249 in megli. To ni zgolj čestitka k športnemu uspehu, to je zahvala za skupno doživetje in vzajemno zmagovanje v steni. Zapustila sva ledeno piramido. Sledi so naju vodile po Whymperjevem kuloarju od klina do klina, dokler nisva po dvajsetih raztežajih prišla do krajne poči. Najprej je Miro romal po vrvi na ledenik Talefre, nato moj nahrbtnik in na koncu še jaz. Sonce posveti iz megle in potem zagaziva v kašasti sneg. Voda doseže zadnji kotiček v čevlju. Pri koči Couvercle pospraviva mokro opremo v nahrbtnik. Ponujeno gosto­ ljubje in pijačo odkloniva, saI se nama je mudilo v dolino. V taboru so naju že čakal i . Tudi njim je postalo lažje, ko smo bili vsi skupaj. Rado in Matjaž sta pobrala nahrbtnika in odšla štopat domov. Naju pa je čakala še ena dogodivščina . Opombo: Severno stena Aiguille Verle po Con ta mi novi smeri; plezola Miro in Jonez Šušteršič, 23. in 42. 7. 1975. Višina 1200 m. ocena IV+, čos plezanja 14 ur. PIZ TUMA ING. MATIJA TUMA Neprijazno jutro se je obetalo, ko sva se z Evo odpravljala v gore - na Piz Tuma. Da, p rav ste prebrali, Piz Tuma 2784 m stoji v opisu. Gora se res tako imenuje, seveda ne v čast slovenskemu planincu dr. H. Tumi; ime je menda dobila od latinske besede tumulus - grič, gomila in se v besedah tumba in tumma ohranila v retoromanskem jeziku do današnjih dni. Tako sem vsaj lahko prebral v vod iču SAC, v knjigi Bundner Oberland und Rheinwaldgebiet. Gora leži v pogorju Gotthard, skoro na meji med tremi jeziki - med retoromanskim, italijanskim in nemškim, skoro na meji med tremi kantoni: med Graubundenom, Ticinom in Urijem. Ni posebno visoka, prav gotovo tudi ne mnogo obiskovana, čeprav se samotnemu popotniku odpira z vrha čudovit razgled na jezero Lai da Tuma, iz katerega izvira Ren, na verigo gora severno in zahodno od njega. Zlagala sva planinsko opremo v avlo in mislila na tisto, na kar mislijo vsi, ki se odpravljajo v hribe: kakšno bo neki danes vreme? Bo lepo? Ko je bilo vse pri­ pravljeno, sva še midva dobro razpoložena sedla v vozilo. Vesel, da Ie delovni teden za menoj, in zadovoljen, da se bom v hribih prezračil, sem se otroško veselil ture. Moja dobra vol\ ·a je malo splahnela šele, ko sem moral vključiti brisalce stekla: iz megle je zače o rahlo pršeti. Pogovor je počasi zamrl in pod toplo streho sva se pogreznila v premišljevanje. Premišljeval sem o vzponu na Piz Tuma ter si skušal priklicati v spomin čim natanč­ nejši opis poli, premišljeval sem o imenu gore in misli so se mi ustavile ob mojem dedu dr. Henriku Tumi. Nisem ga nikoli poznal (saj letos r.oteka že 40 let od njegove smrti), vendar njegov duh v družini še vedno živi. Ustavil sem se ob tistem pravem tipu intelektualca v klasičnem pomenu besede, ki se je vedno zavedal svoje od­ govornosti do naroda. Zavedal se je, da je kot intelektualec odgovoren predvsem za svojo besedo - njegova beseda je bila vedno beseda resnice, beseda v popolnem soglasju z njegovo mislijo. Kot pravi intelektualec je živel s svojo resnico ne glede na mišljenje okolice in ne glede na politično dogajanje. Zavedal se je, da je za svoja dejanja odgovoren edino le skupnosti, svojemu narodu, iz katerega je izšel. »Nikoli se nisem sma tral za politika, marveč sem hotel biti in sem tudi bil učitelj,« je