smo že vsi, vlak zapiska, zagrmi. Vsem pomahamo v slovo in s perona speljemo. Preko hribov meljemo, se v Ljubljano peljemo. Skoz predor zdrvimo, vsi se veselimo. Gremo v živalski vrt, ki je ravnokar odprt. Ko si ga ogledamo, se domov odpeljemo. Učenci 2. a OŠ Videm NA ZAKLJUČNI EKSKURZIJI Sreda zjutraj, nebo se je združilo z zemljo, naliv, mi pa smo se odpravljali na pot. Vstopili smo na avtobus in si želeli, da bi nehalo deževati. Najprej smo se odpravili v jamo Pekel. Vodnica nam je povedala, da v jami živijo netopirji, rakci in pajki. Videli smo sladkovodnega raka. Videli smo tudi viseče in stoječe kapnike v obliki storžev, jagod in spužve. Ko smo prišli iz jame, smo imeli malico. Potem smo se vrnili na avtobus. Naša druga postaja je bil največji slap v Sloveniji, ki meri 90 metrov. To je slap Rinka. Pred slapom smo se skupaj slikali. Videli smo tudi zanimive rdeče kamne. Potem smo se odpeljali v Celje, kjer smo si ogledali celjski grad. Iz gradu je bil lep razgled na mesto. Naša zadnja postaja pa je bila trgovina. Ko je avtobus odprl vrata, smo se pred avtobusom zbrali v koloni. To je bilo kot blisk hitro. Ko je učiteljica vse razložila, smo se kot mravlje zapodili v trgovino. Ko smo si vsak nekaj kupili, smo se počakali pred vhodom. Ko smo bili vsi, smo odšli na avtobus. Na poti domov smo si peli. Ko smo prispeli na Sela, so nas starši že čakali. Imeli smo deževen dan, pa je bilo kljub temu poučno in zabavno. Evelin Ljubša, 5. r., OŠ Sela Zvezde Micika: Kaj bi se igrale? Angelina: Mogoče ... Ne vem! Barbara: Že vem, gremo se lovit. Micika: Kako se to gre? Angelina: Jaz vem, jaz vem! Barbara: Jaz tudi. Micika: Bosta že povedali? Angelina: Jaz bom povedala. Ena bo lovila, drugi dve pa bosta bežali. Ko katero ulovi, pa bosta tisti dve zamenjali vlogi. Barbara: Ja, tako se gre ta igra. Micika: No, potem se pa igrajmo. Mislim, da sem najhitrejša, saj imam dolg rep, s katerim skačem po nebu. Barbara: Nehajta se prepirati, rajši se igrajmo. Luka Lovenjak, 3. e Pogovor med zvezdami Lili: Pozdravljena, Zaspanka, kako topla in lepa noč je. Zaspanka: Prav imaš. Zoja: Meni se zdi, da smo zvezdice najsrečnejše na tem nebu. Cvetka: Prav imate vse tri. Predlagam, da naredimo srečne še ljudi, ki živijo na Zemlji. Moni: No, prav, pa jih naredimo. Tinka: Ker je lepa noč, bomo zapele uspavanke za otroke, ki še ne spijo. Manca: Jaz pa imam idejo, da zraven tudi zaplešemo. Rebeka: No, pa dajmo, pridružite se vse zvezdice. Lili: Zelo sem srečna, ker smo zapele veliko uspavank. Rebeka: Jaz pa sem vesela, ker smo zraven tudi plesale. Zaspanka: Upam, da so otroci na Zemlji sladko zaspali. Manca: Želim si, da bi bila vsaka noč takšna, kot je bila ta. Lea Smigoc, 3. e Moj brat Mojemu bratu je ime Jakob. Ima modre oči. Nosi očala. Hodi v gimnazijo. Star je 15 let. Zelo rad igra nogomet. Ima svetlo rjave lase. Zelo dobro vozi kolo. Rad je čips in sladoled. Je velik sladkosned. Rad pomaga mami. Zelo dobro plava in borda. Ne mara se učiti. Namesto učenja se igra z računalnikom. Neskončno ga imam rad. Preden kam odidemo za več dni, si pospravi sobo. Primož Burg, 2. a, OŠ Videm Potovanje po Prekmurju V petek, 22. 5. 