LETO X. ST. 12 (447) / TRST, GORICA CETRTEK, 7. APRILA 2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Andrej BratuZ
Clovestvu ucitelj in vodnik
Zgodilo se je, kar smo pridakovali in na kar smo bili pripravljeni, in vendar je bolede udarilo med nas in skoraj nismo mogli verjeti, da je dloveStvo zares izgubilo uditelja in vodnika. Nemogode bi bilo zbrati vse misli in besede, ki so bile o njem ze pove-dane in napisane v teh dneh, odkar ga ni ved med na-mi. Tezko bi bilo opisati zalost, ki je napolnila mnozi-ce verujodih in neverujodih, in dustva dobrih in manj dobrih, mcgodnih in preprostih, ljudi vseh starosti, slojev in poklicev. Tisk, radio in televizije vsega sve-ta preplavljajo mnenja, porodila, fotografije in po-snetki iz zivljenja in dela tistega, ki ga ze imenujejo Janez Pavel II. Veliki.
Govoril in udil je, ko je kot svetovni popotnik obisko-val narode po vseh celinah, jim kazal pot k Bogu, se zavzemal za mir in pravidnost, za svobodo posamez-nikov in skupnosti, za pravico do izobrazbe in ureje-nih socialnih razmer. Naj je obiskoval drzave ali me-sta, vedje verske skupnosti ali manjSe zupnije, ob red-nih ali uradnih avdiencah, ob cerkvenih slovesno-stih ali z okna apostolske palade, vselej je mnozice navduäil s svojimi globokimi in vsem razumljivimi mislimi, da so s takih sredanj odhajale pomirjene in opogumljene. Njegova klica "Ne bojte se!" in "Odpri-te Kristusu vrata na stezaj!" sta modnc odjeknila v svetu in sta ohranila svojo veljavnost in rnoc. Poglavje zase v papezevanju Janeza Pavla II. je bil nje-gov odnos do mladih. Njegova povezanost z njimi, razumevanje njihovih problemov in tezenj, duhov-no sozvodje z njimi, vse to je obrodilo trajne sadove.
Mnozice na velidastnih srecanjih ob svetovnih dne-vih mladine na tej ali oni celini (pred leti v Torontu, 5e prej v Rimu, Manili, Parizu in drugje) pridajo o ne-navadnem odzivu mladih na papezevo sporodilo. O njihovih obdutjih in razpolozenju v teh zalostnih dneh pa prida neverjetno mnozicna prisotnost na tr-gu sv. Petra, ko so ure in ure, tudi do zgodnjega jutra, bedeli in molili za njegovo zdravje, s skrbjo in zalo-stjo na obrazih in v srcih. Njihovo zaupanje v sv. ode-ta in sredanje z njim bosta mnoge izmed njih, tako upamo, za vedno zavezala h krädanskim vrednotam. Papez je cloveSlvo udil in ga vodil tudi v svojih teht-nih in prodornih enciklikah in v drugih dokumen-tih. Njegov bogati duhovni svet in obsirno znanje se odrazata v njegovih knjigah, napisanih v prozi in poeziji.
Med najnovejsimi knjiznimi izdajami so zbirka pe-sniskib meditacij Trittico romano (Rimski triptih, 2003), Alzatevi, andiamo (Vstanite, pojdimo!, 2004). NajnovejSa je Memoria e identita' (Spomin in iden-titeta, 2005). V njej je med drugimi zanimivo razmiSljanje o domovini, narodu in drzavi. O do-moljubju je sv. ode napisal, da mora, v kolikor pome-ni ljubezen do domovine, priznavati vsem drugim narodom enake pravice, kot jih zahteva za svojo do-movino. V miäljenju in delovanju Janeza Pavla II. smo vedno obdudovali tudi njegovo neomajno zve-stobo svojim koreninam in nikdar prikrito ljubezen do svoje poljske domovine. Vse to ni v nidemer zmanjSalo pozornosti in spoätovanja do drugih naro-dov in jezikov. Prav gotovo §e noben papez pred njim ni govoril toliko jezikov kot on.
Dejstvo, da je ves svet - ne glede na verske, nacional-ne, zgodovinske, zemljepisne in druge razlike - pa-pezeva smrt prizadela in da se mu enoglasno izraza-ta hvaleznost in spoStovanje, je dokaz, da dloveStvo velikega papeza priznava kot najvedjo moralno avto-riteto naSega dasa.
Zadnje besede papeza Janeza Pavla II.
Ljubezen podarja mir
p;
T''V redragi bratje in sestre! Tudi danes naj doni radostni ve-likonodni aleluja. DanaSnji odlomek iz Janezovega evangelija nas opozarja, da se je Vstali na veder tistega dne prikazal apostolom ter 'jim poka-zal roke in stran', vidna znamenja bo-ledega trpljenja, ki so se neizbrisno vti-snila v njegovo telo tudi po vstajenju. Tiste velidastne rane, ki se jih je po osmih dneh dotaknil Tomaz, nam dokazujejo usmiljenje Boga, ki 'je tako ljubil svet, da je daroval svojega edino-rojenega Sina'.
Ta skrivnost ljubezni je osrednjega po-mena v danaSnji liturgiji Bele nedelje, posvedene prazniku Bozjega usmiljenja. Clovestvu, ki je vdasih zbegano in ki mu vladajo sile zla, egoizma in strahu, Vstali Gospod ponuja svojo ljubezen, ki od-
POSEBNA PRILOGA: v sredini nasega tednika dobite stiri strani, posvecene svetemu ocetu Janezu Pavlu II.
puäda, spravlja in odpira vrata duSe upanju. To je ljubezen, ki spreobrada sr-ca in podarja mir. Kako velika je potre-ba sveta, da razume in sprejme Bozje usmiljenje!
Gospod, ki nam s svojo smrtjo in vstajenjem dokazujeS ljubezen Odeta, Vate verujemo in z zaupanjem danes ponavljamo: Jezus, Vate zaupam, usmi-li se nas in vsega sveta.
Liturgidna slovesnost Marijinega oz-nanjenja, ki jo bomo jutri obhajali, je priloznost, da se skozi Marijine odi zaz-remo v skrivnost usmiljene ljubezni, ki privre na dan iz Kristusovega srca. Z nje-no pomodjo lahko razumemo pravi po-men velikonodne radosti, ki ima svoje temelje v resnici: Tisti, ki ga je Devica nosila pod srcem, ki je trpel in umrl za nas, je resnidno vstal. Aleluja!"
7. aprila 2005
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
Kongres Juznotirolske ljudske stranke v Meranu
Taj ik SSk Damijan Terpin spregovoril o nasih tezavah
V Meranu na Juznem Ti-rolskem je bil v nedeljo, 3. t.m, kongres Juznotirolske ljudske stranke, ki je tako obelezila tudi 60-letnico svojega delovanja. Delagati so
obravnavali tudi odnose ita-lijanske vlade do manjSinske-ga vprasanja. Na kongresu pa so odmevala tudi odprta vpraSanja Slovencev v Italiji, na katere je spomnil dezelni
Zakon proti odcepitvi otokaTajvana
Kitajska se je oglasila...
Ko je leta 1949 na Kitaj-skem zmagala komuni-stiCna revolucija pod vodstvom Mao Cetunga, se je premagana vojska protikomu-nistiCno usmerjene vlade gene-rala CankajSka umaknila na otok Tajvan, ki ga od celinske Kitajske lofi skoro 200 kilome-trov Siroka morska ozina. Tu je CankajSek uveljavil svojo oblast in nadaljeval svoje vladanje ob vojaSki in politicni podpori Amerike. Brez te podpore bi nje-gov politiCni rezim na tem otoku ne mogel preziveti. Portugalski pomorSCaki so konec 16. stoletja ta otok imenovali Formoza, kar pomeni Lepi otok. Od leta 1895 do konca druge svetovne vojne so na Taj-vanu ali Formozi vladali Japon-ci, vendar je v kulturnem in zgodovinskem pogledu vedno pripadal celinski Kitajski.
Zato osrednja Kitajska vlada po letu 1949 stalno ponavlja zahte-vo, da se mora Tajvan vrniti k "maticni domovini". V tem ob-dobju je to veckrat poskuSala dosefi z vojasko silo, vendar ni nikdar priSlo do odloälnega
spopada, ker so to preprecevale ZDA. Predstavnik tajvanske vlade je celo ohranil stalno mesto v varnostnem svetu OZN do leta 1971, ko je to mesto prevzela Ljudska republika Kitajska. V petdesetletnem obdobju samo-stojnega zivljenja se je Tajvan vsestransko gospodarsko razvil in to zlasti na podroCju elek-tronske industrije. Danes Steje 23 milijonov prebivalcev, celin-ska Kitajska pa je dosegla ze mi-lijardo in 300 milijonov ljudi. Po letu 1980 se je demokratizi-ral tudi politiCni sistem in s ce-linsko Kitajsko se je v zadnjem obdobju razvilo plodno gospodarsko sodelovanje. Leta 1991 je prislo do preklica medseboj-nega vojnega stanja. Kljub temu pa politicni odnosi Se zdaleka niso urejeni. Peking zastopa sta-liSCe, da obstaja "ena Kitajska z dvema razliCnima politiCnima sistemoma". Po drugi strani pa se Tajvanska kitajska republika naCelno ni odpovedala celinski Kitajski in zato ni razglasila od-cepitve od nje, ceprav obstajajo rnocTie teznje v to smer. Glavno mesto Tajvana je Taipeh.
Berlusconijeva desnica utrpela hud poraz
Vecina na levo sredino
V nedeljo, 3., in v ponedeljek, 4. t.m., so bile v Italiji dezelne in upravne volitve.
Obnovljenih je bilo 13 dezelnih svetov, dva pokrajinska sveta ter kar 368 obänskih svetov. Volilnih upraviCencev je bilo nad 40 milijonov, kar pomeni, da je Slo za zelo verodostojen test sedanjega politiöiega razpolozenja italijanskega volilnega zbora. Volitev se je udelezilo nekaj nad 71 odstotkov upravicencev, kar pomeni, da smrt papeza Janeza Pavla II., ki je bil vsekakor osrednji dogodek tudi in predvsem v Italiji, ni dejansko odvrnila pozornosti volilnih upravicencev od njihove velike drzavljanske dolznosti.
Ce se omejimo na dezelne volitve, ki jim nikakor ne gre tajiti politiCnega pomena, ugotavljamo, da je leva sredina v primerjavi z zadnjimi dezelnimi volitvami odloCno napredovala tako po skupnem Stevilu prejetih glasov kot po Stevilu dezel, v katerih bo odslej vladala. Predsednik osrednje vlade Berlusconi je namreC tik pred volitvami veCkrat javno dejal, da je treba med obema taboroma imeti za zmagovalca tistega, ki bo skupno zbral najveC glasov, Cetudi bi slednji dobil veCino novoizvoljenih dezelnih svetov. Volini izidi so pokazali, da je po takem modrovanju Berlusconi porazenec. Njegovi trdnjavi sta ostali le Lombardija in Veneto, in sicer predvsem po zaslugi Bossijeve Severne lige. PreseneCa dalje krepko nazadovanje Berlusconijevega Doma svoboscin na Jugu drzave, kjer je Se pred nekaj leti uzival mnoziCno podporo volivcev.
Zato njegov glavni tekmec
tajnik Slovenske skupnosti dr. Damijan Terpin, ki je v poz-dravnem nagovoru opozoril zlasti na neizpolnjevanje do-loCil zaSCitnega zakona, na vlogo slovenske zbirne stranke ter na odlißne stike med Slo-vensko skupnostjo in Juznoti-rolsko ljudsko stranko, ki trajajo ze dolga leta.
V imenu stranke francosko go-voreCe skupnosti Union Val-dotaine je spregovoril bivSi drzavni in evropski poslanec Luciano Caveri, ki se je spomnil tudi bolnega papeza. Ko se je v kongresni dvorani razve-delo, da je papez izdihnil, so se delegati zbrali v minuti molka in nato zmolili oCenaS za rajnega svetega oCeta.
Na kongresu Juznotirolske ljudske stranke so imeli poseb-no tezo nastopi strankinega nacelnika Pichler-Rolleja, pok-rajinskega predsednika Durn-walderja in predsednika av-strijskega parlamenta Kohla.
Na dnu
ZAKAJ ZELIS POSTATI VBUK CLOVEK ?
BITI CLOVEK Ni ZE DOVOLJ VELIKA STVAR ?
V pravkar opisano stanje je sredi marca posegel kitajski pariament, ki je so-glasno sprejel tako ime-novani protiodcepitveni zakon (zanj je namrec glasovalo 2896 delegatov, proti nobeden, dva pa sta se vzdrzala). V njem se poudarja obstoj ene same Kitajske in zahteva po ponovni zdruzitvi s Tajvanom. V njem je med drugim predvidena tudi moznost uporabe sile v prime-ru, Ce bi Tajvan uradno razgla-sil odcepitev oziroma neodvi-snost.
Odmevi v svetu na ta sklep ki-tajskega parlamenta so razlicn l. Neposredno prizadeti tajvanski predstavniki so zakon obsodili kot groznjo za regionalno var-nost, ki kli& k vojni, ter napo-vedali, da bodo ponovno preuCili gospodarsko in trgo-vinsko politiko do Pekinga. Tudi ZDA ne odobravajo omenje-nega zakona, kajti vsak poskus uporabe drugacnih sredstev od miroljubnih predstavlja groznjo za mir in varnost prizade-tega obmoCja. Povsem razliCne-ga mnenja pa je Moskva, ki v bi-stvu podpira staliS£e Kitajske, da je Tajvan njeno notranje vpra-sanje, in se zavzema za cirn hi-trejSi obojestranski sprejemljiv dogovor. Peking na vse omenje-ne oC'itke odgovarja, da zakon zasleduje krepitev medsebojnih odnosov in mirno ponovno zdruzitev. Uporaba sile bi lahko priSla v poStev, Ce bi tajvanski politiCni voditelji za nedolo&n cas odlozili dialog o morebitni zdruzitvi.
Poznavalci sedanjih mednarod-nih razmer in politike kitajske-ga odpiranja svetu, zlasti na po-drocju gospodarskega sodelo-vanja, menijo, da Peking v bist-vu ne spreminja svoje politike do odnosov s Tajvanom, ocilno pa za zdaj zeli doseCi, da vpra-Sanje njegove vrnitve k matiCni drzavi ne bi zamrlo. Zato v tem trenutku za Kitajsko prav goto-vo ne pride v poStev vojaSko zaostrovanje. Vsekakor pa je zadnji ukrep kitajskega parlamenta sprozil Sirok odmev v svetu in zlasti pri obeh naj-vecjih velesilah, se pravi v ZDA in Rusiji.
Alojz Tul
Paritetni odbor ponovno nesklencen
Sklicu predsednika Paritetnega odbora za izvajanje zascitnega zakona, Rada Raceta, se je v petek, 1. t.m., ponovno odzvalo premalo clanov, da bi ta organ lahko sklepal o tockah, ki so bile na dnevnem redu zasedanja. Kot ze na nekaj prejsnjih sejah so bili tudi tokrat odsotni italijanski predstavniki. Od desetih sta bila prisotna samo dva, Stefano Pizzin in Adriano Ritossa. Zaradi bojkota italijanskih clanov je Paritetni odbor ze nekaj casa v slepi ulici in mu je delo onemogoceno. Nujno se postavlja vprasanje posega dezelne uprave, ki ima najvec predstavnikov v odboru in ki bi z zamenjavo tistih, ki onemogocajo delovanje tega organa koncno prispevala k uresnicevanju zascitnega zakona. Naslednja seja Paritetnega odbora bo v cetrtek, 21. aprila, v dezelni palaci v Trstu.___________________________________________
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
vv
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
v sodelovanju z gorisko pokrajino vabita na javno srecanje na femo
ZASCITNI ZAKON:
OD SPREJEMA DO (NE)URESNICEVANJA
ki bo v cetrtek, 14. aprila 2005, ob 18. uri v Konferencni dvorani pokrajinskih muzejev na goriskem gradu
Spregovoril bo DOMENICO MASELLI, porocevalec v poslanski zbornici zascitnega zakona za Slovence v Furlaniji-Julijski krajini
Povejmo na glas
Moif, ki je priSel od daleö
Biti je moral viSji razlog, da je bil po vcc kotStirih stoletjih italijanskih papezev za Petrovo poslanstvo izbian Karol Wojtyla, "ki je priSel od dalec". In pokazalo se je, da izbira ni bila sluöajna, ampak glo-boko pomenljiva in prelomna. Bil je ta sim-pati£ni clovek iz Krakowa izjemna osebno-st z neverjetno sposobnostjo stika z vsako-mei, osebnost z ocarljivim darom in ve-seljem prenesti na vse, s katerimi se je sreäal, svoje prepriCanje in vero. Bil je enkratno ce-lovit, klen in iloveSki, iz enega kosa in brez omahovanj, Clovek zemlje in istocasno trd-nega pogleda vsmer vzviSenega, a doseglji-vega. Na poseben naäin radoziv, poln na-ravnost umetniSkega zanosa in nepozabne zvoäne govorice, ki je vselej pripovedovala o tisti vsemogoCni svetlobi, ki zeli vsakogar razbremeniti tesnob. Imel je ta "moz, ki je priSel od daleä", enkratno prodoren Cut za dogajanja v svetu in se je do temeljev zave-dal, kako se usoda ljudi vnajveCji meri piSe v odloCitvah visoke politike, ki jo je zato nujno nagovarjati, prepricevati, jo rotiti, da bi bilo manj napetosti in manj mrznje, da ne bi bilo vojn, paCpa namesto njih dogo-varjanje, dogovarjanje in Se enkrat dogo-varjanje. Kljub osebnemu sooCanju z dvema totalitarizmoma je enkratno verjel, da je dolznost njegovega poslanstva spoprijeti se z vsakrSno nehumanostjo in z vsakrSnim teptanjem Clovekovih pravic.
In bil je Janez Pavel II. tudi enkratno moCan v ozivljanju vere kot vere. Spominjam se svetovnega dneva mladih, ko se je namenil govoriti o sv. Tomazu. Zdelo se mi je, da se
o tej zgodbi ne da povedati nie bistveno no-vega, toda nagovor mladim je bil nav-dihujoC, saj je sicer omalovazevanega To-maza vzel dobesedno vbran z besedami: "Ni lahko verjeti". V hipu sem prepoznal Clo-veCnost te izjave, kako je razumljivo, da To-maz sprva v vstajenje in s tem v sreCno ob-stojnost onstranskega zivljenja ni mogel verjeti. Ni mogel verjeti, ker ni videl doka-za, medtem ko so ga vsi ostali apostoli vide-li. Bi torej apostoli verjeli, ko dokaza ne bi videli? Res, ni lahko do konca verjeti, saj kdor zares vidi tisto, Cesar z navadnimi oC-mi ni mogoCe videti, ta je v bistvu reSen vsakrSne stiske, vsakrSnega dvoma in tesno-be, je reSen bremena minljivosti in je lahko sreCen zase in za druge in se mu bo razodel smisel zivljenja. Kasneje sem pogostoma razmiSljal o tem navduSujoCem papezevem prikazu Tomazeve zgodbe in vedno na novo se mi jepotrdilo prepheanje, da je vnjem za vsakogar odgovor na mnoga vpraSanja prav zato, ker vsebuje toliko spodbude in ra-zumevanja za vse, kar je v Clovek u nepopol-nega.