zapisal v kn jigi Iz mojega življenja na strani 413. Ne, on res ni bil pravi politik, kajti politik ostane na koncu le nekje »sofist«, ne čisto iskren, sa j je njegova glavna naloga vplivali na množice. Ne tako dr. 1:1- Tuma! On se je dosledno zavzemal za človeka, ki se je znašel v stiski in ki ni imel potrebne izobrazbe in ni našel prave besede, da bi se sam branil in si izbojeval pravico. Kot klasični intelektualec je ostajal vedno v ozadju, le redko nastopal kot duhovni vodja in nikoli kot mogočen politik, ki bi hotel drugim predpisovati, kako naj mislijo. Vedno se je trudil, da bi tudi mali človek začel samostojno misliti, da bi se tudi on zavedel svojega joza. Tuma je bil daleč od tistega tipa intelektualca, ki se je kot akademik s svo·\o nadar­ jenostjo, spretnostjo in diplomo dokopal do bolj ali manj uglednega po ožaja in ki samo gleda, da bi ta položaj ohranil. Da leč od intelektualca, ki bi brez raz­ mišljanja podpiral vsak vladajoči politični sistem, da mu je le zagotavljal dobro in ugledno mesto. Daleč od intelektualca, ki bi se bal ,kritike, da leč od intelektualca, ki ga razmere v politiki, gospodarstvu in kulturi ne bi zanimale. To je bil verjetno tudi eden od vzrokov, da ga takratna sredina ni razumela in da ga še danes povsem ,ne razume. Privozil sem do ceste ob Vierwaldstčttskem jezeru, do ovinkaste poti stisnjene med jezero na eni strani in navpično skalnato steno na drugi - podnevi in ponoči strah in trepet vseh voznikov. In res, kljub zgodnji jutranji uri se je v obeh smereh pomikala gosta vrsta vozil. Vozila iz vseh mogočih držav sem lahko naštel. Največ seveda resnih Nemcev v »limuzinah zgornjega srednjega razreda« z natančno zloženo tabor­ niško opremo na strehi avtomobila in ogromnim čolnom na prikolici. Prestrašene Bel­ gijce in Nizozemce, ki večina v svojem življenju še ni vozila po tako ovinkastih cesta h, vendar vztrajne in z eno samo željo: vsal enkrat doživeti čudo in se z lastnim avtom povzpeti na gorski prelaz. Seveda ni man1kalo večnih popotnikov Britancev, s prtljago razmetano križem po avtomobilu in s r.som v zadnjem, še prostem kotičku vozila. Tudi Svedi in drugi Skandinavci so brli zastopani, večina v avtomobilih znamke volvo, za katere hudomušno pravijo, da so najhitrejši traktorji na svetu. Se celo kakšnega vedno nedisci?.liniranega ltoli"lana je bilo mogoče na jti! Verjetno je bil namen[en, da v Švici ob išče sorodnike a i znance, ki delajo v deželi kot »gastarbei­ terji«. Slovenci smo za toke ljudi našli poč bolj poetično besedo - zdomec! Z Evo sva se vdano prepustila tej živi reki, ki se je na eni strani ceste valila h goram in morju ter k vsakdanjemu delu in skrbem na drugi strani. Dež iz megle je še vedno eršel, vendar sva z železnim optimizmom planincev verjelo dobri vremenski napovedi. Povsem se je že zdanilo. Nisva bila nestrpna, soj sva z dolgo potjo računala, le najina dobro volja se je zaradi vztrajnega dežja izgubljala. No, končno je jezero na najini desni izginilo, cesta se je zravnalo in razširila in znašlo sva se v dolini R eussa, v kateri je ravno dovolj prostora za cesto in železnico. Hitro sva napredovala, saj se je vrsta avtomobilov krepko razredčila,. in kmalu dosegla Gi:ischenen. Dvotirna gotthardska železnica je izginila