2009, smo šli v Prekmurje, najprej v Staro Goro. Tam smo si ogledali mlin na veter in staro šolo. Potem smo odšli v Veržej, kjer je bil mlin na Muri. Naslednja postaja je bila v Ižakovcih. Tam smo se peljali s splavom čez reko Muro. Po vožnji s splavom smo se šli igrat v bližnji park. Lahko smo si kupili spominček. Ko smo se peljali v Filovce, smo videli rokave Mure. V Filovcih smo bili pri lončarju. Znal je zelo dobro izdelovati različne posode, kipce in druge predmete. Ni bilo posode, ki bi bila enaka drugi. Jaz sem si kupil žvrgolečo ptičko, majhno vazico in vrč. Ko smo se peljali domov, so nas dobili črni oblaki, močan veter in debele kaplje dežja. Veter je pihal tako močno, da se še dež ni mogel umiriti. Ustavili smo se in čakali. Tam smo stali 5 do 10 minut. Končno je posijalo sonce. Živi in zdravi smo se pripeljali domov. Rene Jančič, 3. e Izlet Ta dan sem doživel veliko zanimivega. Ogledali smo si Babičev mlin. Gospod nam je povedal, da mu je mlinsko kolo odneslo že štirikrat. Bilo je polno komarjev. Ko smo se peljali, smo videli štorklje. V Filovcih smo bili pri lončarju. Videl sem mojstra za izdelavo glinenih posodic. Bili smo tudi v dveh cerkvah. Po Muri smo se peljali s splavom. Tam govorijo prekmursko. Alen Irgl, 3. e V Prekmurju V petek, 22. 5. 2009, smo se odpeljali na izlet. Najprej smo se ustavili v Stari Gori in si ogledali mlin na veter in muzejske zbirke v stari šoli. Potem smo se odpeljali v Veržej, kjer smo si ogledali mlin na reki Muri. Šli smo na Otok ljubezni. Peljali smo se s splavom. Tam je bila trgovina. Kupili smo si spominke. Šli smo v park in se igrali. V Bogojini smo si ogledali Plečnikovo cerkev, v Murski Soboti pa evangeličansko cerkev. Ko smo se vračali domov, nas je ujela nevihta. Anja Vidovič, 3. e Prekmurje Šli smo na izlet v Prekmurje. Prvo smo šli v mlin na veter. Nekateri so se bali, ker ti je lahko spodrsnilo, če si po stopnicah tekel. Ogledali smo si tudi staro šolo. Najprej smo si ogledali spalnico gospe ravnateljice, potem pa učilnice L, 2., 3. in 4. razreda. Šli smo k mlinu na Muri. Bili smo zelo lačni, zato smo imeli malico. Tam smo videli tri muce. Šli smo v mlin. Tam je bilo spolzko, ker so bila tla polna moke. Bili smo tudi v Ižakovcih na splavu. Peljali smo se po meji med Prekmurjem in Prlekijo. Tam je bil park. Kupili smo si spominke. Šli smo na kosilo. Jedli smo govejo juho, pomfri, dunajca in pecivo. Zelo smo se najedli. Videli smo evangeličansko in zelo veliko Plečnikovo cerkev. Ogledali smo si tudi lončarstvo. Kupil sem si vrč in vazo. Nato smo šli domov. V Prekmurju je bilo lepo. Upam, da bomo šli še kdaj. Luka Lovenjak, 3. e Prekmurje, 22. 5. 2009 V petek smo šli v Prekmurje. Najprej smo šli v Staro Goro v mlin na veter. Ogledali smo si staro šolo. Potem smo se peljali čez reko Muro. Šli smo na Otok ljubezni. Sprehodili smo se skozi mesto Murska Sobota. Bili smo v eni trgovini. Jaz si nisem nič kupila. Pogledali smo si Babičev mlin na Muri. Šli smo v Plečnikovo cerkev. V eni gostilni smo bili na kosilu. Na koncu smo si še ogledali, kako delajo posode iz gline. Z avtobusom smo se peljali skozi vasi. To je bil moj naj ljubši dan. Lea Šmigoc, 3. e Prekmurje Zjutraj smo odšli v Prekmurje. Najprej smo se odpeljali v Staro Goro do mlina na veter. Ogledali smo si tudi mlin na Muri in se peljali s splavom. Bili smo še v evangeličanski cerkvi in pri lončarju v Filovcih. Janja Kozel, 3. e Potovanje v Prekmurje V petek smo se peljali v Prekmurje. Najprej smo se ustavili v Stari Gori pri mlinu na veter. Izvedeli smo veliko