“Moz, ki je priSel od daleC", je bil k nam poklican po viSjem razlogu, o tem res ne more biti dvoma. Dejstvo je, da je bilo treba tako mnogim ljudem dati novo spodbu-do in upanje, jim torej pomagati, in Janez Pavel II. je novo spodbudo in upanje ljudem tudi dal. In kar je dano z zeljo, da bi bilo drugim pomagano, tisto za vedno ostane in ga nobeno minevanje ne more izbrisati iz sre in spomina.
Janez PovSe
I^IEL~FÄIflutSTALS
Romano Prodi (na sliki) upraviceno ugotavlja,da so bile te volitve odlicna priprava na drzavnozborske volitve, ki bodo prihodnje leto, ko se bo nudila
priloznost, da oblast v drzavi spet preide v levosredinske roke. Desna sredina je dozivela pekoC poraz. Medtem ko je razmerje med obema koalicijama do zdaj bilo 8 proti 5 v korist Berlusconijevega Doma svoboSCin, je zdaj kar 11 proti 2 v korist leve sredine. Dom svoboSCin je torej izgubil Sest dezel,
med njimi Piemont in Lacij z Rimom vred.
Diago LegiSa
NOVI
GLAS
Drzavni sekretar Franc Puksic s Slovensko skupnostjo v Steverjanu
"Imamo strategijo tudi do zamejskega prostora!"
Denise Deeney
Zivljenjska izbira romanticne du se
Na zupanstvu v Steverjanu je bilo v torek, 22. marca, sreCanje med drzavnim sekretarjem za Slo-vence v zamejstvu in po svetu Francem PukSiCem, ki ga je spremljal Rudi Merljak, in vo-dilnimi predstavniki edine slo-venske politiCne stranke v Ita-liji Slovenska skupnost (SSk). Puksic je Se v pozdravnih bese-dah zagotovil podporo RS slo-venski manjSini, Se posebej pa podporo sedanje vlade, ki se zaveda pomena slovenske
manjSine v Italiji.
Sekretar Franc PukSiC je na sreCanju v Steverjanu izrazil za-dovoljstvo, da je bil v mesecu dni ze drugic v Gorici, ker, tako PukSiC, bo "naSa vlada storila vse, da se bo redno sestajala z vsemi demokratiCno izvoljeni-mi predstavniki Slovencev v Italiji, z vsemi, ki se zavzemajo za ohranjanje in gojenje slo-venstva, predvsem pa bo stala
celotni slovenski manjSini v Italiji v prihodnje vedno ob strani in bo storila vse, kar je v njeni moCi, da bo do izvajanja zaSCitnega zakona priSlo." PukSiC je tudi povedal, da je JanSeva vlada naredila izjemno dobro in politiCno pametno potezo, ko je Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ume-stila v neposredno odvisnost od urada predsednika vlade, "saj moram sedajza svoje poCetje odgovarjati neposredno predsedniku vlade". Po nje-govem mnenju je to bilo po-trebno zaradi vecje vloge Urada za Slovence v svetu in zamejstvu, kot je tudi izrecno omenil, da o razpisu za finan-ciranje naSih ustanov Se ne more govoriti, ker razpis Se ni konCan. Dejal je, da je razpis vzbudil neke pomisleke in po-lemike, a je tudi odloCno po-novil, "da nikomur nihce noce jemati nobene vloge in ne ce-lovitosti ter pristojnosti, ker si moramo vsi skupaj prizadeva-
ti za rast in ohranjanje sloven-stva".
"NaSa naloga je, da sedaj kot vlada udejanjamo stvari, v ka-tere smo Se kot opozicija verje-li, imamo strategijo tudi do zamejskega prostora, obljubljam vam, da bo razpis o financi-ranju delovanja slovenskih ustanov v Italiji korektno iz-peljan, tudi zato, ker je Rudi Merljak, ki je moj namestnik in moja desna roka, predsednik komisije, in stvari dobro poz-na," je dejal PukSiC. Nato je tu-
di povedal, da sreCanje s stranko SSk spada v okvir sreCanj, ki jih bo njegov urad imel z vsemi demokraticnimi predstavniki Slovencev v Italiji, kot tudi z drugimi strankami, v katerih se Slovenci v Italiji pre-poznavajo, seveda, Ce bodo za to dobili povabilo. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad izpolnjeno obljubo trzaSkega zupana Ro-berta Dipiazze, da bo Sloven-
skemu stalnemu gledaliSCu v Trstu odobril brezobresten kre-dit za reSitev najhujSih tezav, kar po njegovem mnenju kaze, da se zmore s pogovori doseci veliko.
Prav tako je Puksic izjemno po-zitivno ocenil nedavni obisk Komisije slovenskega drzavne-ga zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bila pod vodstvom Franca Kramber-gerja dva dni na uradnem obi-sku v Rimu.
Na sreCanju je sekretarja PukSiCa najprej pozdravil Ste-verjanski zupan Hadrijan Cor-si, ki mu je orisal stanje te slovenske obcine v Italiji, ga opo-zoril na nevzdrzno stanje v Br-dih, kjer niti en sam mejni prehod med Slovenijo in Italijo ni odprt vso noc in je zato zupan Corsi PukSiCa tudi napro-sil, naj posreduje pri sloven-skem notranjem in zunanjem ministrstvu, da bi se zadeve koncno uredile, saj danes, tako Corsi, "zares na drzavni meji ni
carinikov, a so policisti pri pre-gledih strozji kot pred leti, ne-propustnost meje pa je boleca predvsem za Slovence, ki zivi-mo v Brdih od nekdaj."
Zupan Corsi je PukSiCa tudi opozoril na upadanje rojstev v Brdih in Steverjanu, kot ga je tudi opozoril na nevidljivost programov slovenske nacio-nalne televizije v Brdih in Se posebej v BeneSki Sloveniji, kar je izjemno boleCe prav za na-rodnostno najbolj ogrozene slovenske ljudi.
PukSica sta v Steverjanu na zupanstvu nagovorila tudi dezel-ni svetnik SSk Mirko Spacapan in dezelni tajnik stranke SSk Damijan Terpin, ki je povedal, kakSen bo delovni sestanek stranke s PukSiCem, ki je po-tekal za zaprtimi vrati; pogo-varjali so se o zaSätnem zako-nu, ki je po Terpinovi izjavi le mrtva crka na papirju, saj se ne izvaja, in zajamCenem zasto-pstvu Slovencev v Italiji, za katerega se SSk vedno zavzema, o nevidljivosti slovenske nacionalne televizije v BeneSki Sloveniji, o skupnem predstav-niStvu Slovencev, o projektih, ki zadevajo Cez-mejno sodelovanje in je vanje vklju&na slovenska manjSina v Italiji, ter o drugih	odprtih
vpraSanjih, ki se tiCejo stranke in njene tesnejSe povezanosti s Slovenijo. Dezelni tajnik SSk Damijan Terpin nam je na srecanju v Steverjanu za-dovoljno povedal: "Vesel sem obiska drzavnega sekretarja PukSiCa predvsem zato, ker konCno postavljamo spet neke normalne temelje sode-lovanju med naSo stranko in sedanjo slovensko vlado, in to zato, ker smo sedaj vkljuceni kot subjekt v nove odnose. S prejSnjo vlado teh odnosov na zalost nismo imeli. Smo edina slovenska politiCna stranka v Italiji in nas zato veseli, da se slovenska vlada do nas vede kot do politicnega subjekta. Ve-deti namrefi moramo, da smo brez politike tudi Slovenci v Italiji lahko le Se folklora, kar pa seveda nocemo biti. Rad bi tudi ponovno poudaril, da se s sekretarjem PukSiCem nismo pogovarjali o nobenem finan-ciranju in nikakrSnem razpisu, ampak samo o politiki in reSevanju naSih tezav, ki se seveda za&njajo vedno in pov-sod pri neizvajanju zaSätnega zakona za naSo manjSino v Italiji!"
Juiij Paljk
Menda se boste ob koncu tega in-tervjuja strinjali, da primerjava zivljenjske usode naSe sogovornice, Denise Deeney, in angleSkega pesnika ter 'romantifnega pustolovca' lorda Byrona ni tako tvegana, kot bi se lahko na prvi pogled zdela.
AngleSki romantik je svoje zivljenje konCal, ko se je pridruzil Grkom v odvobodilni vojni proti Turkom. Najprej naj poudarimo, da je Denise Se pri zivljenju. Po vsej verjetnosti pa se bo ona tej primerjavi nasmeh-nila, saj sta njena oseb-nost in pristop prepolna poStene skromnosti, da bi lahko tako primerja-vo sploh sprejela. Njen nasmeh vendar izpricuje popolnoma drugaCno svetovno nazorsko usmeritev od tiste, ki je angleSkega romatika gnala k pisanju glo-bokih temnih verzov. Denise, Skotinja iz Gla-sgowa, sicer ni pesnica, romantiCna duSa pa vendar je. Poklicno se ukvarja s pouCevanjem angleSkega jezika. Trenutno pouCuje v SrediSCu za vzgojo in izobrazevanje Sklada Mitja Cuk na Opcinah.
Njena zivljenjska zgodba je res posebna, razvejana, pustolov-ska, Ce z eno besedo povzame-mo - presenetljiva, tako kot presenetljiv je bil pogovor z njo, ki je potekal v tekoCi slo-venSCini, ki sta ga zaznamova-la na eni strani primorski na-glas podpisanega, na drugi pa rahli ljubljanski akcent sogovornice, podkrepljen z boga-tim besediSCem. Gotovo je bil pogovor nekoliko prilagojen casopisni objavi, vendar zago-tavljam, da je intervjuvanka suvereno odgovarjala v naSi materinScini.
Kako je bilo sploh v Angliji, da si se odpravila na tako posebno pot?
Danes zelo verjamem v usodo. Takrat pa sem to pot ubiala iz potrebe. Kot mlado dekle sem v Veliki Britaniji Studirala je-zike, francoSdino in SpanSCi-no. To je bilo ravno sredi osemdesetih let, ko smo doma imeli na vladi Margaret Thatcher. Obdobje lepo povze-majo pesmi z izredno politic?-no vsebino skupino Aztek Camera in SimplyRed, ki so zelo ostro presojale takratno bri-tansko druzbo in politiko. Bilo je zelo tezko ziveti v tistem Casu v tako nastrojeni zahod-no kapitalisticni drzavi, ki pa je bila, kljub Thatcherjevi, zelo nasprotna zenskam. Politika njene vlade je vedno bolj loäevala bogate od revnih, druzba je postajala vedno bolj tekmovalna. Dobre in slabe plati zaznamujejo vedno vsako upravo, kar pa se an-gleSke vlade 80. let tiCe, bi jo zelo ostro ocenila, saj so posle-dice tiste politike Se danes opazne! Bili so paC 4 milijoni brezposelnih in zame je po-stajalo zelo tezko prezivljanje v taki druzbi.
Kako pa si priSla v naSe kraje?
Ker sem se v Veliki Britaniji oCitno poCutila nepotrebna, sem sledila le zelji, da bi lahko pomagala drugim. V neki iz-lozbi v Glasgowu sem zasledi-
la knjigo 'Jobs Abroad', na ka-teri so bile zapisane delovne ponudbe v tujini. Hotela sem postati samostojna. Zelela sem izrabiti jezikovno znanje in ga posredovati drugim. Sprva sem sprejela äisto enostavno sluzbo kot turistiCna spremlje-
valka: kuhala sem Caj za turi-ste, ki so se iz Anglije peljali z avtobusi na letovanje po Evro-pi. A vsaj koristna sem bila in imela stik s tujim jezikom. Prepotovala sem Spanijo, Francijo in Italijo. Lepo sem se imela in sem spoznala veliko ljudi. Bilo pa je res utrudljivo, zamudila sem marsikatero uro spanja..., toda konCno sem bila komu koristna in predvsem sem bila v neposrednem stiku z jezikoma, ki sem ju Studirala doma.
Kaj si od te izkuSnje odne-sla?
Te izkuSnje veliko pripomo-rejo, da spoznaS sebe in druge. RazumeS, da t. i. normalnost ne obstaja, glavno je, da se prepustiS toku, kot Coln ocea-nu: ni€ ni tako, kot misliS ali kotsezdi.
Kako pa je priSlo do tega, da si spoznala Jugoslavijo? Zelo sem si zelela obiskati Jugoslavijo ze kot deklica, ko sem v neki knjigi zasledila eno izmed jugoslovanksih narod-nih noS, ki me je kar prevzela, in zgodilo se je, da je vodnik, ki bi moral spremljati turiste po Jugoslaviji, zbolel. Bilo je leta 1985. Nikoli nisem sliSala za Slovenijo, za Jugoslavijo pa ze. Tako sem osebno vodila turiste po Sloveniji, dezeli, za katero je nato usoda odloöla, da je ne be bom vec zapustila. KakSen je bil prvi vtis, ki si ga imela o 'najini' domovi-ni?
Ceprav je bilo pod socializ-mom precej drugaCe, kot je danes, sem Slovence res oMu-dovala, predvsem njihovo zivljenjsko pristnost. Rada sem opazovala, kako so vse-skozi gradili hiSe, obdelovali polja in nabirali sadeze z dre-ves. Obenem so se Slovenci zdeli veliko bolj zdravi kot mi in imeli veliko veCji obdutek za druzino, kateri so posveäa-li svoj prosti das. PreseneCena sem bila nad dejstvom, da je bila med Slovenci tako razSirjena moznost uporabe podezelskih hiSic oziroma t.i. vikendic: v zahodni kapitali-stiCni druzbi si je lahko le ma-lokdo privoSG.1 dve hiSi! Ko-maj smo si lahko privoSCili eno samo! Ravno tako sem se
cudila, ko so me domatini spraSevali, kaj sem k njim sploh priSla iskat, saj je zivljenje na zahodu veliko boljSe.
Slovenija pa ni imela de-mokratifne druZbene ure-ditve.
To ze. Vendar smo v Britaniji mislili, da imamo demokra-cijo in da smo svobodni, a ni bilo ravno tako. Lahko bi po-vedala, da sem se v takratni Jugoslaviji poCutila bolj na var-nem kot v svojem mestu Glasgow na Skotskem, npr. ma-mila in nasilje niso bili tako razSirjeni kot na zahodu. Doma smo ziveli v zlati kletki! Ce povzamem: ko sem spoznala jugo-slovansko stvarnost, sem dojela, da sta de-mokracija in socializem ena in druga stran ene in iste medalje. Zivljenje je glede tako imenovanih demokra-cije in socializma druga stran ene in iste medalje.
Kako bi primerjala da-naSnjo Slovenijo s tisto, ki si jo takrat spoznala?
Dobro vpraSanje! V Sloveniji se je zal razSiril najslabSi kapitalizem. V Casu osamosvojitvene vojne leta 1991 so bili Slovenci res zelo pove-zani, ze takoj potem pa je v Sloveniji zavladal tak sistem kot v Veliki Britaniji v osemdesetih letih: Slovenci so hoteli v äm krajSem Casu obogateti, zeleli so npr. velik avto in po-dobno. Tudi danes je tak ma-terializem Se opaziti, ko se Slovenci ob koncu tedna od-pravljajo na "shopping". Me-nim, da je ta generacija zapustila nekdanje pozitivne vrli-ne, kot so narava, druzina itd. in sepredalapredivjemu kapi-talizmu. Otroci poslediCno prezivljajo vec Casa brezsvojih starSev, ki morajo zasluziti do-volj, da lahko ohranjajo visok zivljenjski Standard.
V Sloveniji si tako ostala. Kako si se preZivljala?
Od srede do konca 80. let sem zaCela delati kot asistentka za angleSCino na Delavski uni-verzi. Morala bi preziveti v Sloveniji le leto dni, toda spoznala sem toliko dobrih ljudi, ki sopotrebovalipomoC pri angleSöni in so mi bili hvalezni za pomoöpri udenju angleSöne, in tako sem pa£ ostala. Povedati moram, da sem spoznala veliko profesio-nalcev, psihologov, zdrav-nikov, ekonomistov idr. z izredno visoko izobrazbo, ki kljub svojim intelektualnim in izobrazbenim temeljem ostajajo vedno zelo skromni. A vedno so bili prepri£ani, da imamo na zahodu veC in da smo boljSi od njih.
Kot jezikoslovka, kaj meniS o vedno veCjem vplivu an-gleSCine na slovensko mla-dino?
Vse se je zacelo v osemdesetih letih. Takrat sem opazila, da se je kar 70 % Slovencev po-sveCalo ufenju nemSüne, sta-rejSe osebe so poznale ruSöno, v Soli pa so itak pouCevali eno leto srbo-hrvaScino. Proti koncu osemdesetih let pa je v Ca-su Sestih, sedmih let angleSCi-na popolnoma prevladala nad vsemi ostalimi tujimi jeziki. Danes pa je razSirjena sploh le angleSiina. K temu so gotovo pripomogli tudi angleSko-ameriSki filmi, ki jih v Sloveniji predvajajo s podnapisi. Slovenci so kotmajhen narod takoj dojeli, da je treba angleSCino obvladati v tako konkurendnem in globalizira-nem svetu.
/stran 16 Igor Gregori
Foto JMP
s
1 r
fr.
Foto IG
7. aprila 2005
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
Prosvetno drustvo Podgora
Natecaj cerkvenega zborovskega petja "Bogomir Spacapan"
GoriSke nadäkofije in Koprske Skofije.
Pred posluSalci in komisijo, ki so jo sestavljali dr. Edo Skulj (predsednik), dr. Mirko Spaca-pan (tajnik), prof. Ivan Flor-janc, prof. Tomaz SimCiC in gla-sbena urednica Nadja Kralj, so nastopili: MePZ Lipa iz Bazovi-ce (zborovodja Tamara Razem), Pevsko druStvo Odmevi iz Dornberka (zborovodja Jozko ITarej), MePZ Madkolje-Dolina (zborovodja Andreja Stucin), MePZ Obirskega pevskega dru-Stva (zborovodja Berti Logar), MePZ F.B. Sedej iz Steverjana (vodi Vladimir Cadez) in MePZ Adoramus iz Logatca (na sliki -zborovodja Tadej Sadar). Nasto-pila sta torej dva zbora s Trza-Skega, eden z GoriSkega, dva iz Slovenije in eden iz Avstrije. Komisija je prvo mesto prisodi-la zboru iz Logatca, drugo zbo-ru iz Steverjana in tretje zboru iz Madkovelj-Doline. Vsi trije so prejeli denarno nagrado in spo-minsko darilo. Ostali zbori so bili delezni priznanja in so prejeli spominsko darilo. Na ce-trto mesto se je uvrstil zbor Lipa iz Bazovice pri Trstu, na pe-to zbor Odmevi iz Dornberka, na Sesto pa zbor Obirskega pevskega druStva iz Obirskega.