pod zemljo in dolina se je zožila in se skoro spre­ menila v sotesko. Krmilo je prevzela Eva, jaz pa sem se preselil na sovozačevo mesto in se no njem kolikor mogoče udobno namestil. Stojimo no pragu nove dobe, je zapisal pred dobrimi 40 leti Tuma v svoji knjigi Pomen in razvoj alpinizma. »Vso dosedanja civilizacija v državi, vsa dosedanja mestna hiperkultura č loveku ne zadošča več. Išče višjo sintezo človekovega uma v stopnjevanju in zvezi čustvenosti z voljo in razumom .. . Alpinizem kot najnovejši kulturni pojav nosi vse znake stremljenja nastopajoče ... (nove) dobe. Vsa mogočna čustvenost ljubezni do prirode daje alpinizmu široko podstavo, rine na vrh vsa mogočno energija nabrana v č loveku posamezniku, dviga se kot voditeljica človeške čustvenosti« (stran 282). Tumove besede je razmah alpinizma v zadnjih 40 letih v pre­ cejšnji meri potrdil. Medtem so bili rešeni vsi »zadnji problemi A lp«, osvojena je bila Annopurna kot prva gora nad 8000 m, M ount Everest in po vrsti vsi osemtisočaki ter še nekaj manj privlačn ih, »neosvojljivih« vrhov in sten. A lpinizem po se ni razvijal samo v svoji ekstremni obliki, pri kateri si plezalci najprej poiščejo ekstremno težke stene, da jih noto s kopico umetnih pripomočkov napravijo lažje, alpinizem je našel tudi povprečni držovl1on, go prilagodil svojim žel1am in potrebam ter go skromno imenoval p laninstvo. Prav vsem po gore dajejo več kot zgolj sprostitev v naravi - za to pač ni potrebno laziti v hribe, soj je lepo in ne­ dotokn1 eno prirodo mogoče najti tudi brez znoja in naporov. Ne, planinstvo pomeni današnjemu človeku vse kaj več ! Francoski alpinist G. Rebuffat ga je v uvodu v svojo knjigo, G lace, Neige et Rac takole označil: Zmaga nad zemljo, zmaga nad samim seboj. Plači lo nebo za trud. Podobno Tumo. Ne nazadn je je planinstvu pomagal do današn je širine prosti čas, ki ga imamo danes skoro vsi, ki ga po naši prednamci - vsa j velika večino med njimi - niso imeli. Današnji rod je prvi v zgodovini človeštva, ki ima toliko prostega časa, da go resnično lahko uporablja za uresničitev svojih željo, nagnjenj in interesov. V nasprotju z nami so namreč noši očetje in dedi morali z vso svojo energijo služiti vsakdanji kruh, da so preživeli sebe in svoje družine. Slovenci smo s planinstvom in planinami še posebej tesno povezani, gore so nam še danes pojem za domovino, domoljubje, slovenstvo. Marsikdo bo oporekal, češ to je bilo res pred 50 in več leti, danes po je tako mišljenje zastarelo in preživelo. Do temu le ni čisto tako, kažejo tudi številna slovenska društva v zamejstvu, še bolj pa v zdomstvu, ki nosijo imena naši h gora, po čeprav velika večino članstvo le poredko zaide v hribe. Pri Andermottu sva končno zapustila glavno prometno žilo in se obrnilo na vzhod proti prelazu Oberalp. Lepa cesto je bilo kot izumrlo in v elegantnih serpentinah sva se brez težav vzpenjala proti prelazu. Zdaj levo, zdaj desno od naju so se vrstile vojaške utrdbe, kajti tu bo - tako pravijo Švicarji - njihova zastava vedno plapolala, četud i bodo vse doline in vse nižine že v sovražnikovih rokah. 