zanimivega. Potem smo se odpeljali v Veržej in Ižakovce. Tam smo izvedeli veliko zanimivosti o mlinu na reki Muri. V Ižakovcih smo se peljali s splavom. Blaž Krajnc, 3. e Prekmurje Bili smo na izletu v Prekmurju. V Stari Gori smo si ogledali mlin na veter. V Ižakovcih smo si ogledali mlin na Muri. Na Otoku ljubezni smo se peljali s splavom. V Murski Soboti smo si ogledali evangeličansko cerkev in je drugačna od naše cerkve. V Bogojini smo si ogledali Plečnikovo cerkev. Večina cerkve je okrogla. V Filovcih smo si ogledali lončarstvo. Kupil sem si ptička. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali s splavom. Timotej Kmetec, 3. e Reka Mura je zelo močna voda. Je hitra, velika in strašna. Po njej smo se peljali s splavom. Pri lončarju smo si ogledali posode iz gline. HVALA, DA SMO BILI TUDI V MURSKI SOBOTI. Alen Pernek, 3. e Potovanje v Prekmurje Bili smo v Prekmurju. Videli smo mlin na veter v Stari Gori in mlin na Muri v Veržeju. Videli smo tudi reko Muro in evangeličansko cerkev v Murski Soboti. Nazadnje smo si ogledali lončarstvo v Filovcih. Zadovoljni smo se vrnili domov. Vesel sem, ker smo si na izletu ogledali toliko zanimivega. Rok Stopajnik, 3. e Bili smo v Prekmurju in Murski Soboti Videla sem mlin na Muri in mlin na veter. Videla sem tudi lončarja, ki izdeluje različne posode. Ogledali smo si še Plečnikovo cerkev in šolo — muzej, v katerem so imeli stare predmete. Na koncu nas je med vožnjo obiskala nevihta. Mateja Topolovec, 3. e Izlet V petek, 22. 5. 2009, smo bili na izletu. Meni je bilo zelo lepo. Lepo je bilo, ko smo se peljali s splavom in ko smo si ogledali obe cerkvi ter mlin na Muri in muzej v stari šoli. Oblikovanje posod iz gline v Filovcih pa je bilo najlepše. V Stari Gori smo si ogledali mlin na veter. Tam smo lahko videli, kako se premika streha mlina. Jaz bi se rada zahvalila natakarjem, ki so poskrbeli, da nismo bili lačni. Vrelcev mineralne vode na žalost nismo videli. V Bogojini smo si ogledali cerkev, ki je grajena na okroglo. V Murski Soboti smo videli grad na ravnini. Imeli smo se »fajn«. Upam, da je bilo tako tudi učiteljicam. HVALA, DA SMO LAHKO ŠLI NA IZLET. Aliče Šmigoc, 3. e Prekmurje Videli smo mlin na veter in mlin na Muri. Peljali smo se s splavom. Ogledali smo si črno kuhinjo in stare predmete. Peljali smo se k lončarju v Filovce. Ogledali smo si tudi evangeličansko cerkev in Plečnikovo cerkev v Bogojini. Značilna žival za Prekmurje je bela štorklja, rastlina pa črna jelša. Videli smo, kako se mlin na veter obrača, lahko smo si ga ogledali od znotraj. Notranjost mlina in kako se dela moka smo si ogledali v mlinu na Muri. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli domov, ker je bila nevihta. Alen Orlač, 3. e Pohod k pobreškemu kletarju Na lepo, sončno pomladno soboto se je skupina pohodnikov podala na pot k »pobreškemu kletarju«, ki je bil skupaj s KS Pobrežje pobudnik in organizator pohoda. Če smo čisto natančni, se jih je zbralo šestindvajset, pot pa jih je vodila iz Pobrežja skozi Tržeč, nato v Podlehnik in proti Gorci ob zvokih harmonike pa so ta kletarjev pohod postal stal-se pohodniki na vikendu kar niča in tradicija, dolgo zadržali. Njihova želja Besedilo in foto: je, da bi, tako kot že nekaj Stanka Letonja dogodkov v KS Pobrežje, tudi Živahno, ne prenaporno in s smehom prežeto pohajkovanje so pohodniki prekinjali