AB
Slavjana Goriskem
Molitve za sv. oceta
Vsoboto, 2. t.m. zveCer, je polna goriSka stolna cerkev bedela in molila za Janeza Pavla II. V veliki zbra-nosti so navzoCi skupno z nadSkofom Dinom De Anto-nijem sprejeli vest o papezevi
smrti. Oglasili so se mestni zvo-novi. Dan kasneje so se verniki s hvaleznostjo v srcih pri nedelj-skih maSah povsod spomnili dra-gega pokojnika. V ponedeljek zveder je nadSkof spet maSeval v stolnici ob prisotnosti okrog 70
duhovnikov, najviäjih predstav-nikov mestnih oblasti in ogrom-nega Stevila vernikov iz vse nadSkofije, ki so do zadnjega ko-tidka napolnili cerkev. Msgr. De Antoni je namesto homilije zelel prebrati nekaj izjemno lepih zivljenjskih misli iz raznih pa-pezevih besedil, stihov in moli-tev. Na koncu obdutenega obre-da in naslednji dan so odgovorni zbirali prijavnice za romanje z
avtobusom, s katerim so goriSki verniki v detrtek, 7. t.m., Sli v Rim pokropit svetega odeta. Danes (7. t.m.) ob 21. uri pa bo mladinska pastorala goriSke nadSkofije pri-redila v oglejski baziliki molitve-no sredanje za mlade, ki jim je papez namenil svoje zadnje beseele: "Iskal sem vas, pri Sli ste k meni in za to sem vam hva-lezen." Tema sredanja je: "Mi se ti zahvaljujemo!"
Krutke
V Rimupredstavili dokumentarec o papezu Janezu Pavlu II.
Na Veliko noczvecerso po prvem programu javnetelevizije RAI predvajali dokumentarni film o papezu Janezu Pavlu II., ki v 54 minutah predstavlja, tudi s stevilnimi se nepredvajanimi posnetki, dogodke iz minulih 26 let njegovega pontifikata. Avtorji - Roberto Burchielli, Salvatore Mazza in Mauro Parissone - so pregledali vec kot 1000 ur filmskega gradiva v arhivih vatikanske televizije, televizijskih his v drzavah, ki jih je papez obiskal, pa tudi zasebne posnetke. Dokumentarec je montaza posnetkov brez komentarja in ne glede na kronolosko zaporedje. Vfilmu, ki postavlja v ospredje mistieno razseznost papezeve osebnosti, je moc slisati glas Janeza Pavla II. v razlicnih jezikih in hrup mnozic, kijih je njegova pojava vedno znova pritegovala na vseh koneih sveta. Izvirna kopija brez prevoda ali podnapisovje bila poslana papezu in jo je prejel ob koncu bivanja na polikliniki Gemelli.
V soboto, 16. aprila, "Familyfest" ognjiscarjev v Vidmu: ljubezen gradi mir
V soboto, 16. aprila, bo potekal po vsem svetu, od Rima do San Paola, od Manile do Bruslja, od Toronta do Krasnojarska v Sibiriji in Melboruna v Avstraliji itd. -v 120 krajih - t.i. Familyfest, mednarodno srecanje, ki ga veja gibanja ognjiscarjev, Famiglie Nuove, organizira vsakih 12 let za druzine vsega sveta, vseh kultur, ras in verstev. Prireditelji zelijo po eni strani poudariti, da druzina dozivlja hudo krizo vrednot, identitete in zmede vlog, po drugi strani pa so prav druzine po vsem svetu glavni dejavnik obnovitvenih tokov same celice kottake in sploh druzbe. Familyfest zeli biti priloznostza srecanje druzin, ki si prizadevajo za razsirjanje cloveskih in verskih vrednot ter so lahko ucinkovit in zdrav protagonist druzbenega in civilnega zivljenja. Pobuda je ze pritegnila pozornoststevilnih drugih gibanj in druzinskih zdruzenj, javnih civilnih in verskih (krscanskih, muslimanskih, budistienih idr.) ustanov. Familyfest je prazniktudi za neverujoce, praznik vseh druzin, saj so njihove vrednote po svoji naravi univerzalne. Na sporedu bodo pricevanja krscanskih druzin, pa tudi ljudi drugih verstev ali nevernih, ki se prepoznavajo v druzinskih vrednotah. Pomenljiv je ze logotip srecanja: ena in ista stilizirana erta ponazarja brstje s tremi listki, ki so obenem stiliziran golob. To je namrec najbolj resnieno bistvo druzine: prva druzinska tvorba, ki se odpira, da se druzba razvija v bratstvu in miru.
V nasi dezeli bo Familyfest potekal v velikem sotoru na trgu pred stolnico v Vidmu. Program se bo zacel ob 10. uri in bo trajal do 18. ure. Zvrstili se bodo pricevanja, razprave o kljucnih temah, ustvarjalni trenutki in solidarnostne akeije. Od 15. do 16.30 se bodo navzoci povezali z drugimi prireditvami po svetu in zlasti s tisto v Rimu. Vzporedno bodo potekale prireditve za otroke in mlade. Informacije: za Gorico druz. Renzo in Pia Meneguzzo (tel. 0481 809716), za Trst druz. Lucio in Rita Torelli (040 311001), za Videm druz. Ezio in Vanilla Moznich (0432 560098).
Mi in druzba
Vprasljivi verski projekti v Evropi
Y Evropi poznamo razpi-se za najrazlidnejSe ver-ske projekte. Ti niso ve-zani samo na vero, ampak v äirSem pomenu besede tudi na kulturo religije. V veliki vnemi, ki se poraja po Evropi ob "lju-bezni do bliznjega", se veliko k-rat dogodi, da islamisti s po-modjo takih verskih projektov izpeljejo svoje drugadne projekte ob drzavni podpori. Tako na zakonit nadin iz teh verskih
projektov krijejo stroSke islam-skim ekstremistom, ki prihajajo v Evropo na obisk k svojim	enakomisledim
tovariSem pod krinko verskih asistentov. Prav tako se iz teh sredstev krijejo stroäki za islam-ske vrtce, islamske Sole, islam-ska sredanja ... Vse to pa se v evropskem civiliziranem svetu najvedkrat opravidi pod poj-mom integraeija!
Avstrijski Kathpress je 12. no-
vembra lani prinesel tale zapis: "Avstralski kardinal George Pell je na predavanju na "Acton Institute" v ZDA poudaril, da je liberalna - dejansko sekularna, posvetna - demokraeija zahod-nega sveta v Evropi prazna in zagledana vase. Islam pa je, kakor je bil komunizem, nekakSna alternativa temu po-gledu na svet. Na podlagi vse pogostejSih	prestopov
zahodnjakov iz zahodnih drzav
v islam lahko domnevamo, da ima v 21. stoletju islam takSno privladno mod, kakor jo je imel komunizem v 20. stoletju, in to za tiste, ki so vznemirjeni in za-skrbljeni, kakor tudi za tiste, ki iSdejo red in pravidnost." "Demokraeija ni dobrina sama na sebi, ampak je njena vred-nost odvisna od moralne vizije, kateri sluzi," je Se pripomnil kardinal George Pell, obenem pa je Se poudaril: "Preteklo sto-letje nam je dalo dovolj zgle-dov, kako lahko politidni nado-mestek vere z mrakom zapolni praznino v sekularni demokra-ciji." Kardinal Pell je vedno za-
govarjal demokratidni perso-nalizem, ki temelji samo na ab-solutnem dostojanstvu dlo-vekove osebe, ki mora biti tudi za sekularizirano zahodno de-mokraeijo neprecenljiva vred-nota.
Duhovna mod, ki jo je imela in jo Se ima Evropa, je izhajala iz vodilne vrednote zahodne krädanske civilizacije. Tudi sploSne cloveSke pravice so sad te civilizacije. Njene korenine izhajajo iz svetopisemskega sporodila, da je dlovek Bozja podoba. Iz tega sledi tudi ne-dotakljivo dostojanstvo cln-veka. Zahodna krscanslka civi-
lizacija gleda v vsakem bloveku OSEBO. Tudi misli o svobodi, toleranci in nasilju izhajajo iz tega gledanja na bloveka. Tudi islam priznava te vrednote, vendar jih zahteva zase, dokler je v manjSini, v svojem lastnem obmoeju pa se proti tem vred-notam bori in jih ne ure-snibuje.
Ob vsem tem se moramo zave-dati, da je neprecenljiva vred-nota prav ta, da se zavemo naSih evropskih krScanskih ko-renin, iz katerih so ziveli in cT-pali moc naSi predniki in tako moramo tudi mi.
AmbroZ Kodelja
uP]
[Sri
3. VELIKONOCNA NEDELJA
Apd 2,14.22-33; Ps 16; 1 Pt 1,17-21; Lk 24,13-35
Dva izmedJezusovih udencevsta prepozna-la Gospoda po lomljenju kruha (Lk 24,13.35).
DanaSnji evangelij je pravSnji za leto evha-ristije, ki ga zivimo. Oznanjamo nam red Gospodovo smrt, dokler ne pride (1 Kor
11,26).
To oznanilo ni samo pri sv. maSi, marved objema vse zivljenje. Saj nas potopi s Kristu-som v trpljenje vsakega dne. Jezusove da-ritve so predvsem delezni greSniki, to smo mi vsi, nato bolniki, vsi odrinjeni na zadnje mesto. Pridruzimo si otroke s ceste, ki zivo-tarijo kot zivalice po cestah in opuSdenih tovarnah in rudnikih.
Evharistija pa je kakorped, ki nam daje mod za zivljenje za uboge po svojem kruhu, po Jezusu, ki je Sei v smrt na krizu. Zdaj pa je tihi, skromni kruh, ki lezi na naSih mizah,
da ga jemo, ki pa nas sili k delu za potrebne in uboge. Svetniki so drpali modpri maSi in z obhajilom, zato da so lahko delali dudeze ljubezni skozi ves dan.
Oznanjali so Jezusovo krizano ljubezen, to kar je on delal za dasa svojega zemskega po-tovanja.
Za Veliko nodje stara navada, da po maSi in procesiji ter po prejemu sv. obhajila na-daljujemo obed z Jezusom pri domadi mizi z Zegnom" velikonodnih jedi.
Sv. daritevali evharistija je seveda viSek vsega bogosluzja, a je ustvarjena za popotnico vnebo.
Udenca na poti v Emavs sta zadutila gored-nostsrea, ko sta posluSala Jezusove besede. Citiral jima je Mojzesa in preroke, ker so o njem pisali vsi sveti pisatelji, vsa Pisma (Lk
24,27). Tudi starSi so poklicani, da pripove-dujejo otrokom posebno ob velikonodni mizi o Jezusu, kako nas reSuje v svobodo zivljenja. Zlasti naj govorimo z zgledom zvestobe pri nedeljskem bogosluzju. Zakon-ci naj pridujejo z zakonsko ljubeznijo in zvestobo, s poStenjem pri delu, doma ter pri vsem trpljenju. Sem spada tudi odgovorno-
st za spoStovanje in negovanje materinega jezika ter sodelovanje v politiki in skrb za razvoj revnih drzav po svetu.
Ne nazadnje nam je nalozena skrb za nove duhovne poklice. Najprej smo dolzni za poklice, zlasti za duhovne in Se posebej za nove duhovnike, moliti, prositi Odeta, zato ker jih le Ode daje (Lk 10,2). Toda vsaka krajevna Cerkev poleg molitve organizira tudi nadrtno delo za poklice. S tem tudi spreminja naSe gledanje in prikazuje potre-bo po poklicu duhovnika, redovnice, redov-nika, diakona, misijonarja, tudi laika. Udi nas odgovornosti za druge.
V tem je namred lepota in svoboda vsakega poklica, t.j. zivljenje za druge.
Peter, poglavar Cerkve, je na binkoStni dan poudaril, da je Jezus zivel za druge; zato ga je Odepotrdil z modmi, dudezi in znamenji (Apd 2,22). Izgoreval je za druge, a njegovo dobroto so krizali. Toda Bogga je obudil od mrtvih. Temu je Peter z drugimi apostoli prida (Apd 2,32).
Ze David je o njem pel, da ne bo prepuSden podzemlju, ne bo gledal trohnobe (Ps 16; Apd 2,27).
Bog vodi dloveka po poti zivljenja; vodi ga v polnost veselja. Ce bomo vredni, bomo gledali Boga iz odi v odi in se vedno veselili kakor Sin na Bozji desnici (Ps 16,11; Ps 27,4.8; 1 Kor 2,9; 1 Mz 32,31).
Evangelij, ki ga danes premiSljujemo, razo-deva nevsiljivega in zanesljivega terzelo ob-zirnega prijatelja Jezusa do udencev. Saj najprej spraSuje po vzroku potrtosti, ki jo zaz-na po hoji in besedah obeh potnikov. Ta dva ne moreta premagati razodaranja zara-di tako zalostnega konca Gospoda, kljubgo-voricam, da soga nekateri videli zivega. Vse se jima zdi kakor v sanjah.
A skrivnostni romar ju pomiri. Karnaenkrat je vnjunem svetu, ki je prazen, da ga spre-meni v veselje in ogreje z novim upanjem. Znadilna gesta pri blagoslovu in lomljenju kruha naredi konec dvomom in zalosti. Tedaj se vhipu obrneta in jo ubereta nazaj v Jeruzalem. Zdaj namred vesta, da morata posredovati veselje in gotovost blizine Jezusa vsem, ki verujejo vJezusa. Vesta, da je Jezus z njima in z vsemi, ki vanj verujejo (Lk 24,13-35).
Ostani z nami, Gospod! (Lk 24,29).
Prosvetno druStvo Podgora se je tudi letos spomni-lo obletnice smrti Bogo-mira Spacapana. Umrl je 31. marca 1997 med velikonobno procesijo v Brestovici na Krasu, kjer je vodil cerkveni zbor. Rojen v Mirnu pri Gorici 16. ja-nuarja 1922 se je vse zivljenje posveCal cerkvenemu petju in orglanju. Po drugi svetovni voj-ni se je z druzino preselil v Ar-gentino in tudi tarn poleg svoje sluzbe skrbel za slovensko cerk-
veno petje. Po vrnitvi na GoriSko se je ob svojem rednem poklienem delu posveCal cerkvenemu petju (Podgora, Gori-ca, Sovodnje, Standrez in Bre-stovica v Sloveniji). Bil je tudi prvi predsednik Zdruzenj a cerk-venih pevskih zborov. Tudi dru-gabe je bil zelo aktiven v naSi prosveti in politiki. V Podgori so se ga spominjali ob vsaki obletnici smrti z maSno darit-vijo, govorom in nastopom zborov iz krajev, v katerih je tu-
di sam vodil cerk-veno petje.
Ob letoSnji obletnici se je uresnibi-la pobuda pod-gorskega druStva, da bi vsako leto potekal natebaj cerkvenega zbo-rovsekga petja z imenom zasluz-nega pevovodje. Gre vsekakor za hvalevredno po-budo, saj se na ta nadin spodbuja dejavnost cerkve-nih zborov, raste kvaliteta cerkvenega petja in se krepita sodelovanje in medse-bojno pozna-vanje zborov.
Tako je v nedeljo, 3. aprila 2005, po spominski maSi, pri kateri je prepeval podgorski cerkveni zbor pod vodstvom Mirka Spacapana, nastopilo Sest meSanih zborov, ki so se prigla-sili na 1. natedaj cerkvenega zborovskega petja "Bogomir Spacapan". Prireditev je organi-ziralo Prosvetno druStvo Podgora v sodelovanju z Zdru-zenjem cerkvenih pevskih zborov in pod pokroviteljstvom
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
7. aprila 2005
Ukmarjev pogled nad zvezde (7)
Jakob Ukmar, teolog krscanske miline
Iz crneAfrike
Danilo Lisjak se nam zahvaljuje
u IV yf ^ina ni siafr°st'
\ /I ampak moC in XV _L resnica", piSe Ukmar v najobSirnejSem po-glavju svoje Eshatologije, raz-lage nauka o poslednjih reCeh: smrti, posebne (oseb-ne) sodbe, nebes, vic, pekla in poslednje sodbe. Na dolgo se razpiSe ob vpraSanju mozne veCne kazni, to je, pekla. Kar 25 strani namenja vpraSanju: "Ali bo pekel trajal veCno?" Presenetljivo je, s kakSno zav-zetostjo teolog Ukmar iSCe razloge za utemeljitev svojih globokih intuicij, da pekel, ki ga Cerkev sicer uCi kot moz-nost dokonCne zavrnitve Bo-ga, pa vendarle ne more biti veCen.
Tu se znajdemo na pravem bojiSCu. Ukmar iSCe dokaze za svoje prepriCanje tako v Sve-tem pismu Stare in Nove zave-ze, pri cerkvenih oCetih, v dokumentih vseh cerkvenih zborov, pri teologih. Njegova Siroka razgledanost na vsaki strani njegove knjige natrese po pet do deset citatov iz bo-gate bere krSCanskega izroCila. Kakor da bi se v zivo pogo-varjal s svetim AvguStinom, sv. Ambrozem, sv. Tomazem Akvinskim, s koncilskimi oCe-ti v Niceji, v Carigradu, v Late-ranu, v Tridentu. Se posebej blizu je v dialogu o veCnosti pekla teologu Origenu, ki ga je Cerkev v njegovem ucenj u o "apokatastazi" (grSko: apo-katastasis, zopetna prenova, dokonCna vrnitev ), t.i. konC-ni bozji zmagi nad hudobni-mi duhovi in pogubljenimi, ki se bodo ob koncu Casov, ob poslednji sodbi, spreobrnili in sprejeli Boga, odlocno zavrni-la. To Ukmar ve, prizna in vefkrat tudi odkrito izpove svojo dosledno pokorSCino
cerkvenemu uCiteljstvu. Ven-dar so razlogi njegovega raz-miSljanja utemeljeni v evan-geljskem oznanilu o moCi ne-skonCne bozje dobrote, us-miljenja in ljubezni. Ti so stokrat moCnejSi od nekaterih beznih zapisov o tem, da naj bi pekel bil veCen, lahko na kratko povzamemo Ukmarje-vo teoloSko misel.
Poglejmo nekatere Ukmarjeve trditve, ki jih je njegov cenzor, teolog Anton Strle, ki je pred izidom knjige prebral in oce-nil Ukmarjev rokopis, dobe-sedno Crtal in jih v knjigi ne najdemo veC. "Kar bi pa mora-la teoloSka veda v tej zadevi Se najbolj upoStevati, se mi zdi to, da je v primeru ve£nega pekla Bog le zelo revno uspel v svojem velikem zvelicavnem naCrtu." (iz rokopisa, str. 372). V prav tako izpuSCenem zapi-su, ohranjenem le v rokopisu, beremo: "V tem poslednjem poglavju o Casnosti peklen-skega trpljenja nisem naSel v obiCajnih teoloSkih uCbe-nikih nobene zaslombe. Z druge strani pa nisem naäel tudi nobenega odloka cerkve-nega uCiteljstva, ki bi nas ja-sno obvezal verovati v vecno-st pekla kot od Boga razodeto resnico. Zato mislim, da smejo teologi svobodno o tem razpravljati. (...) NajmoCnejSi razlog proti vecnosti pekla se mi zdi Se vedno ta, da je v primeru veCnega pekla v veliki meri izjalovljen veliCastni bozji nafirt odreSenja Clove-Skega rodu na tej naSi zemlji, kar bo imel Bog poleg veCne hvale in ljubezni tudi veCno sovraStvo proti sebi" (iz rokopisa, str. 380).