250 251 No prelaz Oberolp sva prisopihala, ko je gostilničar odpiral svojo restavracijo in se kot pravi Švicar priprovljol, da izobesi zastavo na drog pred svojo hišo. Vrv mu je zastala v rokah, ko naju je opazil. Očitno si je hotel v miru ogledati dva posebneža, ki sta se kljub dežju in megli začela preoblačiti v planinsko obleko. Nisva se zmenila za njegove začudene poglede, si preudarno navlekla nase vetrovke in pelerine, se pogrela s požirkom kave iz termoske in se odpravila na pot. Izbrala sva si daljšo in zanimivejšo grebensko pot, najprej do Piz Nurschalas (po nemško Pazola-Stock) 2739 m, od tod na Piz Plauncaulta (Rossboden-Stock) 2835 m in Parlet 2767 m in končno do najinega cilja Piz Tuma 2784 m. Pot do grebena ni bila skoro nič zaznamovana - v skladu z načelom švicarskega alpskega kluba: v naravi se moraš znajti sam, izbiraj si le take ture, katerim si kos. V megli sva pridno na­ penjala oči in skušala ugotoviti najkrajšo in najlažjo pot do najinega prvega cilja. Po najini samotni in od civilizacije odmaknjeni poti sva se kljub dežju z užitkom vzpenjala. Vedela sva, da tura ni naporna, da ni pretirano dolga, da pat ni nevarna in da nama dež ne more do živega. Ali ste že kdaj doživeli nekaj podobnega? Nisva videla ne sonca ne okoliških gora, pa vendar sva se veselila vsakega koraka posebej. Bila sva čisto sama s seboj, soma s prirodo, ki naju je obdajala. Barve so dobile svoj posebni čar, v mehkih pastelnih odtenkih so se stapljale z meglo, skale so se ne­ nadoma kot mogočni nestvori pojavljale pred nama in zopet izginjale v nič. Tudi zvok najinih korakov se je izgubljal v megli in zdelo se nama je, do hodiva po mahu. Naravo je mirno in spokojno vdihovala blagodejno mokroto. Dosegla sva greben in kmalu za tem najin prvi vrh Piz Nurscholas. Dež je pojenjal in megle so se toliko razpršile, da sva si lahko ogledalo prehojeno pot. Ugotovilo sva, da sva lepo napredovala in da bova kljub slabemu vremenu hodila le toliko, kolikor stoji zapisano v vodiču. Nič pa nisva imela od lepega razgleda, ki ga je sicer obljubl\'al poetični opis poti. Kje bi bila lahko prelaza Gotthard in Furko, sva lahko samo s ulila, prav tako sva si lahko samo predstavljala, kje naj bi ležala vedno bela gorska veriga Damma in kje naj bi ležali obe dolini Ursen in Tavetsch, prva še nemško govoreča in druga že delno retoromanska. Okrepčala sva se s toplo kavo in začela sestopati. Tiho in brez besed sva se spuščala f?O grebenu in upala, da pot ne bo predolga, saj sva vedela, da je naslednji hrib viš1i, kot pa je bil prvi. No misel mi je prišlo Slovensko planinsko društvo Triglav v Švici, eno izmed središč slovenskega planinstvo v tujini in eno izmed središč vsega slovenskega v Švici. Po­ mislil sem na tisto peščico preprostih, o bistrih slovenskih korenin, ki so sredi leta 1971 ustanovili to društvo in ga še danes s srcem in ljubeznijo uspešno vodijo. Spomnil sem se, s kakšnim veseljem se vsakokrat v domači družbi odprov:ijo v gore in s kakšno zagnanostjo se znajo spoprijeti z ledenimi štiritisočaki. Spomnil sem se, v koko velikem številu so se člani društvo odzvali vabilu in pomagali švicarskemu smučarskemu klubu v Unteribergu pri ravnanju in pripravljanju tekmovalnih stez! Da, Triglavoni so si 21noli tudi med Švicarji ustvariti trdne prijateljske vezi! Nič man· I ni društvo uspešno, kadar gre za druge slovenske akcije. Slovenski izseljenski ve eslalom je nad vse