s krajšimi osvežilnimi postanki, na postanku v Podlehniku pa je iz nahrbtnikov tudi že zadišalo. Malce so poklepetali, se spočili, nato pa pohod nadaljevali proti kletarjevemu vikendu na Gorci. Da se je po hribih razlegal zvok harmonike, je poskrbel g. Gabrovec in končni cilj je bil ob dobri glasbi kar nekoliko krajši. Ko so prispeli na končno postajo, sta jih tam pričakala »pobreški kletar« Friderik Šimenko in podkletar g. Geč, ki sta skupaj s svojimi soprogami poskrbela, da so se pohodniki okrepčali s toplo malico, kavo in domačim pecivom. Ogledali so si tudi kletarjevo klet in poskusili darove lanske trgatve. V prijetni družbi, sproščenem vzdušju in Pohodniki na startni točki pred vaškim domom v Pobrežju Srečanje starejših v KS Leskovec Na prvi poletni dan, 21. junija je KS Leskovec v sodelovanju z občino Videm organizirala srečanje starejših občanov. Po maši v farni cerkvi se je srečanje preselilo v dvorano G D Leskovca, kjer sta vse prisotne nagovorila predsednik KS Leskovec Franc Kozel ter župan občine Videm Friderik Bračič. Vsem prisotnim sta zaželela dobrodošlico ter obilo zdravja. Sledil je izjemno pester in kvaliteten kulturni program pod okriljem Kulturnega društva Leskovec in OS Leskovec. Prvi se nam je z ubranim petjem predstavil ženski pevski zbor pod vodstvom Srečka Zavca, nato pa so se predstavili učenci OS Leskovec pod mentorstvom učiteljic Ksenije Širovnik, Marjane Notersberg in Marije Šoštarič. Prisotni so še posebej pozorno prisluhnili in se nasmejali razmišljanju otrok v spisu o njihovi starosti in kaj bodo počenjali, ko bodo starejši. Matej in Tadeja s Kulturnega društva Leskovec sta se predstavila v šaljivem skeču, program pa so zaključili štirje mladi perspek- tivni harmonikarji. FRANC MLAKAR IN TEREZIJA TOMAŽIČ NAJSTAREJŠA NA SREČANJU Župan Friderik Bračič in predsednik Franc Kozel sta najstarejšima na prireditve podelila darila. Najstarejši moški med prisotnimi je bil gospod Franc Mlakar, ki je kljub svojim letom še vedno aktiven, nasmejan in vesel. 27. marca je napolnil 84 let. Terezija Tomažič pa je bila najstarejša prisotna med ženskami. V svoj rodni kraj se je pred 37 Starejši iz KS Leskovec na skupnem druženju z županom Friderikom Bračičem. leti vrnila s Koroške in letos oktobra bo praznovala svoj že 89 rojstni dan. Kot nam je povedala, ji je tukaj zelo všeč in kljub bolezni se je odločila, da se udeleži prireditve in se poveselili še z ostalimi krajani. Tip pred pogostitvijo je vse prisotne ponovno nagovoril tudi gospod župnik Edi Vajda in pričelo se je neformal- no druženje, kramljanje ter zabavni del z živo glasbo. Sicer pa smo izvedeli, daje najstarejši krajan Blaž Topolovec iz Velikega Okiča, rojen 29. 1. 1918, najstarejša krajanka pa Julijana Turk iz Velike Varnice, rojena 13. 2. 1908. Tekst in foto: Nataša Zagoranski Šport špas - dan druženja treh generacij V soboto, 9- maja, ko smo praznovali dan Evrope, seje po mnogih ekošolah po Sloveniji odvijala prireditev Dati druženja treh generacij. V Leskovcu so šoli pri organizaciji tega nadvse živahnega dne priskočila na pomoč številna krajevna društva. Na leskovškem igrišču se je zbralo preko dvesto otrok, staršev, starih staršev ter drugih sorodnikov. Po uvodnem pozdravu vodje šole Marjane Srdinšek je navzoče v imenu občine Videm nagovoril Brane Orlač. Za dobro voljo sta s skečem v domačem narečju