Pekel, vecni pekel? Kot moz-nost ga Ukmar, tako kot uCi Cerkev, dopuSCa, da bi pa trajal veCno, tega Ukmar ne
more in ne more sprejeti. Naj-prej, kot smo videli v dveh njegovih rokopisnih tekstih zato, ker bi se bozje delo "izja-lovilo", ker bi pa£ Bog "revno uspel v svojem velikem zve-licavnem naCrtu." Ce je to ar-gument CloveSkega razuma, je Se moCnejSi argument evan-gelija. V imenu pozitivnega, drznega oznanila Jezusa iz Na-zareta, da je Bog ljubezen, Ukmar zapiSe: "Kakor ze refeno, skuSajmo preiti iz starozavez-ne strogosti v krScansko mili-no. Milina ni slabost, ampak moC in resnica. Bog razodeva in bo razodeval svojo vsemo-gocnost najbolj s svojim pri-zanaSanjem in usmiljenjem. V luCi te resnice bomo doumeli, da je najboljSo definicijo ali opredelitev bozjega bitja po-dal evangelist Janez, ki je v svojem prvem listu napisal: Bog je ljubezen! (1 Jan 4,16). Ostanimo torej v ljubezni, da ostanemo v Bogu in da Bog ostane v nas" (Eshatologija 167).
Za zadnjim stavkom stoji v knjigi zvezdica in dolga opomba profesorja dogma-tike, Antona Strleta, ki Uk-marju oporeka in zapiSe: "V tem pogledu se moti." V isti sapi pa tudi Strle prizna, da se bo morala teologija prav glede teh stvari v prihodnosti izCi-stiti, doziveti obrat. Te besede so bile zapisane v letu Ukmarjeve smrti, leta 1971. Po Stiriintridesetih letih lahko mirno trdimo, da je danes do tega obrata ze priSlo. Ukmar pa je bil, bolj kot Strle, po svoji intuiciji in globoki evangelj-ski duhovnosti, ze pred svojim Casom prerok krSCanske miline. Milina res ni slabost, ampak mo£ in resnica!
/ dalje Zvone Strubel}
entre Don Bosco, Go-ma - RD Congo Dragi prijatelji in do-brotniki!
Cenjeni sponzorji naSe vzgoj-ne ustanove za ogrozene mla-de in sirote!
PrisrCen pozdrav vsem in vsakemu posebej! Pred 10 dnevi sem se preko Ugande po 9-urni voznji z avtobusom vr-nil med naSe otroke v Donbo-skov dom. Okrog 400 internih otrok in mladih mi je pripravi-lo nepozaben sprejem tako, kot le Africani znajo. Moja mi-
sel Se vedno preletava Slove-nijo in obnavlja prehojeno pot 4 mesecev, ko smo s skupnimi moömi in darezljivostjo spravljali skupaj darove za otroke pod vulkani. Otroci iz GoriSkih Brd, ajdovski mozje in zene, Stevilna podjetja, pri-vatniki, zalozniSke hiSe, radio postaje in TV, potovalne agen-cije, sobratje duhovniki in ka-tehistinje, vdove in invalidi, prijatelji in ljudje plemenitega srca, Kalinovi, ki sta mi kar po telefonu v Cudovitem duetu
zapeli bozi&iico... En sam Cu-dez nebes pod Triglavom!
Je sploh mogoce vse to zmeri-ti? Stirje zabojniki - kontejnerji so zgolj zunanje, vidno zna-menje te velike akcije dobrote, ki je zaznamovala dogajanje domovine plemenitih ljudi na prehodu v novo leto in Se posebej Cudovita organizacijska moC slovenske Karitas z njeni-mi sodelavci v vipavski Aj-dovSCini. Zakaj pa ne, povejte na strehah, nalozili smo celih 75 ton humanitarne in tehnic-ne pomoCi! NaSi otroci Vam vsem iskreno klifejo "Ansanti sana, Mungu awabarikie” - ve-
lika hvala in bozjega zegna na vaSe delo in zivljenje!
Velika dezela Congo se le pofasi dviga iz vojnih strahot in pobojev. V zadnjih tednih dihamo malo veC upanja. Vi-deti je, da je mednarodna sku-pnost stvari vzela v roke malo bolj resno. Ali bomo smeli iz-vesti demokratiCne volitve in zapeljati to brezkoncno podr-tijo na pot prenove in upanja? Sam ostajam realni Optimist. Dobro vem, da bo potrebno "pljuniti v roke”. Lansko leto
smo imeli v naSem centru povpre£no 1650 mladih na dan. Poklicne Sole so ozivele pod taktirko br. Vilka PoljanSka in dveh prostovolj-cev iz Slovenije; UroSa Rudol-
fa in Jankota Zelenca. Afrika potrebuje vzgojiteljev. In lahko smo kot Slovenci pono-sni, da tudi z osebnim znanjem vzgajamo tiste, ki sta jim vojna in ulica zaznamova-li zivljenje in poteptali otroStvo.
Ob tej priloznosti bi se rad osebno zahvalil Misijonskemu srediS£u Slovenije in Mivi Slo-venija, ki nam stoje ob strani pri koordiniranju in pri-pravljanju laicnih sodelavcev na narodni ravni za delo v mi-sijonih in za Cudovito anima-cijo in seznanjanje domovine s potrebami misijonskih in ka-ritativnih ustanov v tretjem svetu. Slovenska Miva je poda-rila terensko vozilo, ki je sad akcije "stotin za vsak srefno prevozen kilometer.”
Vsem skupaj zares velja moja iskrena in velika hvala za vse geste dobrote in naklonjeno-sti do naSega dela pod vulkani v osrcju Afrike! Zelim Vam trd-nega zdravja in vesele veliko-noöie praznike!
Danilo Lisjak, Vilko PoljanSek, UroS Rudolf, Janko Zelenc in vsi sodelavci
fr '
Wägst
Duhovniki pomagajo vsem.
Pomagaj vsem duhovnikom.
39 tisoc skofijskih duhovnikov vsak dan oznanja evangelij po zupnijah med ljudmi in nudi vsem ljubezen, tolazbo in upanje.
Da bi lahko nadaljevali svoje poslanstvo, potrebujejo tudi tvojo konkretno pomoc: prispevek za vzdrzevanje duhovnikov.
Te darove zbira Osrednji institut za vzdrzevanje duhovnikov (Istituto Centrale Sostentamento Clero), ki jih razdeli med vse duhovnike, zlasti med tiste, ki delujejo v najbolj potrebnih skupnostih in bodo tako lahko racunali tudi na velikodusnost vseh.
C Numero Verde-
800.01.01.01
Darovi za vzdrzevanje duhovnikov. Podpora stevilnim za dobro vseh.
Svoj prispevek lahko nudis na stiri nacine:
• Postni tekoci racun st. 57803009
• Kreditne kartice: s kartico CartaSi in s klicem na brezplacno telefonsko stevilko 800.82.50.00 ali prek interneta na naslovu www.sowenire.it
• Bancno nakazilo na glavnih italijanskih bankah
• Neposredno na Institutu za vzdrzevanje duhovnikov (Istituto Sostentamento Clero) v svoji skofiji.
Prispevki so odtegljivi:
Kdor zeli, lahko svoje prispevke Osrednjemu institutu za vzdrzevanje duhovnikov (Istituto Centrale Sostentamento Clero) v znesku do najvec 1032,91 evrov letno odbije od celote svojih prihodkov za izracun davcne prijave Irpef ter povezanih dezelnega in obcinskega dodatka.
CHIESA CATTOLICA - C.E.I. Conferenza Episcopale Italiana
• v“|	NOVI
6	7.	aprila	2005	GOllSka	GLAS
KC Bratuz: Universitätsorchester Ulm
Simfonicni koncert za Karitas
SimfoniCni koncert je ved-no bogat umetniSki uzi-tek. Lepo dozivetje je bil tak koncert v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuz v Cetrtek, 31. marca, ko je nastopil Universitätsorchester iz Ulma z dirigentom Wolfom Burkhardom na Celu. V sesta-vu, ki je nastal v akademskem letu 1972-73, igra lepo Stevilo Studentov, poleg njih pa Se profesorji in sodelavci. Celotni orkester Steje nad 80 glasbe-nikov in ima pomembno vlo-go v ulmski univerzitetni usta-novi. V repertoarju ima simfo-nije in solistiCne koncerte od klasike do danes. Redno nasto-pa v Ulmu, zablestel pa je ze tudi na odrih v BudimpeSti, na Nizozemskem, v Marienbadu,
Semiramide parmskega skla-datelja Ferdinanda Paera, ki je med 18. in 19. stoletjem slovel po dvorih vse Evrope. ViSek veCera je brez dvoma bil Mo-zartov Koncert za klarinet in orkester KV 622. Solist, Nicola Bulfone, je res odliCen poust-varjalec, saj je ze sodeloval z orkestrom milanskega gleda-liSCa La Scala, trzaSkega gleda-liSCa Verdi, beneSkega gleda-liSCa La Fenice in drugimi uglednimi zasedbami pod vodstvom prestiznih taktirk po Italiji in Evropi. Iz svojega pihala je tudi tokrat privabil najzlahtnejSe zvoke, kar jih zmore klarinet, in s svojim temperamentnim nastopom pozel res topel aplavz. V dru-gem delu veCera so nemSki
Pragi, Stokholmu in Krakovu. Dirigent, rojen leta 1962, je si-cer Celist, diplomiral pa je tudi iz dirigiranja. Ulmski orkester spretno vodi od leta 1997. VeCer se je zaCel z elegantnimi melodijami Simfonije iz opere
Kratke
SPDG: predavanje Naceta Novaka
Slovensko planinsko drustvo prireja v cetrtek, 14. t.m., ob 20.30 srecanje z novinarjem in planinskim popotnikom Nacetom Novakom. V besedi in sliki bo predstavil dozivetja na skoraj 600 km dolgi romarski poti med Francijo in Spanijo oz. njeno atlantsko obalo, kjer je znano svetisce Compostela. Omenjeno pot je Novak prehodil (in deloma prekolesaril) pred skoraj tremi leti. Ob razlicnih dozivetjih in srecanjih je nastala zanimiva knjiga vtisov in razmisljanj, ki je izsla pri Goriski Mohorjevi druzbi. Avtor je na poti tudi posnel lepo stevilo diapozitivov, ki jih bo na veceru predvajal in obogatil z neposredno pripovedjo. Srecanje z Nacetom Novakom bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob 20.30.
SPD nadalje obvesca clane in prijatelje, da pripravlja 24. aprila avtobusni izlet v Ribnico na Dolenjskem z ogledom zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, muzeja suhe robe, loncarske delavnice, rojstne hise p. Skrabca, jezikoslovca svetovnega slovesa, ki je deloval na Kapeli pri Gorici. Prijave na sedezu drustva ob cetrtkih med 19. in 20. uro oz. pri odborniku Klemsetu (tel. 0481 882079) v opoldanskem casu.
Vabilo na izlet v Slovensko Istro
Krozek KRUT in Drustvo slovenskih upokojencev za Gorisko organizirata 15. aprila t.l. enodnevni izlet v Slovensko Istro. Izlet spada v okvir delovanja studijskega krozka Beseda Slovenske Istre, ki skusa cimbolj preucevati ljudsko izrocilo slovenskega avtohtonega prebivalstva v Istri. Clani krozka raziskujejo kulturne, jezikovne, prosvetne, gospodarske in druge dejavnosti, da bi se tako ohranila bogata kulturna dediscina v istrskih vaseh. Krozek, ki ga je 1995 ustanovila Leda Dobrinja in ga zadnja leta vodi Nadja Ro-jac, je za svoje dosezke prejel lani priznanje Andragoskega centra. Udelezenci izleta bodo imeli lepo priloznostspoznati slovenski del Istre. Odpeljali se bodo iz Gorice ob 7.30 in se vozili do mejnega prehoda Skofije. Tarn sejim bo pridruzila ga. Nadja Rojac. Okrog9. ure bodo prispeli v vasico Padna in si ogledali med drugim galerijo slovenskega slikarja Bozidarja Jakca. Pot bodo nadaljevali do vasi Krkavce, ki so ena najstarejsih in najzanimivejsih istrskih vasi (cisto slovensko narecje, sledovi glagolice itd.). Ogledali si bodo pomembno vasko cerkev sv. Mihaela iz 17. stol., Zivi muzej z notranjimi prostori, urejenimi kot Stare istrske hise, in se vas Pomjan na Sa-vrinskem gricevju, od koderse odpira pogled na ves Koprski zaliv. Po kosilu v Istrski kleti bodo krenili v Kostabono, se sprehodili mimo treh cerkva v vasi do sedeza KD Alojz Kocjancic. Srecali se bodo s tamkajsnjimi amaterji, ki bodo prikazali del ljudske zapuscine. Vrnitev v Gorico v vecernih urah. Prijave na sedezu DSU v Krizni ul. 3 v Gorici ali na tel. 0481882024 ali na sedezu KRUT-a v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481530927.
Primorska poje v standreski cerkvi
Koncert sakralne glasbe
VeC kot dvesto pevcev Sestili zborovskih sesta-vov iz raznih krajev Pri-morske, ki so 1. aprila nastopili
da bi ga zvesto gojili in ga znali posredovati tudi mlajSim. Spo-mnila se je umi rajoCega sv. oCe-ta in predlagala, da bi koncert posvetili njemu. Zbranost publike in nastopajoCih je bil oCi-ten dokaz, da so navzoCi spreje-
v cerkvi sv. Andre ja v Standrezu, je oblikovalo lep koncert sakralne glasbe v okviru letoSnje Pri-morske poje. V imenu priredi-teljev Zveze pevskih zborov Pri-morske, Zveze slovenskih kulturnih druStev, Zveze slovenske katoliSke prosvete, Zveze cerk-venih pevskih zborov in Pro-svetnega druStva Standrez je uvodoma pozdravila nastopa-joCe in posluSalce Tiziana Zava-dlav, ki je poudarila pomen cer-kvenega petja in izrazila zeljo,
li poziv in se drzali reka: kdor poje, dvakrat moli. Na koncertu so nastopili Oktet Skofije (zbo-rovodja VladislavKoroSec), Idrij-ski oktet (vodja Elizabeta Lampe), MePZ FranCiSek Lampe iz Crnega Vrha (vodja Katja Bajec Feie), MePZ Madkolje (vodja An-dreja Stucin), MePZ Slovenec-Slavec-Fran Venturini in mla-dinski zbor (zborovodja Danijel Grbec) in MePZ F.B. Sedej iz Ste-verjana (na sliki), ki ga je vodil Vladimir Cadez.
Slovesno velikonocno slavje
Vstajenje v goriski stolnici
Kakor vsako leto je bilo v goriSki stolnici veliko-nodno jutro zelo slovesno. Zbralo se je res veliko Stevilo slovenskih vernikov. Po petju trikratne Aleluje je mo-godno zadonela pesem Kristus je vstal, od bozjega groba pa se je po cerkvi razvila procesija z vstalim Kristusom. Sledila je slovesna maSa, ki jo je daroval voditelj slovenske duhovnije p. Mirko Pelicon. V svoji pridi-gi je zazelel vsem vernikom in njihovim druzinam blago-slovljeno Veliko nod in pove-dal nekaj primernih misli ob prazniku Vstajenja.
Na koru so ubrano peli goriSki pevci pod vodstvom Franke Zgavec in ob orgelski sprem-Ijavi Lojzke Bratuz. Verniki so zbrano sodelovali pri celotni maSni daritvi. Sledila je blago-slovitev jedil oz. velikonoCne-ga kruha. Ob koncu je goriSki nadSkof msgr. Dino De Antoni v slovenSCini nanizal nekaj globokih velikonodnih misli in nato pred oltarjem tudi osebno voSCil vsem, ki so ga zeleli pozdraviti.
Slovesno je bilo tudi pri slovenskih maSah v drugih mest-nih cerkvah. Praznik Gospo-dovega Vstajenja je bil za vse dan milosti in duhovne rado-sti.
glasbeniki zaigrali zivahno in mogodno, sicer zahtevno Beethovnovo Simfonijo St. 2 v D-Duru op. 96.
To, kar so posluSalci prosto-voljno darovali v vezi (vstop je bil prost), je Slo za Karitas.
Odboika / Moski dezelni finale U18
Dne 10. aprila bo v Slovenskem sportnem centru Moski dezelni finale U18. Dezelna odbojkarska federacija je nasemu drustvu ze drugo leto zapored zaupala organizacijo tega finala. Na njem nastopa poleg ekip VB Udine (UD), AS Futura (PN) in SZ Sloga (TS) tudi nasa zdruzena eki-pa RAST Olympie ZB Doberdob Sovodnje. Spored: ob 9.30: VB Udine-AS Futura, sledi SZ Sloga-RAST Olympia; ob 16. uri finale 3-4, nato finale 1-2. V letosnji sezoni sta bili dve “pokrajinski” prvenstvi: Trst in Go-rica-Videm-Pordenon. V trzaskem prvenstvu je zmagala Sloga, v drugem skupnem pa RAST Olympia. Nam nenaklonjen “zreb" bo zal dovolil, da se bo lahko samo ena slovenska ekipa borila za koncni naslov v velikem finalu. Drugace bi finale za 1. mesto nedvomno potekal med obema slo-venskima drustvoma, kar bi bilo za dezelno odbojko (pre)velik uspeh.
Srecanje z glasbo: poklon Romitelliju
Fausto Romitelli se je uveljavil v SirSem evropskem glasbe-nem svetu s svojim raziskovalnim in sk-ladateljskim delom.
Zadnja leta je deloval med Milanom in Parizom. Prav v pariSkih krogih je dozorevala njegova sla po raziskovanju zvoka v njegovih Se nepozna-nih sestavinah. Tu so nastajale njegove skladbe, ki so kmalu zazivele na najbolj reprezenta-tivnih glasbenih prireditvah po
vsem svetu v izvedbi prestiznih ansamblov. VeCina jih je izSla pri zalozbi Ricordi.
Rodil se je 1.1963 v Gorici, kjer je prezivel mladost. Po diplomi iz kompozicije na milanskem konservatoriju ga je pot vodila po centrih, kjer se je lahko Stu-dijsko poglabljal v svet sodob-nega glasbenega izraza. Umrl je junija lani, potem ko se je dol-go boril proti neozdravljivi bo-
lezni. Sre&njaz glasbo mu prirerajo spominski veCer, ki bo v sredo, 13. aprila, s seminarjem in koncertom. Seminar koordinira prof. Roberto Calabretto, docent na goriSki fakulteti DAMS. Med predavatelji bo tudi znani milanski skladatelj Alessandro Solbiati, Romitellijev kolega in prijatelj. Koncert nosi naslov Svet zvoka. BeneSki Ex novo ensem-ble bo predstavil nekatere Ro-mitellijeve skladbe, ob njih pa Se dela sodobnih skladatelj ev, ki se po strukturi navezujejo na Romitellijevo ustvarjalno pot. Koncertni program po obogati-la tudi praizvedba Solbiatijeve skladbe Bois, ki je bila napisa-na prav za ta spominski ve&r. Na marimbi jo bo izvajal trzazki glasbenik in profesor na SCGV Emil Komel Dario Savron. Koncert bo ob 20.30 v KC Lojze Bratuz.