priljubl[ena prireditev in poleg Slovencev iz Zahodne Evrope se go rodi udeležujejo tudi Švicarji in Slovenci iz domovine. Pa slovenske dopolnilne šole! Trii:ilov je tudi na tem področju opravil pionirsko delo. A li pa vsakoletno otroško srečanIe v prijazni gorski vasici, pa vsakoletni slovenski planinski ples! Res, društvo Triglav se lahko pohvali, da je za slovensko srenjo v Švici napravilo precej več - kot pa samo nekaj izletov in tur v švicarske gore. Včasih se ne morem načuditi, kako spretni in dina­ mični so Slovenci v tujini, kako dobro se znajdejo v vsakem položaju in kako hitro in preudarno opravijo zastavljeno delo. Dr. Henrik Tumo je ime prav gotovo prav, ko je v svoji ~njigi Iz mojega živl1enja zapisal: »Brez težav se do ugotoviti, do človek mnogo pridobi na močeh, oko se iz ozkega domačega kroga presadi v svetovno mesto. Koliko razliko je bila med domačini in Amerikanci, ki so se vrnili . .. Koliko razlika je bilo vedno med obrtniki, ki so morali kot vondrovci po svetu iz kroja v kraj, in tistimi, ki so se držali doma! Prav velika hibo pri noši industriji je, da manjka vzgoji ta praktični moment« (stran 299). Vem, do zelo podobno misli tudi veliko večina Slovencev, raztresenih po industri1skem svetu; vem pa tudi, do so tudi toki, ki se s tem mišljenjem ne strinjajo vedno. Dosegla sva sedlo in zapustila stezo, ki se je obrnila nazaj v dolino. Tu se je najino turo prav za prov šele začela. Sklenilo sva, da se bova držala grebena, kajti tako se nisva mogla izgubiti. Plezanje nama je bilo v užitek, sa j ni bilo ne zračno, ne naporno. Včasih sva si lahko celo skozi meglo ogledala, kam sva namenjena. Ploščat vrh Piz Plouncaulto sva dosegla lepo ogreto in ne do bi s krajšim odmorom počastilo naj­ višjo točko najine ture, sva se razposojeno zapodilo navzdol. Kaj ne bi bila raz­ posojeno, soj sva zdajci zagledala skozi meglo prve sončne žarke. Greben se je namreč obrnil malo proti vzhodu in znašla sva se točno no vremenski ločnici. Južna stran Alp je ležalo pokrito z gosto meglo, na severu pa so megle počasi zginevale. Pod seboj sva zagledalo zelenomodro gladino ·1ezera Lei da Tuma in globoko doli gorsko cesto, ki se je v lepih lokih spuščala v Va Tovetsch. N a sedlu sva se s pogledom obrnila nazaj proti vrh u, ki sva ga ravnokar zapustila in nekaj trenutkov molče občudovala igro narave. Severna stran grebena se je kopala v soncu, južno stran pa je pokrivala bleščeča meglena odeja. Sever je rahlo pihal in v loku odnašal meglo na 1 ug; meglena stena je bilo tako ostro, kot bi jo nevidna roka odrezalo z nožem. Tišino je zmotilo vreščanje pt ičev, ki so se - kdo bi vedel od kod - pripodili nad najini glavi. Seveda, lačni so bili in bilo sva daleč na okoli edino č loveka. Ne, nisva jih razočarala; dobili so toliko kruha, da so se ga lahko do sitega najedli, midva sva se pa obrnila in se spet začela vzpenjati - to pot v soncu. Najin predzadnji vrh sva hitro doseg la. Končno se je pred nama prikazal najin cilj - Piz Tuma. Gora ni bila daleč in zdelo se nama je, da bi kamnite~a možica na njenem vrhu lahko zagrabila z roko. Toda, ne tako hitro! čaka l ,naju 1 e še spust po grebenu, nato pa še kratek, o strm vzpon. Plezala sva ravno toliko stran od grebena, da sva ostala v soncu - nekaj