poskrbeli Natalija in Mateja. Učitelj Gorazd Cernila je še demonstriral nordijsko hojo in lahko smo se odpravili na pohod. Pohod je potekal skozi Belav-šek in je trajal le dobro uro. Kljub temu so pohodniki bili veseli pogostitve, ki jih je pričakala ob povratku. Nato so reševali ekokviz, si merili krvni pritisk ter tekmovali v različnih igrah. Seveda je bilo najpomembnejše, da smo se vsi družili in zabavali v prelepem sončnem dopoldnevu. Med igrami se je pridružil še župan Friderik Bračič, ki je pozdravil tovrstno druženje. Ob koncu programa je sledila podelitev nagrad. Kot najmlajši udeleženec prireditve je bil nagrajen šestmesečni Tinai Marinič, najstarejši udeleže- nec pa je bil s svojimi 80 leti Vinko Krajnc. Nagrajena je bila tudi najštevilčnejša družina Milkovič, ki so jo sestavljali člani kar štirih generacij. Besedilo in foto: mag. Manja Vinko Dolga vrsta pohodnikov na prireditvi Šport špas v Leskovcu Člani 00 SDS Videm in simpatizerji stranke na izletu v Beogradu Člani OO SDS Videm in simpatizerji stranke so se 19., 20. in 21. junija podali na izlet v Srbijo. Tako so se »nagradili« za trdo delo skozi leto, ko je za prijetna druženja skorajda zmanjkalo časa. V petkovih zgodnjih urah so se odpravili proti Srbiji, prvi dan pa jih je čakal obisk trga Terazije in Skadarlije, ki je bila nekoč dom številnih srbskih in jugoslovanskih pesnikov, pisateljev, slikarjev in igralcev, danes pa se tu nahajajo neka- tere od najboljših restavracij v Beogradu, ki so znane po ohranjanju boemske tradicije iz zgodnjega XIX. veka. Drugi dan izleta so si ogledali Novi Beograd, ki se nahaja na levem bregu reke Save, nato je sledil ogled Zemuna, pristanišča Donava, dvorane Arena ter ogled novega Mer- catorjevega centra. V večernih urah so si ogledali še Brčko in zganjamo, naslednji dan pa je, po obisku nakupovalnega centra Arizona, sledil povratek proti domu. Besedilo in foto: Stanka Letonja Prva postojanka na poti v Beograd, ko se je enim prav prilegla veriga pristne domače klobase. Pred "Hišo cvetja" Katedrala Svetega Save Veseli Jožeki ostajajo pravi muzikanti Skoraj bodo že štiri leta, odkar smo v občini Videm prvič slišali za skupino Veseli Jožeki. S harmoniko se je najprej srečalo pet Jožekov, potem so se jim pridružili še novi, tudi Jožeki, danes pa imajo v skupini muzikante, ki pa vsi ne slišijo na to ime. Jožek Hrga, vodja skupine, pravi, da je ime skupine ostalo in se dobro prijelo, za muzikante pa, daje najpomembtieje, da znajo igrati in so predvsem veseljaki, potem o posameznih imenih več nihče ne razmišlja. Delujejo v KD Franceta Prešerna Videm, letos pa so še posebej ponosni na svojo prvo zgoščenko. Hrga se prvih začetkov v skupini rad spominja, pravi, da jih je okolica takoj dobro sprejela, danes pa jih vabijo na vse konce in kraje, nastopili pa so že marsikje po Sloveniji, pravi prijatelji pa so postali s kulturniki na Igu. V skupini so člani različnih starosti, nekateri harmonikarji imajo tudi glasbene šole, spet drugi so se igranja na harmoniko naučili pri nekaterih mojstrih igranja. Posebni so tudi zato, ker je med Veselimi Jožeki mogoče slišati vse tri tipe harmonike, a ženske s harmoniko pa v skupino še niso uspeli privabiti. Hrga doda, da želja še ostaja, če pa se jim pridruži kaka Jožica, ki zna igrati na harmoniko, potem bo še bolj zanimivo. Na prireditvi Veselo na