Gorisko cezmejno obmocje
Nov korak na poti k skupnemu razvoju visokega solstva
Predsednik upravnega sve-ta VisokoSolskega in razi-skovalnega srediSCa (VIRS) Primorske Branko Tomazid ter predsednik Univerzi-tetnega konzorcija iz Gorice Ni-colo Fornasir sta minuli Cetrtek v Novi Gorici podpisala spora-zum o sodelovanju pri iz-vajanju pripravljalnih in vse-binskih aktivnosti na podroCju visokega Solstva v Cezmejnem prostoru. Podpisu krovnega sporazuma je sledil Se podpis dveh aneksov, in sicer, o sodelovanju pri projektu Evropska univerza ter o nadaljevanju projekta Zdravstvo brez meja. Podpisa sporazuma so se ude-lezili tudi zupani vseh treh obCinskih uprav, ki sodelujejo v protokolu o Cezmejnem sodelovanju, predstavnik goriSke pokrajine in pomembnejSi go-spodarstveniki z obeh strani meje.
TomaziC in Fornasir sta pred podpisom sporazuma poveda-la, da se o sodelovanju na tem podroCju govori ze dalj Casa in da je nastopil Cas za konkretiza-cijo projektov. Izrazila sta tudi optimizem glede skupnega iskanja sinergij.
NovogoriSki zupan Mirko Brulc je k temu dodal prepriCanje, da se v zadnjem Casu na obeh strani meje pojavljajo pritiski, ki bi radi sodelovanje izniCili, in
poudaril, da imajo vsi trije zupani dovolj energije in moCi, da bodo delali naprej v smeri po-vezovanja.
GoriSki zupan Vittorio Branca-ti je povedal, da je oba projekta odobril tudi Protokol o Cezmejnem sodelovanju. "Cilj vsega skupaj je, da postane naS Cez-mejni prostor obmoCje prave integracije in da dobi pomemb-nejSo vlogo v razSirjeni Evropi" je Se povedal Brancati.
Zupan obCine Sempeter-Vrtoj-ba Dragan ValenCiC pa je izrazil prepriCanje, da bo s pomoCjo plodnega sodelovanja na podroCju visokega Solstva naCrto-vani projekt t.i. mikro evrore-
gije v praksi zazivel, prej kot bo uradno potrjen.
VeC o projektu Evropske univer-ze je povedal Karl Bonutti, eden od pobudnikov ideje, ki je ze ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo slovenskemu zunanjemu ministru predlagal, naj slovenska vlada zaradi zgodovinskih, politiCnih, ekonomskih in et-niCnih razlogov podpre ustano-vitev Evropske univerze v Cezmejnem obmoCju obeh Goric. Bonutti je povedal Se, da so pr-vi konkreten izraz podpore v tej smeri prispevali zupani treh obCinskih uprav, ki so projekt podprli ze 23. aprila 2004 s podpisom trilateralnega doku-
menta o ustanovitvi Evropske univerze na GoriSkem. V ja-nuarju 2004 pa je bil usta-novljen iniciativni odbor in predstavljen naCrt za ustanovi-tev Evropske univerze.
S projektom je bil med obiskom v Novi Gorici konec aprila 2004 seznanjen tudi Romano Prodi. Prodi je projekt podprl, po Bo-nuttijevih besedah pa je tudi predsednik Slovenije Janez Dr-novSek naklonjen ustanovitvi Evropske univerze. Dodal je Se, da priCakujejo tudi podporo ita-lijanskega predsednika Carla Azeglija Ciampija in predsed-nikov HrvaSke, Madzarske, Av-strije, pa tudi ostalih drzav, saj naj bi bila Evropska univerza namenjena Studentom iz celot-nega jugovzhodnega dela Evrope in ne le iz Slovenije in Ita-lije. Studij, katerega vsebina Se ni natanCneje doloCena, pa naj bi potekal v angleSkem jeziku. Bonutti je povedal Se, da se za-vedajo, da gre za veCleten pro-ces, na katerem se bo iniciativni odbor sreCal Se s Stevilnimi tezavami, predvsem finanCne in prostorske narave, kljub vse-mu pa je izrazil zadovoljstvo ob danaSnjem podpisu sporazuma in napovedal skorajSnjo pred-stavitev projekta evropskemu komisarju za Solstvo. O nadaljevanju projekta zdravstvo brez meja ob tej priloznosti niso go-vorili, gre pa za skupno sodelovanje na podroCju zdravstva, ki je zanimivo predvsem zaradi blizine goriSke in novogoriSke oziroma Sempetrske bolniSni-ce.
Nace Novak
r r'.rn N'iy?j s
NOVI
GLAS
Mladinski dom
Predavanje y Mocnikovem domu v Gorici: Bruno Forte
Izziv vzgoje obvezuje druzino in solo
Vjesenskem Casu se je v preurejenih prostorih AlojzijeviSCa aktiviral Mladinski dom. Zazivel je kot avto-nomna stvarnost znotraj SD SonCnica in sad veCletnih priza-devanj. Struktura nudi poleg po-poldanskega pouka tudi lekcije in strokovno pomoC v posameznih predmetih, poskrbi za prevoz, ko-silo in malico, vse to za nizko me-seCnino in s popusti. Dijakom so na voljo tudi prostorna igriSCa, poletno srediSCe in ekskurzije. Nazadnje prireja MD Se strokovna predavanja. Tako predavanje je bilo 22. marca v MoCnikovem domu, gost pa je bil med slovenski-mi ljudmi poznani in cenjeni bivSi ravnatelj Dezelnega Solske-ga urada, univerzitetni predava-telj in predsednik zdruzenja kato-liSkih uäteljev dr. Bruno Forte. Gosta je predstavil predsednik MD Peter Cernic.
Strah nas je uporabljati besedo vzgoja, je svoje razmiSljanje uve-del predavatelj, ker ta pojem kliCe odrasle k soodgovornosti, soo-blikovanju in nadaljevanju pri procesu humanizadje. Dolznost vzgajanja pa naroCa ze ustava v dveh Clenih, o njej poglobljeno razpravlja tudi zadnja knjiga Une-sca. Bolje je vzgajati kot prevz-gajati. Kot bivSi Clan sodiSCa za mladoletnike je predavatelj potr-dil, da prevzgoja stane ogromno energij in denarja. NemogoCe je ne-vzgajati, je dejal, pomislimo samo na implicitno vzgajanje, ki pusti v Cloveku neverjetno glo-boke sledove.
Vzgoja je spremljanje mladega na poti iskanja, je predlog in kot tak izpostavljen odklonu. Evangelj-ska prilika o izgubljenem sinu je Cudovita tudi s pedagoSkega vi-dika, ker pokaze ofeta, ki ima neizmerno zaupanje in vero v si-na. Pri vzgoji ni£ ni izgubljenega. Kot izgubljeni sin "gre vase" in dobi mo£, da se vrne, tako tudi v mladostniku, ki navidez od vz-
%
Foto Bumbaca
gojnih naukov ne prevzema nid, priplavajo na dan drobd vzgoje, ki so mu jih nekdaj vlozili. Tudi podoba Janeza Krstnika nam po-ve nekaj zelo pomembnega: po-trebno je, da se kot profesorji in starSi "zmanjSamo", da lahko drugi, mladi rastejo. Staräi in profesorji smo preved duSljivi in obremenjevalni. Morali bi stati mladim zraven, ne pa spredaj. Vz-goja je v bistvu proces spremljanja mladostnika na nje-govi tezki in delikatni poti iskanja ter spoznavanja sebe, ostalih in sveta. Pri tem je potrebno, da stargi rastejo skupno z otroki. Pri vzgoji ni monopola, ker je le-ta sad pluralnosti. Ceprav je druzina brez dvoma prva in naravna osnova, Sola pa drugo umetno okolje za vzgojo mladega roda, ustanovljena, da posreduje boga-to dediSdino dloveStva, nista edi-ni in nujno dobri okolji. Zato bi bili potrebni pri vzgojnih proce-sih vedja nadrtnost in refleksiv-nost vseh vplivnih dejavnikov. Med najpomembnejSa podrodja vzgoje je predavatelj omenil vzgojo o spolnosti, ki odpira lepote dloveSkega zivljenja znotraj koz-midnih razseznosti, in versko vz-gojo.
Sola ne bi smela pozabiti, da mla-
di, ki prestopijo njen präg, imajo ze svojo osebno mikrozgodbo in osnovne izkuSnje. Profesorji bi morali to spoStovati in imeti radi otroke, kakrSni so. Bolj bi morali spodbujati izmenjave mnenj in spoznanj med njimi, ker je to iz-redno spodbudno za njihovo rast. To pa predpostavlja, da so odrasli "budni".
Med starSi in profesorji (uditelji) bi moral prevladati dialog, vedk-rat pa prihaja do kratkih stikov, ker se sprozi "sindrom oblasti", kdo ima monopol nad vzgojo. Sola se zapre kot jez in pusti starSe
zunaj. Roditeljski sestanki so male gledaliSke farse, kjer se smeSno sliSijo izjave, kot so "vaS sin bi lahko delal ved" ali "vi bi morali bolj slediti svojemu otroku". Prav tako nestvarno izpade "dan od-prtihvrat", kjerse razkazujejo Sol-ske opreme in stene, ni pa obdu-titi zivljenjske sile in srca Sole. Drugje po svetu sledijo pedagogi drugadnim smernicam in delajo v krajSem delovnem letu smotr-neje. Tudi pri analizi opravljene-ga dela sodelujejo vse tri kompo-nente, saj sproti izpolnjujejo she-de, vsak s svojega zornega kota, dijaki, starSi in profesorji. Predavatelj je izrekel tudi svoje poglede na Solsko reformo, v ka-teri je vaznejSa skrb za arhitektu-ro stavbe kot za njene prebivalce. Najtezje je namred motivirati mlade, da se udijo. Nazadnje je omenil rek Inkasov, naj bi odrasli darovali mladim korenine in pe-ruti. Apliciran na slovenske manjSince bi to pomenilo, da v Stevilnih stikih z matidno domo-vino razvijamo modne korenine, peruti pa naj si utrdimo s stiki z vsemi drugimi stvarnostmi, predvsem italijansko. Strah pred temi stiki ne dopuSda, da bi lete-li, in nas samo hromi in siromaSi.
Haijet Domik
MLADINSKI PEVSKI ZBOR In PROSVETNO D RU STVO VRH SV. MlHAELA v sodelovanju z ZDRUZENJEM CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabita na 5. izvedbo mladinske pevske revije
ZLATA GRLA 2005
REVIALNI DEL - v soboto, 9. aprila, ob 18. uri
v Kulturnem domu v Sovodnjah,
TEKMOVALNI DEL - v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri
v Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici
V soboto gostujemo mladinski otroski pevski zbor iz Lokavca pri Ajdovscini, v nedeljo pa otroski in mladinski zbor SPZ Danica Sentprimoz v Podjuni
Prejeli smo
Starsi prosijo sovodenjskega zupana za odgovor
SpoStovani gospod zupan! Zadnji dan pouka, preden so se zaäele boziüicpoät-nice, so otroci prinesli iz Sole pismo, kjer nam Vi sporoCate, da "Solski avtobus zaradi var-nostnih razlogov ni primeren za voznjo dijakov, ki obi-skujejonizjo srednjo Solo". Od takrat naprej Solabus ne vozi ved sovodenjskih nizjeSolcev in moramo starSi sami, z ne-majhnimi tezavami pri usk-lajevanju delovnega in Solske-ga urnika, skrbeti za prevoz.
Avtobus Pokrajinskega prevoz-nega podjetja delno reSi le pro-blem tistih dijakov, ki prebi-vajo prav v vasi Sovodnje. Ker se proga tega avtobusa ne do-takne okoliSkih vasi, bi morali namreC otroke iz Gabrij, z Vrha, izRupe in s PeCi starSi sami voziti do avtobusne postaje v Sovodnjah in jih seveda po-tem priti sem tudi iskat; to je, zaradi ze zgoraj omenjenih de-lovnih urnikov, ravno tako problem atiCno kakor jih pelja-ti do Gorice in nazaj. Poleg te-
28.3.2004 ALFREDO IERMAN 28.3*2005
Minilo je ze leto, kar si vse nas nenadoma zapustil. Na Sv. Goro sizelel k Mariji, a omagal si v moceh na sredini hriba. Svetogorska Matt Bozja, ob vznozju pred Tvojimi nogamije ostala dusa, polna hrepenenja po Tebi. Tvojim dragim si pustil veliko praznino z nepopustljivo bolecino, a v nasih srcih si vedno z nami z goreco ljubeznijo in v naso tolazbo je samo molitev.
Tvoja zalujoca zena Lojzka, hei Marina, ostalo sorodstvo ter vsi tvoji prijatelji.
Locnik, 28.3.2005
D ragi tata!
Sopek rozic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svecko smo prizgali in v tisini s tabo pokramljali, tarn sree se tiho zajoce, saj verjeti ono noce, da te vec med nami ni.
ga avtobus Pokrajinskega pre-voznega podjetja ne pri-pelje otrok do nizje Sole Trinko, ampak se morajo dijaki Se presedlati na drugi avtobus in konCno od postaje tega peSaä'ti do Solske-ga poslopja. Seveda morajo po-noviti isti postopek, ko se vraCajo domov. Naj Se doda-mo, da ta avtobus pripelje v Sovodnje priblizno pol ure ka-sneje, kot je to delal obdinski Solabus.
Prizadeti starSi Vas, gospod zupan, spraSujemo naslednje: Solabus je opravil tehniönipre-gled. Na dokumentu, priloze-nem vozniSki knjizici (starSi smo se o tem na lastne oöi pre-pridali), piSe: "SI AUTORIZZA l'utilizzazione dello scuolabus tipo IVECO..." (tu so podrob-no navedeni vsi podatki o vo-zilu) "... per il trasporto degli alunni delle scuole dell'obbli-go e dei bambini della scuola materna abitanti nel Comune di SAVOGNA D'ISONZO dalle loro abitazioni alle rispettive sedi scolastiche e viceversa". Topomeni, da ima Solabus do-voljenjeprevazati otroke iz vrt-ca in SOLOOB VEZNE OTROKE, TORE] TUDI NIZJESOLCE. Zadnji odstavek istega dokumenta se glasi: "II presente documento che e' parte integrante della carta di circolazione n." (sledi Stevilka dokumenta in kdo ter kdaj ga je izdal) "dovra' essere esibito agli Organi di Polizia in caso di controlli". To pomeni, da tudi
v primeru polieijske kontrole ima Solabus vse papirje vredu, kar se tiCe prevoza nizjeSolcev. Gospod zupan! Zgoraj navedeni dokument je Se vedno velja-ven da ali ne? Ce ni Vas prosi-mo, da z dokumenti dokazete, da ni. Ce je, Vas prosimo, da ste moz beseda in se drzite tega, kar ste izjavili v pismu, objavljenem vNovem glasu ze 25.11.2004:"....in da smo Se naprej pripravljeni prevazati otroke, kot smo to delali do da-nes, Ce nam bo tehniCni pre-gled Solabusa to dovolil." Spomnimo Vas tudi na to, kar je gospod podzupan, ravno tako ze pred meseci, obljubil vsem starSem, ki smo bili zbra-ni v sejni dvorani na obäni. Zatrdil je, da je obeinska upra-va Se kako pripravljena voziti s Solabusom tudi nizjeSolce samo, da pristojne oblasti tega dovoljenja Solabusu ne prek-liCejo. Ce je bilo to dovoljenje res preklicano, vas prosimo, gospod zupan, da konäno pokazete javnosti dokument, ki to ureja.
Gornje pismo poSiljamo sovo-denjskemu zupanu, naCelniko-ma svetovalskih skupin sovodenjskega obdnskega sveta, na Novi glas, na Primorski dnev-nik, na dnevnik II Piccolo ter Messaggero Veneto.
(Sledi 18 podpisov starSev tistih nizjeSolcev, ki so se po-sluzevali obünskega Solabusa in jih je ukinitev prevoza hu-do prizadela.)
S spoStovanjem!
Sovodnje ob Soä, 18.3.2005
Obvestila
Slovensko planinsko drustvo Gorica sklicuje redni obeni zbor v petek, 8. aprila, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prvi sklic bo ob 19.30, drugi ob 20. uri. Slovensko planinsko drustvo Gorica prireja 24. aprila avtobusni izlet na Dolenjsko z ogledom kulturnih in drugih zanimivosti Ribnice in okolice (muzej domace obrti, loncarska delavnica, sakralni objekti). Pojasnila na sedezu drustva. KroZel KRUT in Drustvo slovenskih upokojencev za Gorisko sporocata, da bo na izlet v Slovensko Istro 15. aprila odpeljal avtobus ob 7.30 iz Gorice pri gostilni Primozic, nato s postanki v Standrezu pri spomeniku in v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi.
DruStvo	slovenskih
upokojencev za Gorisko vabi clane in prijatelje na dvodnevni izlet 21. in 22. maja v Ljubljano (ogled parlamenta), okolico Novega mesta (Kmetijska sola GRM), v Belo krajino (Metlika-Vinska vigred) in v druge znacilne kraje. Prijave do zasedbe mest na avtobusu na sedezu DSU v Krizni ul. 3 ali na tel. 0481 882024. Ob vpisu akontaeija 40,00 evrov. Romanje v Medjugorje od 6. do 9. maja. Informacije: Darko Durcek (0481882395 ali 0481 32121, trgovina Agrosementi na Travniku) ali tel. 040 229166 (g. J. Markuza). Javite se cimprej, ker odpotuje samo en avtobus. Zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Novi glas vabi na potovanje po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu akontaeija 200,00 evrov. Na upravi (0481	533177)
informacije in programi potovanja. Pohitite!
Darovi
Za Novi glas: zupnija sv. Ivana v Gorici ob nabirki za katoliski tisk 290,00 evrov.
Za cerkev v Gabrjah in obnovitvena dela: Stana iz Trsta v spomin na vse drage pokojne 50,00; Dunja Grillo ob krstu Stefana 20,00; N.N. 50,00; Jozica Ferletic Korsic v dober namen s sv. maso 40,00; Ljudmila Spacapan Florenin 20,00; Irma Pernarcic Devetak 10,00; Lojzka Pipan Boskin 40,00; zakonska skupina 75,00; Marija Kovic-Rupa 38 50,00; Nadja Guanin z druz. v
spomin na teto Kristino 20,00; N.N. iz Rupe 50,00 in za evetje v Rupi 10,00; Danila Z. v spomin na sestro 50,00; Felice Vinotti v spomin na zeno Olgo Brajnik 50,00 in za sovodenjsko cerkev, ki daruje gabrski, 50,00 evrov. Zacerkevv Rupi: Tatjana Gorkic Cernic 20,00; M.C. 10,00; Darko Durcek 300,00; N.N. 20,00; N.N. 30,00 evrov.
Za cerkev na Vrhu: N.N. za evetje 50,00; Avgustin Devetak za obnovo cerkve 40,00 evrov. Za misijon p. Kosa: N.N. Vrh 50,00; N.N. Vrh 50,00; Andrej in Neva ob 3. obl. smrti mame Nade Zerjal-Zaghet 100,00 evrov.
Za cerkev na Peci: Adele Kovic v spomin na Franca 20,00; druzina ob smrti moza in oceta Franca Kovica 250,00 evrov.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaie (od 8.4. do 14.4.2005)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 8. aprila (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zanimivosti in obvestila. - Iz krscanskega sveta.
Ponedeljek, 11. aprila (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 12. aprila (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjazem.
Sreda, 13. aprila (v studiu Daniio Cotar): Pogled v du so in svet: Procesije borovih prelcev. - Izbor melodij.
