SLOVENSKE KULTURNE a k c t:? e Leto IV. - 9 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 7. 5. 195? PRAVICA DO DRUGAČNOSTI Če bi natančno raziskali vzroke naših trenj, /prepirov in nasprotovanj z drugimi ljudmi, bi odkrili, da gre na dnu za nestrpnost do drugačnega. Ljudje, ki so nam zoprni, ki jih “ne moremo” ali jih “ne prenesemo”, imajo v večini primerov drugačen temperament. Prijatelje in tovariše si izberemo iz ljudi, ki imajo enake ali podobne interese kot mi, v njih iščemo nekako nadaljevanje lastne osebnosti. Všeč nam je biti potrjen od drugega v naši težnji ali v zanimanju. Ne sprejmemo drugačno od nas, ampak svoje, kajti v bližnjem odkrijemo naš lastni neuresničeni interes. Tudi v tem primeru gre le za prolongacijo lastne osebnosti. Morejo taka prijateljstva še nositi to ime? Dobro je to, kar mi smatramo za dobro, bodisi da imamo tako vrlino, bodisi da je nimamo, pa bi jo radi imeli. V vsakem primeru gre za našo lastnost alt za naš vzor, vedno za našo stvar. Kdor je dinamičen, hvali dinamične ljudi. Zmotno bi bilo videti v tej hvali priznanje sočloveku, samostojnemu bitju različnemu od nas, ko vendar gre le za /podkrepitev lastnega stališča. Dokler dinamičen človek ni kritičen do svoje dinamičnosti in nima pravične besede do nedinamičnega sočloveka, ki pač ni dinamičen, ker je n. pr. flegmatik po temperamentu, do takrat se tak dinamičen človek še ni prebil iz svojega malega lastnega sveta. Le sprejetje drugačnosti ga spravi v stik s stvarnostjo in ga osvobodi egocentrizma. Jasno je, da kjer ni sprejetja drugačnosti in različnosti, ni mogoča nobena krščanska ljubezen, noben duh resnice, kajti ljubezen je prav odpoved vsakemu gospodovanju, vsaki kontroli, vsaki reifikaciji. Duh resnice zahteva od človeka, da pusti svoje sheme, predale, navdušenja, antipatije in se odpre stvarnosti taki, kot je in jo sprejme in prizna tako, kot je, brez korektur. Priznati resnico pa je težko ravno, kadar je drugačna od naših shem, simpatij in antipatij, kadar nam razdene sisteme, ki smo si jih skrbno izdelali. Dr. Milan Komar SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Filozofski odsek Drugi kulturni večer —■ sobota 18. maja ob sedmih zvečer Dr. Milan Komar PRAVICA DO DRUGAČNOSTI Po predavanju bo razgovor Salon Bullrich, Sarandi 41, Capital (Posebnih vabil ni. Če nam naš omejeni um ne more ustvariti docela jasnih pojmov, to pač ne more biti razlog:, da bi mu ne zaupali na vseh tistih področjih, ki so po vsej pravici nje-g:ova območja. Naravnost zgrozim se, kadar vidim, kako premnogi prezirajo in zaničujejo božje dari, posebe še naj dragocenejše med njimi... Resnica pa je, da umno mišljenje ni možno brez načrta in brez globoko iskrenega in umirjenega duha. Pomislite samo na brezštevilne priprave, ki so lastne astronomom, kadar si hočejo zagotoviti vso točnost svojih inštrumentov. Njega dni je sholastika prav tu ustvarila, na osnovi aristotelovskih načel, prečudovito in zares globoko vedo. Odkar pa je usahnila, smo zapadli leporečen ju, zmedi nevrednih in smešnih trditev; pač nič čudnega, če mlad človek sredi te zmešnjave izgubi pot. Vse te naše predstave o svetu (naj že v znanosti, umetnosti, politiki ali filozofiji), ki si jih zadnjih štiristo let ustvarjamo, so docela poganske. Bog je pri teh predstavah na eni, svet na drugi strani: nobene povezanosti ni med njima. . . S tem