Jožefovo, ki je potekala v sodelovanju z družbo Radio-Ted-nik Ptuj, pa so Veseli Jožeki prvič javnosti predstavili svoj glasbeni izdelek, na katerem so želeli predstaviti mnoge zanimive melodije iz zakladnice slovenske ljudske glasbe ter uspešnice nekaterih slovenskih narodnozabavnih ansamblov. Vodja projekta je bil Jožef Milošič z ekipo, ki je pripravila material za snemanje, po tehnični in strokovni plati pa so svoje dodali še Jožek Milošič mlajši, Denis Godec, Alojz Fras in Andrej Grabrovec. In kot pravi Hrga, so veseli, da jim je uspelo, predvsem pa hvaležni vsem, »Z velikim veseljem pomagamo naši župniji,« je ob predaji vrednostnega čeka farnemu župniku Tarziciju Kolenku dejal Jožek Hrga. Veseli Jožeki so zaigrali na Vidovo nedeljo. ki so jim pomagali in jih tudi finančno podprli. Tudi Veseli Jožeki radi pomagajo in darujejo v humanitarne namene, zato ni presenetila odločitev, da zbrani znesek na prireditvi Veselo na Jožefovo podarijo domači - videmski župniji pri nabavi novih orgel. Hrga je ponosen, da so se tako dogovorili, čeprav je ta njihov znesek povprečen, a obstaja upanje, da bo morda vzpodbudil še koga, da pomaga in daruje za nove orgle v župniji sv. Vida TM Veseli Jožeki so: Jožek Godec, Jožek Grabrovec, Jožek Hrga, Jožek Milošič, Jožek Milošič ml., Jožek Topolovec, Jožek Zavec, Aleš Belšak, Alojz Fras, Denis Godec, Andrej Grabrovec, Izidor Hrga, Milan Koletnik, Blaž Lesjak, Milan Senekovič, Rajko Urbančič, Boštjan Emeršič in Dušan Debeljak. Praznična Vidova nedelja Letošnja Vidova nedelja, praznik naše župnije, bo prav gotovo ostala zapisana v kroniko župnije sv. Vida, kraja in občine. Na Vidovo, 14. junija, je bilo v župniji nadvse slovesno, saj so bila gradbena dela ureditve kora in podaljšanja cerkve že uspešno zaključena. Nove pridobitve je blagoslovil minoritski provincial p. Milan Kos, kije tudi vodil praznično mašo, v pridigi pa župljanom zaželel, da naj bodo tudi v prihodnje veseli in pogumni kristjani. Farni župnik p. Tarzicij Kolenko se je ob župnijskem prazniku zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali, posebej pa arhitektu Matiji Suhadolcu, ki je po njegovih besedah dal najboljšo idejo, do bo to tudi zapisano v kroniko, Silvi Knapič, ki je vodila nadzor nad deli, gradbenemu podjetju Zdenka Vinkoviča in seveda domači občini Videm za dar, podporo in pomoč. »Orgle so naše sanje, naša skupna odločitev in obveza. Pred sabo imamo zdaj naš najvažnejši projekt, vse drugo bo moralo počakati. Hvala Domačini so na oltar prinesli posebne darove, med njimi hlebec kruha, vino, cvetje, ... Po maši je bil pred novim vhodom v župnijsko cerkev blagoslov novih pridobitev. V imenu občine sta bila na slovesnem blagoslovu tudi podžupan Bojan Merc in direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc. vsem, ki jih druži ljubezen do domače cerkve. Ce bodo složni, se bodo orgle oglasile že ob božiču. To bo velika kulturna pridobitev v naših krajih,« je med drugim povedal farni župnik in ob tem pozval vse, ki so obljubili, da bodo darovali za orgle, da to tudi storijo. Besedilo in foto: TM Slovesno mašo na praznik svetega Vida je vodil minoritski provincial p. Milan Kos. Veseli Jožeki so za orgle darovali 400 evrov. Jože Hrga je župniku Tarziciju Kolenku na Vidovo podaril še vrednostni ček. V veselem, prazničnem vzdušju je izzvenel praznik videmske župnije ...