Cetrtek, 14. aprila: zvoeni zapis: Posnetki z nasih kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
Poziv SSk
Slovenska skupnost iz Gorice pri-stopa k manifestaeiji ob 60-letni-ci odprniStva in osvobodilne borbe, ki jo organizira goriSka pokrajina 25. aprila. Ideale na-rodnega odpora proti naci-faSistiCnim zasvojevalcem moramo stalno obnavljati, zlasti ob okroglih obletnicah, zato slovenska manjSinjska stranka SSk pozi-va vse goriSke Slovenece, naj se aktivno udelezijo manifestaeije.
GLASBENA MATICA v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica v okviru koncertne sezone 2005 GLASBENI SPLETI
VjjT "BIG BAND RTV Slovenija
* *	pevki:	Martina	Feri	in	Alenka Godec
dirigent: LOJZE KRAJNCAN Kulturni dom - Gorica, ul. I. Brass 20 v cetrtek, 14. aprila 2005, ob 20.30
Informacije in dvig vabil na sedezu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka, 4. aprila, med 15. in 17. uro (telefon 0481 531508)
KULTURNI CENTER LOJZE BRATU*
ZVEZA SLOVENSKE KATOLI$KE PROSVETE ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabijo na
TRINKOV VECER
SODELOVALI BODO:
prof. Marino Qualizza prof. Lojzka Bratuz Alessandra Schettino, sopran Zenski zbor Devin
Kulturni center Lojze Bratuz Gorica, Drevored 20. septembra, 85
torek, 12. aprila, ob 20.30
NOVI
GLAS
Ljubljana / Predavanje Noama Chomskega
"Ali bomo unicili clovestvo ali se bomo odpovedali vojni?"
Imeti nadzor nad svetovni-mi geopolitiCnimi, moral-nimi, gospodarskimi pre-miki; presojati dogodke z je-zikoslovnega in kulturnega gle-diSCa; razpeti spekter svojih in-telektualnih izkuSenj in ubese-diti lastne poglede tako, da te nabito polna Gallusova dvora-na Cankarjevega doma vneto posluSa: to je Noam Chomsky. Dodati gre le, da so obäristvo Gallusove dvorane sestavljale v znatni veCini mlajSe generacije nastajajoCe slovenske inteligen-ce, ki so v popoldanskih urah muhastega torkovega dne prejsnjega tedna pazljivo sledi-le napotkom ameriSkega jeziko-slovca in misleca kar v njego-vem izvirniku, ne da bi se po-sluzevale prevajalske sluzbe, in tudi s tem dokazale suvereno obvladanje angleSCine, brez ka-tere v svet ni mogoCe stopiti. NaSi rojaki so se tega ze zdavnaj zavedali...
Kakorkoli ze, je Chomsky tudi tokrat zadel v Crno in svoji kon-ferenCni karieri (naj le omeni-mo, da je minuli teden lingvi-stiCni srokovnjak predaval Ste-vilnim zasedbam po Evropi) dodal Se prvi nastop pred slo-venskim obCinstvom, Ceprav je pred leti s svojim prijateljem, pokojnim srbskim zgodovi-
narjem Vladimirjem De-dijerjem, ze naCrtoval nastop v Sloveniji.
Uglednega gosta je istega dne ob slavnostni podelitvi naziva Castnega doktorja lju-bljanske univerze (poleg Chomskega je bil prestiz-nega naslova delezen tudi Nobelovec za eko-nomske vede prof. Lawrence R. Klein) dekan fi-lozofske fakultete Bozi-dar Jezernik oznaCil za oCeta sodobne lingvi-stike, ki je to vedo revolu-cioniral ter redefiniral tako njene profesionalne cilje in meje kot tudi epi-stemoloSke, teoreticne in metodoloSke predpo-stavke. "Izid dela 'Syn-tactic Structures' leta 1957 predstavlja zaCetek povsem novega razisko-valnega dela v jeziko-slovju. Poleg lingvistiC-nega opusa se misel in delovanje Noama Chomskega razprostirata tudi na podroCje kritike druzbenih neenakosti in nepra-vicnosti ter drzavnega nasilja, zacensi z drzavo, katere drzavljan je sam."
Gotovo je bilo tudi popoldan-sko predavanje usmerjeno k
razglabljanju druzbenih vpra-Sanj, ki Chomskemu lezijo pri srcu in pri katerih imajo koreni-to vlogo oziroma odgovornost ravno ZDA. 1 ra§ki polozaj,
stanje demokracije po svetu in jedrska nevarnost so bile tema-tike, po katerih je govornik razClenil svoje predavanje z na-slovom Sila, zakon in moznosti za prezivetje, ter zaCrtal ne roz-
nati polozaj, v katerem se nahaja danaSnje CloveStvo. Castni gost je v svojem nagovo-ru poudaril, da je cilj zunanje politike ZDA nadzor energet-skih virov in virov strateSke moCi. Demokra-cija naj bi tako bila dobra le, Ce je v skladu z gospodarskimi in strateSkimi interesi. Ta zunanja poli-tika ZDA je po mnenju Chomskega kontinuira-na. Prezivetje CloveStva pa ni vredno veC kot nekdaj, a se danes sooCa z mnogo vecjimi izgubami.
Kot je Se dejal, trenutni arneriski vojaSki programi po mnenju razliCnih av-torjev vodijo v dokonCnc pogubo, saj je trenutno ves svet, pa tudi ZDA, v nevarnosti takojSnjega uniCenja. Med drugim bi namreC lahko jedrsko orozje padlo v roke terori-stom.
Chomsky je pri tem spomnil, da je ameriSki predsednik George Bush ze pred vojno v Iraku prejel informacije, ki so govorila, da bi ta lahko okrepila terorizem. Da je to res, govorijo tudi naj-novejSa poroCila. Spomnil je Se, da je bila uradna razlaga za voj-
no v Iraku ta, da Bagdad proiz-vaja orozje za mnoziCno uniCe-vanje, Ceprav se to ni dogajalo ze vse od 80. let prejSnjega sto-letja, takrat pa je nastajalo s po-moCjo ZDA in Velike Britanije. Po invaziji na Irak je prislo do kraj po objektih, kjer so bili sh-ranjeni deli za proizvodnjo ke-rnicnega orozja. Ti objekti so bili pred vojno pod nadzorom Zdruzenih narodov, po invaziji pa so ostali brez varstva. Kje so sedaj ti deli, nihCe ne ve, je po-vedal Chomsky.
Glede januarskih volitev v Iraku je Chomsky menil, da je do njih priSlo zgolj zaradi vz-trajanja Siitskega verskega vodi-telja Alija al Sistanija, saj naj bi Bush in britanski premier Tony Blair zelela volitve blokirati. Si-cer naj bi prav volitve v Iraku pokazale, kako zelo si IraCani zelijo umika okupacijskih sil iz drzave, ki pa za zdaj Se ne na-meravajo oditi.
Chomsky je spomnil na vojne v Latinski Ameriki v 80. letih prejSnjega stoletja, kjer so sile, ki so jih urile ZDA, ubile na ti-soCe ljudi. Glavna tarCa je bila katoliSka cerkev, ker je dajala prednost revezem. Pri tem je dodal, da je v 80. letih prejSnje-ga stoletja v Juzni Ameriki priSlo do hitrejSega razvoja demokracije tam, kjer niso bile navzoCe ZDA, tam kjer so bile navzoCe, pa je bil ta proces poCasnejSi.
Ob tem je Chomsky Se navedel, da ni bilo v svetu nobenega od-ziva, ko je predsednik Bush za prvega nacionalnega direktorja obveS&valnih dejavnosti ime-noval "obsojenega terorista”
Johna Negroponteja, ki je v 80. letih pod predsedovanjem Ro-nalda Reagana sodeloval pri omenjenih dejavnostih v drza-vah Srednje Amerike.
Pod vpraSaj je Chomsky v pre-davanju postavil tudi legitim-nost bombardiranja zveze NATO na takratno ZRJ leta 1999, ki naj bi bilo, Ceprav ilegalno, upraviCeno, ker naj bi bile vse druge moznosti v tem primeru izCrpane. Po mnenju Chomskega bi bilo potrebno opraviti objektivno analizo, ali so bile v primeru Kosova res izCrpane vse diplomatske moznosti. Pri tem je navedel, da so veliki zloCini na Kosovu sledili bom-bardiranju. Kot je dodal, sta si-cer Kosovo in predvsem Vzhod-ni Timor, kjer naj bi bile za zloCine najbolj krive prav ZDA in Velika Britanija, dva od ve-likih "uspehov angloameriSke-ga tutorstva".
Kot je Se povedal slavljenec, ustanovna listina ZN predvide-va, da je uporaba sile mozna le, Ce to odobri Varnostni svet ZN, a to nacelo najbogatejSe drzave zavraCajo. Pri tem je Chomsky spomnil tudi na nacelo unila-teralne politike ZDA, ki je do to-vrstnih intelektualcev, kot je Chomsky, nenaklonjeno: res pa je tudi, kot je gost poudaril na novinarskem sreCanju, ki ga je imel dan po konferenci v Cankarjevem domu, da v pri-merjavi z resniCnim nasiljem, ki so ga delezni misleci drugod po svetu, nasprotovanje, ki je proti njemu nastrojeno v do-loCenih krogih na Zahodu, ni vredno omembe.
Igor Giegori
%
Odmevi
V druzbi Radia Trst A in Slovenske televizije
v
Ze konec preteklega leta so pri nekaterih od-dajah opozarjali, da bo
1.	2005 potekalo 60 let od ustanovitve trzaSke radijske postaje in da bo to obletnico ustanova proslavila s posebni-mi oddajami. Tako je bila v nedeljo, 6. marca, (ponovitev je bila v Cetrtek, 10. marca) na sporedu Tretje televizijske mreze oddaja V druzbi: 60 let z Radiom Trst A in 10 let s Slo-vensko televizijo. Kot je v uvo-du povedal voditelj oddaje Jan Leopoli, je bila to prva iz niza oddaj, v katerih bomo enkrat meseCno hodili po poti boga-te zgodovine naSe radijske postaje. Oddaje so zasnovane te-matsko in prva oddaja je bila posveCena dramatiki. V njej so bili gostje predsednik Ra-
dijskega odra inz.
Marjan Jevnikar, igralec in reziser Slo-venskega stalnega gledaliSCa Adrijan Ru-stja, Tatjana Turco kot Tonca in sedanji urednik dramatike Sergij VerC. Kot uvod v oddajo je sovodi-teljica oddaje Suzi Bandi in-tervjuvala ravnatelja Dezelne-ga sedeza RAI Roberta Colli-nija in odgovorno za slovenske programe NataSo SosiC. Verjetno je reziserka Marija Brecelj zelela narediti bolj lahkotno in razgibano oddajo, ki ne bi posluSalcev tezi-la z zgodovino, z bolj resnim prikazom dramske produkcije in njenih protagonistov ali kakim problemCkom. Vendar se mi zdi, da smo gledalci od
prve oddaje priCakovali prav neko bolj poglobljeno in eno-vito predstavitev pomena radijske postaje nasploh in nje-nega dramskega oddelka.
Zato bi bil kljub napovedi Jana Leopolija, da bo to "droben in fragmentaren pogled" v 60-letno zgodovino, potre-ben kratek zgodovinski okvir. Prav tako je bil intervju, ki ga je Suzi Bandi malce "klovnov-sko" izpeljala z ravnateljem sedeza Robertom Collinijem in ravnateljico slovenskih pro-gramov NataSo SosiC, Casovno
in vsebinsko premalo tehten za tako obletnico (saj verjetno ne bosta nastopila Se v na-slednjih oddajah). VpraSanja so bila sploSna in sploSni so bili tudi odgovori. Pri obeh se je zdelo, da se straSno mudi in da morata odgovoriti hitro in Cim bolj na kratko. Verjetno je g. Collini kot Casnikar po sploSnih trditvah, da proble-me "zelimo reSiti v skupnem interesu, ki mora vedno prev-ladati nad posebnimi, priloz-nostnimi interesi" priCakoval nadaljnja vpraSanja, da bi
bolje pojasnil te svoje besede. Tudi po nje-govi pohvali sedanje-mu delu programi-stov in priznanju, da je postaja veliko pri-spevala k rasti bodisi slovenske kot italijanske sku-pnosti, je gledalec priCakoval Se kako vpraSanje in odgovor o direktorjevi viziji za prihod-nost postaje. Prav tako je tudi NataSa SosiC morala zelo omejiti informacije o svojem sedanjem delu, in Se to na ne-bistvene stvari. Pa tudi kot dolgoletni referent za drama-tiko bi bila lahko dosti veC po-vedala o vodenju tega resorja, o pomembnosti dramske produkcije v preteklih desetletjih, o njeni odmevnosti, o spre-membah, ki so v letih nastale,
itd. Posebno zato, ker se tega niso dotaknili ostali gostje -razen Sergija VerCa - in so se omejili na sicer zelo zanimiv prikaz razvoja tehniCne plati izvedbe iger nekoC in danes. Kljub nekaterim pomislekom, ki sem jih omenila, je bila oddaja zanimiva, razgibana, sproSCena, vendar ne humori-stiCna. Zato je vCasih motil igrani humor voditeljice, ker se je bil s tonom drugih, ki so v oddaji sodelovali.
Oddajo je predvajala tudi Te-levizijaSlovenijavsoboto, 12. marca (s ponovitvijo v torek, 15.). Za gledalce iz Slovenije bi bil Se bolj potreben zgodovinski okvir.
Kar ni bilo, morda Se bo... v naslednjih oddajah.
Eho
Aktualno
Protest z lepotno napako
Ob prikazovanju filma Srce v breznu smo doziveli silovito reak-cijo slovenske in zlasti primor-ske javnosti, tako na vsebinska sporoCila filma, kot tudi na mlaCen odnos vlade do te pro-vokacije naSih sosedov. Med ostalim se je ogorCeno dvigni-la borCevska organizacija, LDS je v Kopru organizirala akade-mijo na to temo, sestajali in oglaSali so se primorski po-slanci in zupani, mediji so bili polni novinarskih sestavkov in pisem bralcev itn. Kot do-sleden in oster kritik ne-pokonCne drze dosedanjih slovenskih vlad do izsiljeval-ske politike Italije, ki je svoje obtozbe na ta racun strnil kar v tri knjige, bi moral biti najbolj zadovoljen s takim odzi-vom slovenske javnosti, pa me vendarle nekatere stvari pri tem motijo.
Ce odmislim nekaj redkih kri-tiCnih posameznikov (npr. Mojco DrCar Murko, prof. dr. Jozeta Pirjevca, pisatelja Borisa
Pahorja, prof. Sama Pahorja, Lojzeta Kanteta idr.), se nam-reC spraSujem, kje je bila vsa ta bucna slovenska javnost, ko je npr. Italija, ob sostorilskem molku slovenskih oblasti, v zaCetku 90. let, z diverzijo dvojnega drzavljanstva eno-stransko pohodila povojne mednarodne sporazume. Pa ko je dolga leta z vsakrSnimi sredstvi pehala Istro v politic-no avanturo samovoljne raz-glasitve avtonomije ter v pod-poro temu projektu celo zbi-rala podpise v lastnem parla-mentu, kar je predstavljalo su-rovo poseganje v notranje za-deve dveh novonastalih in mednarodno priznanih drzav. Kje so bile npr. borcevske or-ganizacije kot tudi LDS in ZL-SD, ko smo iz koprskih krogov Mnenjskega gibanja za Slo-vensko Istro in druätva Tigr ze 27.8.1996 razposlali na njiho-ve naslove (in naslove ostalih strank) paket s prek sto clanki, objavljenimi sredi avgusta 1996 po vsej Italiji, ki so na
podlagi sprevrzenih zgodo-vinskih dejstev demonizirali vzhodne sosede. V spremnem pismu smo namreC opozorili, da gre v nizu ponavljajoCih se fojbarskih kampanj to pot "za eno najbolj trdovratnih in su-rovih... Ko je desnica potegni-la vanjo tudi katoliSke kroge, levico in pokrajinske medije. Kar pomeni, da je bila opravljena obsezna kapilarna akcija, ki naj bi zajela najSirSi krog javnosti in mobilizirala javno mnenje v prid tezam de-snice o storjeni zgodovinski krivici Italiji, in torej o ve-likem dolgu, ki naj bi ga ime-li Slovenija in HrvaSka do nje... S posledicami, ki so povsem nepredvidljive in lahko tudi dramatiCne." Tudi Mojca Drcar Murko je ze takrat ob-sojala slovenski politiCni in drzavni vrh, CeS da sta "brez-brizno in neprizadeto opazo-vala ta veliki zgodovinski po-naredek, ki se je odvijal pred njunimi oCmi, in tako molCe dopustila, da krvnik postavi
svojo zrtev na zatozno klop." Zal so bila njena opozorila sprejeta kot motilna in je bila novinarka, ocitno, kmalu za-tem izloCena iz igre z Italijo (tudi v Delu) in postavljena na stranski tir. Taka so bila, zgle-da, takrat navodila. Upam, da v LDS Se vedo, kdo je bil takrat na oblasti, kot tudi upam, da ne bodo tudi za to krivili JanSo. Ceprav tudi sam ne odobravam premalo pokonc-ne in premalo dostojanstvene politike sedanje vlade do Italije. Prej bi se morali dvigniti, preden si je neofaSizem ustva-ril svoj varni brlog v Sirokem javnem konsenzu.
Se bi lahko spraSeval na novo vznikle protestnike, recimo, kje so bili, ko je pred leti Dr-novSkova vlada prodala kopr-sko banko Italijanom. Kajti z ekranov TV K-C se je ob ogorCenih protestih dela pri-morske javnosti zaCuden ogla-sil italijanski konzul v Kopru s pojasnilom, da sta se o tem poslu vendarle dogovorili obe vladi. Tudi Stiriletno sesuvanje globalnega zaSCitnega zakona s strani lokalnih in drzavnih oblasti v Italiji je potekalo brez
kakega posebnega razburjanja dosedanjih levosredinskih vlad. Tako se ni mogoCe ogni-ti vtisu, da so, s spremembo vlade, kar naenkrat postali veliki zaSCitniki naroda tudi ti-sti, ki so v preteklih desetih letih skoraj s prezirom odklanja-li sleherno misel na kako "de-sniCarsko brambovstvo", ki pa jim v tem trenutku, oCitno, pride prav, da polovijo nekaj
politiCnega vetra v svoja jadra. Zato nas njihovo ogorCenje danes puSCa nekoliko hladne in bi mogoCe bilo bolje, Ce bi tudi danes molCali. Kajti poli-tika nove vlade v odnosu do Italije se skoraj v niCemer ne razlikuje od politike prejänjih vlad in si tako z zolCnimi na-padi nanjo posredno stresajo pomije tudi na lastne glave.
Milan Gregoriä
Za nas jezik
Popolna likvidacija!
Kar zdrznila sem se, ko sem v Casopisu prebrala zgornjo grozljivo novico. A sem se takoj potolazila, saj se je novica nadaljevala...zaradiprenoveprostorov. Razumela sem, da je nekdo prevedel italijansko besedo liquidazione totale s popolno likvidacijol Spet primer laznega prijateljstva! Liquidazione je v slovensCini lahko dvoje: odpravnina, Ce mislimo na vsoto, ki jo dobimo od delodajalca, ko stopimo v pokoj in je odvisna od Stevila let, ki smo jih prebili v sluzbi, ali razprodaja, kadar mislimo na moznost nakupa blaga, ki ga trgovine prodajajo po znizani ceni.