mišljenjem je treba odločno pretrgati. Med tem in onim svetom ni dejansko nobene ločitve, saj je rečeno, da sta bila hkrati ustvarjena — creavit cuncta simul; iz obeh raste vesoljna enotnost, v različnih pomenih seveda, kot pri tisti knjigi, o kateri pravijo, da je hkrati pisana navzven in navznoter. Prav mogoče, da je prišlo vse to, kar danes doživljamo, resnično zato, ker smo na te veličastne resnice pozabili pod pezo janzenizma, čigar kužne nalezljivosti nikoli zadosti obžalovati ne bomo mogli; morda tudi, kar smo prezirali velik del božje stvaritve, vse te žlahtne sposobnosti, ki jim pravimo domišljija in občutje... PAUL CLAUDEL, Dante Četrta prireditev 1957 Drugi kulturni večer v soboto 18. maja ob sedmih zvečer, salon Bullrich, Sarandi 41 r dr. Milan Komar PRAVICA DO DRUGAČNOSTI Predavanje v okviru filozofskega odseka Peta prireditev 1957 Tretji kulturni večer v soboto 1. junija ob sedmih zvečer. Izšla je novela Zorko Simčič ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE Tik pred izidom je MEDDOBJE III — 3/4 naši večeri OB MAJSKI DEKLARACIJI Prvi kulturni večer Slov. kult. akcije v novi sezoni je bil v soboto 27. aprila. Napovedano predavanje: Arhitekt Jože Plečnik je moralo odpasti in je bilo prestavljeno na pozneje. Zato je bilo na sporedu predavanje, določeno za 18. maj: J. E. Krek in Majska deklaracija- Večer je bil v okviru Historičnega odseka ; predaval je dr. Vinko Brumen. Kakor lansko sezono, tako bo Slov. kult. akcija tudi letošnje večere mogla imeti v salonu Bullrich v središču mesta. Kmalu po napovedani uri je večer začel član Historičnega odseka dr. Tine Debeljak. Izvajal je misli, zakaj je odsek postavil to predavanje na spored. Slovenska kulturna akcija se hoče s tem večerom spomniti 40. obletnice majske deklaracije. Izvesti pa hoče to na način, ki je lasten njenemu delu. Razvoj priprav in dobo naj pojasni osebnost J. Ev. Kreka, ki je odločilno sodeloval pri majski deklaraciji. Dr. Vinko Brumen je nato v predavanju iz gradiva, ki mu je bilo na razpolago, razložil delovanje J. Ev. Kreka v času od 1. 1900 do 1907 in sicer zlasti v delavskih strokovnih organizacijah. Iz navedenega se je jasno odražala slika, kako je J. Ev. Krek kot osrednja osebnost zajemal in vodil delo v delavskih strokovnih in zadružnih ustanovah, vzporedno nosil glavno breme politične borbe v deželnem zboru in boja za razširjenje enake volilne pravice za vse narodne sloje. Po 'odmoru se je razvila daljša debata, ki je sku&Jala podati nekaj vidikov na dogodke ob majski deklaraciji in glavne osebnosti, ki so posegle najbolj odločilno v tiste dogodke. III. DRUŽABNA PRIREDITEV Družabni večer Slov. kult. akcije je bil letos že tretji in tudi tokrat v salonu Dekleva. Prireditev je bila v soboto 4. maja in dasi je bilo vreme zelo neprijetno, je bila udeležba zelo zadovoljiva. Na sporedu je bila tokrat izvedba Goldonijeve komedije “Skopuh" in žrebanje dobitkov III. umetniške loterije. Uprizoritev komedije je omogočil Gledališki odsek Slov. kult. akcije, izvedbo umetniške loterije pa predvsem Člani umetnostnega odseka in slušatelji umetniške šole Slov. kult. akcije. Po prvotnem sporedu je loterija obsegala dvajset umetnin in pet celotnih izdanj del založbe Slov. kult. akcije. Toda število dobitkov se je moglo zvišati in je tako bilo izžrebanih 32 dobitkov. Dobitke so prispevali France Gorše, Bara