metrov na najini desni naju je vztrajno spremljala meglena zavesa. Kadilo se je iz najinih vlažnih oblek, midva pa sva vesela in pop lačana za na jin jutranji optimizem pobiralo zadnje metre. Skale so bile lepo oblikovane, tako da plezan1e n1 bilo naporno. V pričakovanju, da bova kmalu sedelo na vrhu, so nama noge in roke delale vedno hitreje. Možic pred nama je postajal večji in večji, strmina je popustila in ostalo nama je še nekaj skokov. Nepotrpežljivo sva skakolo od ska le na skalo in pogledovala na kamnitega možica pred seboj. Končno sva dosegla vrh Piz Tuma - dva, ki se tudi piševa Tuma. Usedla sva se možicu v naročje in otročje dobro se nama je zdelo, čeprav je enakost imen samo slučajna. Toda bila sva na »na·\inem« vrhu! Razvezala sva nahrbtnika in ju zače la prazniti. Zleknila sva se r,o ska ah, sa j sva se že čisto posuši lo, in se počuti la »kot doma«. Nikogar pa ni bilo, da bi ga lahko »pogostila« na najinem vrhu, nikogar, ki bi z nama delil občutek domačnosti. Sonce naju je lepo grelo, midva pa sva uživala v samoti in brezdelju. Kako dobro sta se v tem trenutku ujemala oba pojma ! Sonce se je nagnilo čez poldan, ko sva se končno pobrala z »na jine gore«, zapustila greben in se začela spuščati v dolino. Bila sva žejna in zaželela sva si vode. Z vodo, ki se je odcejala iz snežnih zaplat, se nisva mogla kaj prida odžejati, poč pa sva se po snegu z veseljem drsala navzdol. Snežne zaplate so na najino žalost kmalu izginile in okolica je postajala vedno bolj zelena in bujna. Skale so se šele pred kratkim znebile snega in naravo je hitela, da poprovi zamujeno. Izza skal so prešerno kukali p rvi šopi resja, kmalu sva zagledala tudi prve cvetice. In glej čudo narave - tudi čebele, čeprav okrog 2400 m visoko, niso manjkale! Kar hitro sva doseglo jezero Lai do Tuma. Sklonilo sva se in se napila garantirano čiste vode iz tistega Rena, ki se umazan in brez življenja izliva no Nizozemskem v morje. Napolnila sva še steklenico s kristalno čisto vodo iz »najinega jezera« ter se pripravila še na zadnji del - nazaj do prelaza Oberolp, nazaj do mesto, kjer sva parkirala na jino kočijo . Po devetih urah hoje in plezanja sva dose!;Jla izhodiščno točko. Gosti lničarja, ki sva ga sreča la zjutraj, ni bilo. Seveda ne - sa1 je moral streči gostom. Zdaj jih ima no pretek, privabilo mu iih je popoldansko sonce. Tudi midva sva zavilo k njemu, do si priveževa dušo. Po ne za dolgo! Iz prijazne izbe sva morala v avto, soj naju je čakalo še dolgo vožnja. Nagrajeno v natečaju 1975 HUMOR Ce ne znaš slovensko Reški planinci so pred leti prišli v neko gostilno v Kranjski gori. Zgovorna Ado je že pri vratih vprašalo kar po primorsko: »A čo je za jest?« N atakar je brž odgovoril: »čaje imamo tudi, kakršne želite. Ali hočete tudi žganje?« Ada je mislila, do žganje pomeni prežganko, in je rekla: »Dajte i žganje, samo nemojte staviti previše paprike u njega !« Primerne osebe K razgovoru o odsekih in komisijah v PD Vipava se je priglasil tudi dijak vipavske gimnazije, čuk po priimku. Povedal je, da bosta odsek no šoli vodila on in sošolec Polk. »Najbolj primerni osebi sta !« je veselo dejal prof. črni logar. »čuk vidi ponoči, polk (pajek po vipavsko) pa pleza celo po stropu, in si sam sproti splete vrv.« 252