Kaj pa pomeni likvidacija, zaradi katere sem se prestraSila? To pomeni same hude stvari: odstranitev, uniCenje (politiCna likvidacija), celö usmrtitcv (I ikvidacija prebivalstva), lahko tudi steiaj (prisilna likvidacija). Razumete zdaj, odkod moj strah?
NOVI
GLAS
Karol Woitvla. 1920-2005
7. aprila 2005
Janez Pavel II. Veliki
Ob odhodu v veCnost velikega Slovana, velikega papeza ter izjemnega Cloveka, kar je pokojni sveti o£e Janez Pavel II. vsekakor bil, je zelo tezko napisati nekaj besed, ki ne izzvenijo banalno, in to predvsem zaradi vseprisotne televizije, dobesedne medijske poplave, ki se je ob smrti tega velikega Poljaka zgrnila nad nas. V teh dneh smo in bomo videli, sliSali ter prebrali Se neSteto zapisov, neSteto priCevanj in neSteto takih in drugaCnih misli o svetem oCetu, ki vse govorijo o izjemnosti tega papeza, ki je obraCunal z velikimi totalitarizmi minulega stoletja, a je predvsem v Cerkvi in danaSnji druzbi pri vsakem svojem dejanju vedel, da, vedel, ne samo verjel!, da je prav vsak Clovek narejen po Bozji podobi in zato vreden vsega dostojanstva.
Sveti oCe Janez Pavel II. je ze mlad okusil socialno stisko, bil Stiri leta tudi delavec, kar ga je zaznamovalo za vse zivljenje, saj je kot le malokdo prej na Petrovem mestu dobesedno zahteval socialno praviCnost v svetu, ki naj gradi prepotrebni mir. Mir je bila tista vrednota, za katero je pokojni papez naredil ogromno, saj ni minil dan, da ne bi javno nagovoril ljudi vsega sveta in Se posebej nas, vernike, naj se v vsakdanjem zivljenju zavzemamo za mir.
Pokojni Wojtyla, od katerega se bomo prihodnji petek poslovili, je bil Clovek naSega Casa, sodobnik, ki se je prvi na Celu Cerkve zavedel, kaj so mediji, kaj so televizija, internet, pisana beseda, kaj so sredstva obveSCanja.
Pustil je, da so se ta sredstva polastila njega, ker je le tako lahko sam preko teh sredstev nagovarjal ves svet v globalni vasi, kar je naSa Zemlja danes postala.
Izhajal je iz Besede in Besedi bil s svojimi dejanji zvest do konca. Milost vere mu je omogoCila zrenje Boga tudi v trpljenju, kar je dano svetnikom;
nerazumljen, a obCudovan v danaSnjem svetu, ki zavraCa trpljenje, boleCino in smrt, ker ne trpljenje ne boleCina in ne smrt niso del sreCe in lepote, te uspeSne zunanjosti, na katero prisega naS razviti zahod. Nenehen stik je iskal z verniki in s Clovekom, da, z vsakim Clovekom, veliko, ogromno je prepotoval, da bi bil vsem neposreden priCevalec Kristusovega trpljenja in vstajenja, istoCasno pa tudi sogovornik tistega dela laiCne druzbe naSega sveta, ki gradi sodobno druzbo na temeljih krSCanskih, danes ze obCeCloveSkih vrednot. Prosil je odpuSCanja za grehe, ki s(m)o jih "kristjani storili v imenu Resnice", ponudil je roko sprave, nagovarjal je kristjane, neverne in vernike vseh veCjih verstev sveta, zavzemal se je za verski dialog, kakrSnega Se nismo poznali.
Papez Janez Pavel II. je imel jasno, kristalno Cisto vizijo svojega poslanstva, ki ni bila Cisto ni£ drugaCna od tiste, ki so jo imeli njegovi predhodniki, znal pa jo je udejanjati z neverjetno energijo in moCjo, s sodobnimi sredstvi, predvsem pa s svojo osebo in zivljenjem ter z zivim, neposrednim stikom z ljudmi.
Koliko ljudi je nagovoril, koliko ljudi je sreCal, koliko ljudi ga je v zivo posluSalo: na milijone in milijone nas je!, koliko ljudi nas je bilo v njegovi blizini!
Da, prav vsak Clovek je narejen po Bozji podobi in zato tisti njegov vzklik v Postojni: "Papez vas ima rad!"
Bil je moderen Clovek, ki je v sodobni druzbi gradil na temeljih krSCanske etike in krSCanske morale drugaCen svet, takega, kakrSnega seveda Se ni, a bi lahko bil, Ce bi ljudje sledili Bozjemu nauku. Iz teh korenin veCne Ljubezni njegovo odklanjanje splava in zavzemanje za vsako, Se tako nebogljeno in v CloveSkih oCeh nepotrebno in ubogo zivljenje do konca.
Pokojni sveti oCe je verjel v zivljenje, ki ne more mimo trpljenja, od tod njegova moC,
da je vztrajal na Celu Cerkve do konca, samo dva dni pred smrt jo je zahteval, da so ga peljali v voziCku do okna, s katerega je Se zadnjiC skuSal nagovoriti vernike in Se posebej mlade, ki se jim je zahvalil Se s smrtne postelje.
KakSna zavezanost zivljenju! StarejSim in bolnikom je s svojim zivljenjem in javnim trpljenjem pred smrtjo dal dostojanstvo, kakrSnega doslej v naSi druzbi Se niso imeli, mlade je nagovarjal, naj imajo vizijo ljubezni v tem svetu, naj se ne bojijo Kristusa.
Slovenci smo pokojnemu svetemu oCetu hvalezni in mu moramo biti tudi za svojo domovino, saj je Sveti sedez prvi priznal slovensko samostojno demokratiCno drzavo, moramo mu biti hvalezni za blazenega SlomSka in za dva nepozabna obiska v naSi domovini in tudi zato, ker nas ni pozabil, ko nas je priSel obiskat v Furlanijo-Julijsko krajino.
Njegov: "Ne bojte se! Na stezaj odprite vrata srca Kristusu!" Se kako velja tudi danes!
Politike je zavezoval sluzenju in poStenju,m vedno in le soCloveku, umetnike vseh veroizpovedi in tiste brez njih je nagovarjal z "nostalgijo po Lepem", ki je v vsakem Cloveku, nas Casnikarje je dobesedno rotil, naj ostanemo zvesti resnici in Resnici, ker imamo pomembno vlogo v druzbi,.., za vsakogar je naSel besedo, ki se je napajala v Bozji besedi.
Bil je velik pastir, bil je enkraten Clovek, ki smo ga imeli iskreno radi.
To sam lahko zares zapiSem, ker smo bili v naSem tedniku svetemu oCetu vedno blizu, prevajali smo njegove nagovore, iz tedna v teden; leta smo to poCeli in ga tako spoznali Se bolje, da ste ga lahko tudi vi vzljubili.
PogreSali ga bomo, kot ga boste pogreSali tudi vi.
Bil je velik papez in prepriCani smo, da bo delezen Casti oltarja, bil je namreC velik svetnik naSega Casa!
JutijPaljk
Ob odhodu velikana, ki je spremenil nas svet
Svet je obogatil s pricevalno mocjo
Janez Pavel II. je pokazal svojo veliCino in moC do konca svojega zivljenja in llje, kakor se spodobi za ve-like osebnosti zgodovine. Tako zelo je s svojo osebnostjo vsto-pil v svet, ki ga je obogatil s svojo vsestransko priCevalno moCjo, da se svet od njega pre-posto ne more loCiti, kakor da bi ga smrt nepopravljivo oro-pala velike papezeve osebnosti, njegovega nauka, njegove velike poStenosti. Neomajna gotovost v veri, njegove Clo-veSke vrline in prepricanje, da dela v prid druzbe in Cloveka, so mu dali moznost, da se je z enako moCjo priblizal mnozi-cam in posamezniku, prepro-stim in uCenim, mladim in sta-rim, mogoCnim in zavrzenim in da je v tem smislu izkoristil vse medijske pripomoCke, ki jih je ustvarila sodobna tehno-logija. O razliCnih vidikih njegovega dela in njegove prisot-nosti so se razgovorili teologi, verniki in laiki, sociologi, pisa-telji in filozofi, v takem obsegu kakor se Se ni zgodilo v zgodo-vini CloveStva. Vplivi Janeza Pavla II. na Cerkev in druzbo v svetu so bili v preteklih dneh
razClenjeni kakor Se nikoli, ne samo v vljudnih in pietetnih preseznikih, ki so obiCajni ob zemskem slovesu pomembnih moz, paC pa tudi kritiCno in ne samo s strani prijateljev in so-miSljenikov, paC pa tudi z oCitki in odklanjanjem. Merila in mnoge kritiCne pripombe pa so bili pristranski in prestro-gi, saj so Karolu Wojtyli oCita-li, da je "pogorel" v svojem naCrtu pri ponovnem pokri-stjanjenju Evrope in uveljavit-vi krSCanske etike v svetu. Toda z istim oCitkom bi se potem-takem lahko obrnili tudi do sa-mega ustanovitelja kräCanstva Jezusa Kristusa. Pota Cloveko-vih zivljenjskih odloCitev niso premoCrtna, kakor bi kdo priCakoval in hotel: deklica, ki je trenutek pred streljanjem Agcaja na papeza Se bila v nje-govem naroCju, je danes zen-ska brez vere, druga pa je pri-dobila trdno vero ob beznem in trenutnem sreCanju s pa-pezevim pogledom. Papeze-vanje Karola Wojtyle je gotovo oznaCila njegova velika skrb za mir in praviCnost, toda na vrhu njegove zemske lestvice je gotovo bilo Clovekovo do-
stojanstvo, oseba kot prvi Clen druzbe in skupnosti in njena sposobnost najti pot do duhovnosti, ki jo dviga nad materialnim. Tu zasledimo njegovo veliko zavzetost in skrb in njegovo veliko zalost, ko sta nasilje in krivica priza-dela Cloveka.
To svojo skrb nam je papez jasno posredoval ob svojem obi-sku v Trstu, ko je s Skofom Bel-lomijem ob strani Sestkrat zak-lical svoj znameniti "ne bojte se!". Ta poziv k zaupanju je bil nekakSna stalnica njegovih na-govorov, vse od prvega ob umestitvi, ko je z moCnim poudarkom izrekel: "Ne bojte se, odprite Kristusu vrata in sprejmite ga!" Ta klic v Trstu, skoro boleC krik, ki je Sestkrat odmeval na Velikem trgu, smo razumeli kot poziv k mirnemu sozitju in sodelovanju med Ita-lijani in Slovenci in vsemi dru-gaCnimi na tem delu zemlje. Poziv, ki pa ni padel na plodna tla. Tudi v tem je "pogorel" papez Wojtyla ali pa je bila to po-lomija CloveSke kratkovidnosti in naSega skupnega po-manjkanja dobre volje?
SergijPahor
Nekaj beznih vtisov o sv. ocetu Janezu Pavlu II.
Njegova zasidranost v preseznost
Morda se bo komu Cud-no zdelo, Ce reCem, da mi ni lahko iz mnogih vtisov, ki jih imam o izredni osebnosti sv. oCeta, iz-postaviti tiste, ki so mi bolj pri srcu. Bojim se namreC, da bi ga nenaproSeno mitiziral in ga s tem prizadel v njegovi CloveSko-sti, pa tudi da ne bi praviCno ovrednotil njegove enkratnosti. Na dlani nam je, kako je z zivo in izvirno govorico besed in ge-st vstopil v razburljivo zgodovi-no tretje Cetrtine 20. stoletja in v prve korake tretjega tisoCletja ter veliko spodbudil male in velike k razmiSljanju, Ceprav ga niso vedno upoStevali. Naj omenimo le njegovo proSnjo, da bi se v novi ustavi zdruzene Evrope omenile njene krSCanske kulturne korenine.
Ce lahko izpostavim le Se kak vtis, lahko povem, da mi je zelo imponirala njegova izredna zasidranost v preseznost oziro-ma njegovo kontemplativno zrenje Bozje prisotnosti v svetu in Cloveku, od koder je Crpal smer in moC za svoj vedenjski in delavni slog. Njegovi izredni naklonjenosti malim in mladim ljudem ni botrovalo le nje-
govo oCarljivo Cutenje, marveC preseznostni pogled srca, ki je enako objemal starejSe in priza-dete ljudi.
V sebi je iskreno zdruzeval smi-sel in hvaleznost za izroCilo, to je za duhovno dediSCino, ki so nam jo s takSno ljubeznijo in zrtvami posredovali dedje in pradedje, Ceprav je z enako po-zornostjo upoSteval znamenja in govorico novih Casov. Ven-dar modernost, zlasti pa postmodernost nista bili zanj, kakor za mnoge danaSnje ljudi, nikak mit ali najviSji kriterij veljavno-sti nekega dejstva in edino zna-menje viSjega kulturnega na-predka in CloveSkega odreSenja; tej njegovi prednosti in upoSte-vanju izroCila pripada tudi njegovo Cudovito ovrednotenje narodnih korenin, ki je daleC proC od kake ozkosrCne Sovini-stiCne zagledanosti. Smo paC deloma takSni, ker smo bili takSni. O tej temi so enkratno nanizane misli v njegovi zadnji knjigi z naslovom Spomin in identiteta. V tej luCi lahko bolje dojemamo ne le ljubezen do njegovega naroda, marveC do vseh narodov in rodov. V tej perspektivi lahko tudi bolje ra-
zumemo njegov ponos, da je papez za vse, vendar je po svojih enkratnih koreninah papez Poljakov ali, Se bolje, prvi slovanski papez, ki Cuti kot po-sebno nalogo, da odkriva duhovno bogastvo slovanskega dela Evrope, da bi mogla le-ta za svoje dobro polno zadihati z obema deloma pljuC.
V tem sklopu lahko predstavi-mo tudi pozornost, ki jo je izka-zoval Slovencem in Sloveniji. Nekdo je lepo povedal, da se v Vatikanu nikdar v zgodovini ni govorilo toliko slovensko kakor v dobi papeza Janeza Pavla II. Leta 1996, ob sreCanju z mladi-mi Slovenci v Postojni, ko so mu ob 76. rojstnem dnevu za-peli znano voSCilno pesem Happy birthday to You v an-gleSCini, jih je dobrohotno in hudomuSno okrtaCil: "Mislim sem, da ste Slovenci in ne Ame-rikanci, zdaj pa vidim, da sem se zmotil." Morda Se prej kot ra-dozivim najstnikom bi kazalo to opozorilo raztegniti tudi na nemalo zrelejSih Slovencev! Vsekakor, sv. oCe Janez Pavel II., hvala za vse, kar si nam pokazal, pa tudi dal!
Msgr. Oskar Simäd
io 7.apriia2005	Karol	Wojtyla,	192Q-2005
NOVI
GLAS
O veliCini papeza Janeza Pavla II. je bilo povedanega ze to-liko, da Clovek obupa, da bi mogel povedati koliCkaj izvir-nega. Morda je bil premalo poudarjen temelj, na katerem je njegov enkratni pojav slo-nel, namreC njegova osebna svetost, ki jo je äe posebej pokazal v prenaäanju svojega telesnega trpljenja. Pri beati-fikacijskem procesu, do kate-rega bo gotovo priälo, ne bo tezko dokazati junaäke stopnje njegovih kreposti, na primer njegove vere, njegove ljubezni do bliznjega (obisk morilca v jeCi!), njegove vdanosti svoje-mu poslanstvu (na voziCku na Slovaäkem!).
Sam bi posebej opozoril na njegov odnos do Slovenije in do slovenäCine, äe posebej do slovenäCine. Ko je obiskal Slo-venijo, bi bil lahko nastopil v katerem koli evropskem je-ziku. V Mariboru, kjer je govo-ril predstavnikom slovenske kulture, bi bil lahko govoril v francoäCini ali angleäCini. Pa je govoril v slovenäCini, s teznjo po tim bolj§i izgovarja-vi. Do naäega jezika je tako pokazal spoätovanje, kakräne-ga smo pogreäali pri predsed-niku biväe Jugoslavije, Ceprav je bil sin slovenske matere, rojen na slovensko-hrvaäki meji. Clovek, ki naj bi s svojim imenom na Sabotinu simboli-ziral slovensko zavest, kakor misli kakäen neosveäCen Pri-morec, na svojih pogostih obi-skih v Sloveniji ni spregovoril slovenske besede.
Gre za dve ravni civilizacije in Cloveäkosti.
Alojz Rebula
PapezJanez Pavel II., ki je vse svoje zivljenje daroval Devici Mariji, kot je to jasno izpove-dal v svojem geslu "Totus Tuus", se je poslovil od tega zemeljskega zivljenja na Ma-rijin dan - prvo soboto v mese-cu. Ko sedaj gledamo Njegovo zivljenjsko delovanje, lahko mirno reCemo, da je po Njeni priproänji preprecil nuklearno vojno s padcem Sovjetske zve-ze in komunizma brez prelitja krvi. Da je bil s temi dogodki kljuCna oseba, sta priznala sam Mihael GorbaCev in Ronald Reagan, oba soudelezen-ca.
Njegova izjemna naveza z mladino nam daje Cutiti zaskr-bljenost za bodoCnost druzine kot celice Cloveäkega zivljenja. Ni ga Cloveka, ki bi znal bolj uspeäno kot Janez Pavel II., zdruziti Custveno osebno lju-bezen do svojega naroda in sploäno do slovanstva, in kot rimski äkof se Cutiti del rim-skega ljudstva ter istoCasno imeti odprto srce do vseh reli-gij in vsega Cloveätva.
Karel Bonutü
V papezevem grbu najdemo kriz in pod njim Crko M, kar nas spomni na Marijo. V grbu je tudi napis: "Totus tuus - ves sem tvoj". Papez je bil ves pre-dan svojemu poslanstvu in ves predan Mariji, saj je bil velik Marijin Castilec. Marija ga je tudi obvarovala gotove smrti 13. maja 1981, kar je tesno po-vezano s fatimskimi dogodki iz leta 1917 in za Casa njegove-ga papezevanja so se uresniCi-le fatimske napovedi. Z vsemi moCmi si je prizadeval za mir na svetu in ni hotel, da bi kje nastale pod raznimi pretveza-mi verske vojne, ampak je raje povabil vse vere sveta v Assisi in tudi pozneje priporoCal, naj si vsi, se toliko bolj tisti, ki ve-rujemo v Boga, prizadevamo za resniCni mir. Predvsem pa je v svojem delovanju konkret-no uresniCeval smernice zadnjega koncila. Zgled nam je bil v zivljenju in smrti. Pro-glasil je mnogo blazenih in
svetnikov, med njimi naäega äkofa Antona Martina Slomäka, ter tako pokazal, da smo vsi poklicani k svetosti. Mnogo je potoval in si s tem prizadeval za edinost Cerkva po svetu kot tudi celotnega Cloveätva. Njegov nauk in njegovo delo bo äe dolgo za vsakega izmed nas smerokaz resniCnega kräCanstva in Clo-vecanstva.