Remec, France Ahčin, Božidar Kramolc, Aleksa Ivanc, Milan Volovšek, France Papež, Bariča Majcen, Metka Žirovnikova, Andrej Malček, Anton Križišnik, Ivan Bukovec, Jurij Vomberger. — Knjižni dar je poslal tudi dr. Metod Turnšek in tvrdka Dyscos (g. Šime Pelicarič) je darovala dve vazi. Malo pred 9. uro je prireditev začel dr. Tine Debeljak, ki je pozdravil vse, ki so se odzvali vabilu Slov. kult. akcije in vkljub slabemu vremenu prišli na prireditev. Takoj nato. pa je prešel na razlago umetniškega dela večera, to je na izvedbo Goldonijeve komedije “Skopuh”. Podal je okvir dobe, v kateri je nastala komedija in pojasnil pomen Goldonijevega dela kot komediografa, saj je njegovo delovanje vplivalo tudi na razvoj gledališke kulture v Sloveniji. Letos ves kulturni svet slavi 250. obletnico rojstva tega velikega dramatika evropskega rokokoja in komedija “Skopuh” je prav tisto delo, ki je bilo napisano za izvajanje na dvoru francoskih kraljev v Versaillesa. Delo je bilo napisano v poklon tedanji francoski kraljici Mariji Antoinetti in hotelo je biti svojski doprinos k tedanji komedio-grafiji, ki ji je dal obraz veliki Moliere. Občinstvo je izvajanju dela sledilo z veliko pozornostjo in igralce ob koncu nagradilo z obilnim ploskanjem. Kmalu nato je bilo žrebanje dobitkov III. umetniške loterije. Pred začetkom je blagajnik Slov. kult. akcije č. g. Lado Lenček CM pojasnil način žrebanja in razložil, kako je bila loterija organizirana. Zamišljena je bila tako, da so se je mogli udeležiti vei Slovenci v zamejstvu. Srečke so bile na razpolago povsod, kjer žive večje skupine naših rojakov. Izžrebani dobitki bodo poslani v inozemstvo tistim, ki so jih zadeli, dobitki darovani izven Argentine pa bodo poslani na naslov nagrajencev. Ako je bilo delo dar umetnika, ki živi izven Argentine, bo slednji poslal umetnino kar nagrajencu naravnost. Podčrtal je tudi lepo dejstvo, da je moglo biti število dobitkov zvišano od 25 na 32. obrazi in obzorja 30. V. 1917. — 30. V. 1957. Kako je slovenski pisatelj spremljal borbo za majsko deklaracijo, osvobodilno gibanje; kot prinos “Glasu” k štiridesetletnim letošnjim proslavam pišem te vrstice. Vemo, da je Pregelj obsodil sarajevski umor kot zločin, da je Malešič pod imenom Stanko Bor pisal lepe zgodbe bojišč, da so Majcen, Bevk, Velikonja pošiljali s front in iz vojaških služb črtice in novele z vojnimi motivi, da je Sardenko pesnil Nebo žari, Lovrenčič molil begunski Očenaš, Gradnik pisal Begunska pisma... V Velikonjevi lepi novelici Pismo je bilo že čutiti obsodbo vojne, v Okamenelem kralju je oznanil svobodo naroda in obsodbo cesarja. Finžgar je v povesti Prerokbe zore pisal vojni roman, ki mu ga je cenzura črtala, zato se je umaknil v zgodovinsko Kroniko gospoda Urbana in v njej podajal podobe nemško madžarskih vojaških na-silj. Bevk je v Črnem piščancu že simboliziral narodno usodo, v Faraonu pa preroško klical po možu, ki naj odreši narod izpod vladarske tiranije: “Blagor tebi, žena, ki boš rodila moža, kateri bo večji od kdaj rojenih mož in nas bo rešil bremena in sramote.” S temi črticami se je Bevk približal Ivanu Cankarju, ki je istočasno od 1. 1914 dalje priobčeval v Domu in svetu Podobe iz sanj, knjigo “strahot časa” in odrešilnih prividov: “. . .mrtvec je ležal v grobu, tako svetel in lep, da so nebeške zvezde zamaknjeno strmele vanj. Na obrazu njega, ki je ležal v grobu, je bilo okamene-lo brezmejno trpljenje, na ustnicah, teh ubogih, je trepetalo zadnje očitanje: .. .IPokaži mi solze, ki si jih potočil zaradi mene, pokaži mi kri, ki isi jo prelil v mojem imenu!...” To je pisal Cankar še tik pred deklaracijo, on, “vseslovenski socialist”, kakor se je imenoval 1. 1913 v Trstu in kjer je razvijal tudi politični program federativne jugosjo-vanske države >zven Avstrije (zaradi česar je bil pozneje konfiniran in vtaknjen v vojaško suknjo). V veliki maši. je že naprej zapel Te Deum osvobojenja: “minula je na vekomaj črna maša trpljenja, sramote in groze, zazvonilo je k večni veliki maši radosti in ljubezni. Tedeum! — —” Črtica je izšla prav tedaj, ko je Krek umrl (8. X. 1917). Dom in svet je zapisal, da je s Krekom “jugoslovanski narod izgubil svojega največjega misleca in voditelja”. Vemo, da je več nekrologov na Kreka in pesmi napisal Pregelj, ki mu je posvetil tudi Zadnjega upornika (1918), napisal mu je pesem Lovrenčič: “Milijoni Tvoji zdaj verujemo z vso Tvojo vero | v prihodnost našo kakor v Te in v večnost.” Vemo, da mu je med drugimi spominske 6ede pisal Finžgar (DS), napisal tudi'uPančič (LZ). Prav Župančič jPostal drugi glasnik osvobodilna ic? tedanjega časa, pravi pesnik majne deklaracije. Postal je tedaj “srci^ sredini”, pojoče srce te nekrvave regije kakor 25 let pozneje krvave. Nj°Va lirika vztrepetava bolj na utripf^ka, ki ga obdaja, kakor lastnega Je pesnik misli v času in tokov, kr 'Potezajo v aktiv- nost. Tako je tec izmed umetnikov najbolj on ovekovf v literaturi tisti notranji razpor, ki* jmstal ob majniški deklaraciji. V Ue Vidove je dal celo naslov svoji zlr: to je v zedinjenje pod simbolom tjovdanskega poraza, ki ga je prest:} v zmago. Pričakoval je revolucijo ) : “A nihče še noče | čez mrtvo?}*?.0 j^zdi sp as...” Pel je o bodočnosti^*!1 štirih ogroženih mejnikov: Trst“orice, Celovca in Maribora (Zemlje*’ )Stavil vprašanja “barantačem Pod katerimi je mislil nasprotni tajske deklaracije in našel je “od'f1(j Preplahek spev teh piščalarjev” CVasanja). še z večjo pesniško ihto p*6 3e zagnal v te nasprotnike, ki soZa praznik častitljivih strnjenih dui' zavdali, struparji, bratstvu... O j? Pašim pismom vi z našo besedo n>L6 I kam ste pahnili sebe in nas?. ..J/ai‘°d vas bo preizkušal kakor vrčeT^ar* ) Ne zvoniš mi, [ ne poješ ( ni | 1 °Knje prestal ] v peči, vrč, si PoL, Proč med čreni-nje čren!...” Tahiji1 kolne, ko je bil nriipravljen blagos( *at*- “Narod vas bo izpliunil | kot ? zavrelico!” Na srd je strune navil' ln njegove strune kolnejo vse tiste, V 9 razbratili brate “trije — ki boCa.ko); en sam”. V imenu bodoče JugOjV*'*® je obsodil “šu-šteršičijance”. doč’bi .Jereko, katerega učenec je bil v dL . letih, napisal najlepši pesniški L,?11, v svoji Naši besedi, s katero j . P*ral 1. 1918 Narodno gledališče: “jie la,ejl nami mož, kot zrno klen in, av’ 1 ta, kakor knjige mi, ljudi Urat* znal, | tako zatopil se je v tajflr : eloveka našega, da je odtis j njegL najglobljih sanj užgal pekočo stigHL • • I Zdaj bral je v sebi: V naU^ana je Luč! | In rekel je: I nat Pan v bodočnost ključ... I In naroC??’ kj ze je bil iz-grešil sled | prad£ Jvnih sanj, ki jih je sanjal ded .J}1’1 Je poveličani obraz | pred Može*} spoznal je: To sem jaz! | V zrc vernem, v možu tem ! kar bil, kar ’ VSe vidim, vem.” leple^eJniške reku < viču 'Petru, Titu j ^