Msgr. Franc VonGna
Smrt prvega slovanskega papeza v zgodovini Cerkve je presunila posebno vse slovan-ske narode, naj so ali niso ka-toliCani, ker klic krvi ne more molcati. Zato se ga spominja-mo in smo mu hvalezni na poseben naCin, a seveda to je samo neki zunanji obCutek, kajti potrebno je poglobiti oris ne samo papeza, ampak tudi tako dolgega vodenja vesoljne Cerkve. V kratkih besedah, bi rekel, da skrivnost takega ve-likega truda, ki je ze pustil za seboj vidne sadove, je predvsem vera in teoloäka smer Janeza Pavla II. Nekateri so ze podcrtali to, a ne dovolj. Vse, kar je naredil papez, posebno za pravico, za svobodo, za mir, ima trdne korenine v njegovi veri. Zato njegova najpo-membnejäa dela in pisma so okroznice,	posveCene
teoloäkim vpraäanjem, kot so Dives in misericordia, o usmiljenem Bogu, Redemptor hominis, o Kristusu, ki reäi Cloveka, in o Svetem Duhu, ki nam daje in zagotavlja zivljenje in svobodo. Iz tega vse izvira in vsemu daje podla-go in veljavnost. V tem je skrivnost tega velikana naäih Ca-sov.
Marino Qualizza
Ko se je v oktobru 1. 1978 Ka-rol Jozef Wojtyla, Janez Pavel II., prviC pojavil na televizij-skem ekranu, sem bila tako pretresena, da sem ga nemu-doma postavila v okvir tran-scendentalnega. To mi je osta-lo v neizbrisnem spominu. Njegovo zivljenje in delo sem nato vseskozi dozivljala na in-tenzivno custveni ravni. Pre-priCana sem, da ga je bozja previdnost podarila Cloveätvu za te izjemne in pretresljive Ca-se, polne nove lepote, a tudi negotovosti, nezasliäanih gro-zot in äe pred nekaj leti neslu-tenih sprememb.
Mnogi so preko Janeza Pavla II. spoznali, da je danaänji Clovek najbolj zejen bozje blizi-ne, ljubezni, praviCnosti in miru, ki naj bo za vse ljudi: ve-rujoCe in neverujoCe. Pripada-mo generaciji, ki se ne vzne-mirja, je ne moti, Ce kdo ne more ali ne mara verovati. Papez Wojtyla nas je nauCil sprejemati vse. NauCil nas je ljubiti, ziveti in umirati po veri, brez prikrivanja.
Od ljubljene podobe smo se tr-gali s pridrzanim dihom, z bo-leCino. Zdaj je dopolnjeno! Hvala ti, dobri Pastir!
Zdaj vem bolj kot prej, kaj je bistveno. Vem pa tudi, da je pripadnost Cerkvi nekaj ve-likega, osreCujoCega in edinst-venega. Izven nje bi moja vera bila brezdomka, brez identite-te, brez druzine, brez strehe nad glavo!
Hvala ti, Pesnik ljubezni, miru, pravice in sprave! Vidim te ze pred Bozjim prestolom, kako zagovarjaä vsakega izmed nas, kako se zavzemaä za svet, ki si ga spoznal in ljubil kot malokdo.
Bruna Pertot
Svetega OCeta je rodila slovan-ska mati, odraäCal je v skrom-nih socialnih razmerah, opravljal tezka fiziCna dela in se duhovno bogatil v katoliäki Poljski pod nacistiCnim in ko-
munistiCnim rezimom. Vse te bogate izkuänje je uporabil v dolgem pastoralnem vodstvu vesoljne Cerkve, kateri je dal moCan peCat odprtosti do dru-gih veroizpovedi. Cerkvene nauke in verske vrednote je priblizal mnozicam ljudi po celem svetu. Stalno je opo-zarjal politiCne in drzavne predstavnike na hude krivice, ki se dogajajo v svetu. Bil je neutrudljiv bojevnik za mir in solidarnost v svetu in velik prijatelj mladine, kateri se je znal vedno in povsod pribliza-ti. Ob raznih priloznostih je pokazal ljubezen do Slovencev in do Slovenije. Vsem nam je bil zanesljiv zgled doslednosti in vztrajnosti pri utrjevanju verskih in duhovnih vrednot.
Damian Paulin
"Habemus papam..." Imamo oCeta... se je razlegalo preko zvoCnikov nad desettisoCero mnozico, zbrano na Trgu sv Petra tistega 18. oktobra 1978. Dan nam je bil oCe, ki ga nihCe ni predvideval ali priCakoval. Prikazal se je na balkonu proCelja bazilike sv. Petra kot romar z daljnega vzhoda. Prihajal je iz slovan-skih pokrajin, tistih, ki jih veCina äe ni znala obeleziti na zemljevidu ali jim pripisati kakäne posebne znaCilnosti. Poslan je bil iz ene najbolj preizkuäenih dezel Evrope. Ta je bila äe vedno trdno zasidra-na v primezu komunistiCne ideologije in je nosila na sebi äe vidne rane njene predhod-nice. Poklican je bil, da s svojo osebno izkuänjo obeh velikih lazi prejänjega stoletja sprego-vori s sedeza sv. Petra. In to je Karel Wojtyla izpolnil - kot oCe Janez Pavel II.
Ko se zamislim v straäljivo na-logo, h kateri je bil poklican in ki mu je bila odvzeta po 27 letih nepretrganega naporne-ga sluzenja, mi podoba oCeta äe najbolje osvetli lik Janeza Pavla II. OCe, z nadpovpreCni-mi kvalitetami srca in razuma, je objel Cloveätvo kot eno samo druzino. V njej je odkrival in obCudoval ter predstavljal svetu njene brezätevilne bozje darove, ki so jih rojevala in oblikovala tisoCletja. Ovred-notil je Cloveka, kot moäkega in zensko, ustvarjena po bozji podobi, ki se postavlja kot edi-no merilo za vse in vsako zgo-dovinsko dogajanje. Odpiral je nove poti pri odkrivanju in zblizevanju velikih svetovnih verstev, pri obnavljanju edino-sti med kristjani in pri iskanju in razumevanju najglobljih vrelcev bozjega, ki se nam ra-zodevajo v Kristusu. "Odprite vrata Kristusu” je bil njegov prvi vesoljni klic vsem ljudem in temu je ostal zvest do zadnjega diha. V sebi je nosil vizijo bozjega naCrta o Cloveätvu in o tem je stalno premiäljeval, se posvetoval z najrazliCnejäimi sogovorniki in jo posredoval v svojih pi-smenih sporoCilih in nagovo-rih. Kot oCe, ki Cuti skrb za po-sameznika enako kot za celot-no druzino, se je poglabljal v realnost in tezave oseb in celih narodnih skupin. Neizbrisne ostajajo v spominu slike pa-pezevega sreCanja z atenta-torjem Ali Agcajem in pola-ganja njegove molitve v Zahodni zid v Jeruzalemu.
Kje je Crpal navdih in moC? Zgovorne so slike, ki ga prika-zujejo zatopljenega v molitev. In 'molitev' je bilo njegovo ce-lotno zivljenje. Zivel je v Bogu in iz Boga ter delil vsem sadove tega sobivanja. O tem priCajo predvsem njegova sreCanja z mladimi. Bil je velik Clovek, velik kristjan in velik sv. oCe!
Mitja Bregant
Papez Karol Wojtyla je v svojem Cetrtstoletnem vo-denju katoliäke Cerkve nam vsem, ki smo teh 26 let Njegovo delo spremljali v kakräniko-li obliki, dal nekaj, kar bomo gotovo znali ceniti vse zivljenje. Se veC: Njegovo delo je nedvomno älo v zgodovino; nobena patina Casa ga ne bo izbrisala. PreveC globoko je zaoral na odru naäe zemeljske celine in Njegovo ime bo gotovo zapisano z zlatimi Crkami v zgodovini vseh narodov, drzav in ljudstev naäega sveta. Meni bo osebno ostal v zivem spominu, ker mi je bilo dano prisluhniti Njegovi zivi besedi natanko ätirikrat.
PrviC, ko smo bili slovenski verniki pri Njem sprejeti v Ca-stelgandolfu (pred 16 leti) v okviru romanja trzaäke äkofije z Lovrencem Bellomijem na Celu. Bila je nepozabna av-dienca, ki je ni mogla pokvari-ti niti neka trzaäka prenapeta italijanska nacionalistka. Papez je nas vernike nagovoril v slovenskem jeziku in Njegove besede so nam segle globoko v srce.
DrugiC, ko smo bili s skupino trzaäkih slovenskih vernikov v Postojni in med Njegovim obi-skom v Sloveniji. Nepozabni trenutki Njegove maäe in besede na veliki postojnski gmaj-ni!
TretjiC, ko je bil spet na urad-nem obisku v Sloveniji, tokrat v mariborski äkofiji.
CetrtiC, ko sem sluCajno pri-sluhnil Njegovi besedi na trgu sv. Petra v Rimu na obiCajni avdienci v sredo dopoldne. Ti-soCglava mnozica z vsega sveta je avdienci dala poseben peCat.
Papez Janez Pavel II. mi je vsakokrat segel v duäo in srce zaradi svoje odloCne in jasne besede tudi na tleh trzaäke äkofije, ko je pozival k strpno-
sti in dialogu med tu ziveCima narodoma, kar ni bilo seveda nacionalistiCnemu Trstu prav niC väeC.
Seme, ki ga je papez Janez Pavel II. zasejal na njivi naäe zemlje, bo zagotovo v bliznji in daljni prihodnosti dalo sto-teri sad.
Drago Stoka
Papez Janez Pavel II. je govoril mnozicam, a tudi sredi ocean-skih mnozic je vsakdo, ki je kdajkoli priäel v stik z njim, obCutil nekaj povsem osebne-
ga-
"Ne bojte se!” je bilo geslo, s katerim je zaCel in konCal pon-tifikat, in tudi sporoCila, ki jih je posredoval mladim, so ime-la prav to poanto. Mladi se niso bali niti tiste neznosne toplote, ki je vladala v Rimu ob jubileju mladine leta 2000.
Za pot v Rim sem se odloCil zaradi dveh razlogov, in sicer zaradi samega sreCanja s pa-pezem in po drugi strani, ker sem se dva tedna kasneje po-roCil. Pot v Rim je zame zato povezana z dvema neizbrisni-ma dogodkoma, ki sta globoko povezana z mojim zivljenjem.
Najprej sem se napotil v bazi-liko sv. Petra, nato pa sem sle-dil mnozici mladih, ki so se napotili proti velikemu pro-storu pri univerzi Tor Vergata. Pot do samega kraja, kjer sta potekala noCno bedenje s pa-pezem ter nedeljska maäa, je bila dolga, saj je bilo treba sto-piti na vlak ter nato prehoditi nekaj kilometrov peä.
V Rimu sem se dolgo zadrze-val v hladnejäih prostorih, proti veCeru pa sem le dospel v Tor Vergato ter naäel prostor blizu ceste, kjer se je nato pri-peljal sveti oCe.
Dva milijona mladih se je tisti dan zbralo, da skupaj prisluh-nejo njegovim besedam ob ve-
likem jubileju. Dva milijona ljudi, prav tolikäno ätevilo, kot ga priCakujejo v Rimu za njegov pogreb.
Papez Janez Pavel II. je tistega avgustovskega veCera, kjub bo-lezni in tezavni hoji, hotel sto-piti med mlade ter izstopil iz avtomobila. Ta prizor se mi je äe posebno vtisnil v spomin, saj sem ga lahko opazoval od blizu. Papeza sem sicer le slabi minuti videl od blizu, nato se je odpeljal k oltarju, ki je bil na drugi strani Tor Vergate. Ne, to ni bil katoliäki Woodstock, kot so ga poimenovali nekateri Casnikarji, temveC dokaz, da je znal papez nago-voriti vsakega posebej in ust-variti tako pravo katoliäko - to je vesoljno - obCestvo.
V teh dneh sem premiäljeval, kdaj me je papez direktno nagovoril. V spomin sem hitro priklical spomenico ob 22. dnevu miru leta 1990, ki se je glasila: Ce hoCeä mir, spoätuj manjäine. Nagovori ob dnevu miru in ob svetovnih sreCanih mladine bodo äe dolgo ostali v srcu vsakega izmed nas, ki je imel priloznost prisluhniti njegovim besedam, ki so naäim slovanskim uäesom zvenele äe bolj domaCe.
Peter Rustja
Rimska katoliäka Cerkev je iz-gubila svojega poglavarja, papeza Janeza Pavla II., preostali svet pa moza, ki mu je bilo ime Karol Jozef Wojtyla. Osebna, laiCna naravnanost bi me lahko vodila v presojo, ki bi obe imeni, oba pojma posebej obravnavala, se pravi na eni strani njegovo vlogo kot naslednika apostola Petra, zgolj kot osebo na drugi. Ne-veren duäevni ustroj bi gotovo zaCrtal mejo med Kristusovim vikarjem na zemlji in Clo-vekom, ki je svoje zivljenje dozivljal kot Clovek.
NOVI
GLAS
Karol Wojtyla, 1920-2005	^zoos	11
I
Skrivnost vere ostaja zame skrivnost, nedopustna in nepre-pustna. Spraäujem pa se, ali je mogoCe med obema pojmo-ma izvleCi sintezo, ki bi do-stojanstveno in suvereno iz-razala tako eno kot drugo po-trebo.
Morda je to sintezo poosebljal sam papez Wojtyla, ki je z enim oCesom zrl v nebo, z drugim pa na naäo zemljo, prepolno nasilja, nelojalnosti, krivic, reväCine, nesoglasja, nemih krikov potrebnih, suro-ve gluhote mogoCnih. Od Casa do Casa je svojo klesidro narav-nal tako, da je svoj pogled enk-rat dvignil v svoje nebo, dru-giC pa ga spustil na naä svet: pesek njegove enkratne oseb-nosti, ki se je iz enega prosto-ra polagoma spuäCal do druge-ga, pa je bil straäansko vedno isti.
Obzir do tega, kar ne sodi v mojo osebno duäevno in zivljenjsko izkuänjo, pa me ze-ne k dojemanju le ene od dvoj-nih razseznosti papezeve oseb-nosti.
Menim, da je moralna zapuäCina svetega oCeta - tista, ki si jo je pridobil v dolgolet-nem duänem pastirstvu, najprej kot duhovnik, nato kot pomozni äkof, dalje kot nadäkof, ne nazadnje kot Kri-stusov namestnik - del sleher-nega Cloveka, tudi tistega, ki verjame na svoj naCin, tudi tistega, ki ne verjame. Papezev nauk o Clovekovem dostojan-stvu in pravici presega meje vesoljne Cerkve in zajame ozi-roma se dokoplje do univer-zalnosti ter hkrati osnovnosti Clovekove biti.
Tezko bo dobiti moza, ki bo z enako moCjo obsojal zloCine sodobnega kapitalistiCnega sveta, rotil mafijce k spreobr-nitvi, zavraCal krvave vojne in besni terorizem, odloCno na-stopal proti mogoCnim drzav-
nikom, ki veCkrat nimajo jasno pred oCmi, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je moralno poCetje in kaj ni; tezko bomo dobili moza, ki bo z enako neznostjo in oCetovsko prisot-nostjo bozal revne po nesreC-nih svetovnih prizoriäCih in jim stal ob strani.
Ze to bi laikom in nevernim zadostovalo pri presoji njego-vega papezevanja in njegove osebe. Ze to bo dovolj, da se ga bomo spominjali kot moza miru in dialoga med verstvi, med ljudmi. Tezko bomo de-lezni takega Cloveka, ki bi z enakim dostojanstvom nago-varjal mnozice in dozivljal svojo bolezen, kakor je to znal zadnji papez: mnenja sem, da je ravno v zadnjih letih svojega zivljenja na najzlahtnejäi naCin dokazal, da se Clovek izkaze v moCi, predvsem pa v bolezni: pa äe kako rabimo po-dobo bolnega Kristusovega vikarja, ki svetu pokaze in dokaze, da je del zivljenja tudi telesno propadanje. To ne gre zakriti, to je zivljenje!
Pa äe kako bomo obubozani in sami: tako tisti, ki ste mu dali ime Janez Pavel II., kot mi, ki smo mu enostavno, a spoätlji-vo, pravili Karol Jozef Wojtyla.
Igor Gregori
"Zdelo se bo, da sem mrtev, pa to ne bo res." Tako je govoril otrok. MalCek, ki nam je vsem prirasel k srcu in ki smo ga vsi ljubeCe spoznavali ze v otroäkih letih. Mali princ, nez-naten kljub svoji velikosti. Ki bistva ni gledal z oCmi.
Morda je tudi sv. oCe, Ceprav na smrtni postelji, ob zadnjem pogledu na okno, na svojo edino povezavo z zunanjim svetom, ki je s tesnobo v srcu spremljal osebni krizev pot ve-likega Cloveka do njegove zadnje postaje, in ob po-slednjem vzdihu "Amen", v sr-
cu nosil misel Malega princa, junaka iz knjige francoskega pisatelja Antoinea De Sainta Exuperyja, ki pa je dejansko le odslikava nekega drugega "Malega princa". Tistega, ki je prvi izrekel omenjeno misel, ko je visel na krizu pred 2000 leti.
Sv. oCe z otroäkimi iskrivimi oCmi se je zavezal zivljenju in v center svojega zivljenjskega dela postavil Cloveka. Nanj pa ni nikoli gledal kot na posa-meznika. Vedno je govoril o Cloveku, ki lahko obstaja in zivi samo ob soCloveku. Ednina v njegovih antropoloäkih po-gledih ni nikoli priäla v poätev: obstajali sta samo dvojina in predvsem mnozi-na. Ne Clovek, ampak soClo-vek. Ne posameznik, ampak ljudje. Ne samotna celica, ampak zivi priCevalec zivljenjskih vrednot v toku Cloveäke hete-rogenosti.
Papez, ki sta mu bila zivljenje in bliznji taki vrednoti, se je sam paradoksalno sooCal s ti-stimi gibanji in ideologijami, ki so bile v svojem bistvu na-ravnane protiCloveäko. Nihili-zem nacifaäizma, ki je imel klico zatiranja Cloveäkosti, vpi-sano v svoj DNK, in je skuäal razCloveCiti najbolj intimno, a najveCje Custvo, ki ga premo-remo, ljubezen. Skrajna uto-piCnost komunizma, ki je ljudi posploäila v enodimenzio-nalne Clenke druzbenega apa-rata in se nato izrodila v dikta-turo samooklicanega avant-gardnega proletariata. In, ne nazadnje, po letu 1989, stran-pota, na katera je zaäla svobod-na druzba tretjega tisoCletja, ki se je znebila ideoloäkih okov hladne vojne in se je pretvarja-la, da je konCno polno zazive-la v Zivljenju z veliko zaCetni-co. Pretvarjala se je, da je doje-la papezevo sporoCilo. Vseeno pa je pri vsem tem äe vedno
zijala neka velika vrzel: post-moderni Clovek je v ospredje res potavil Cloveka, v idiliCni okvir nove slike po letu 2000 pa je pozabil vrisati äe soClo-veka. Papez se je na ljudi obraCal z besedami midva in mi, Clovek je to reinterpretiral v jaz in samo jaz. ZaCela se je uveljavljati nova ideologija, ki ponovno mezika nihilistiCni formi mentis. Clovek je dobil vtis, da je vsemogoCen. Postal je velik egocentriCni Jaz. Ego-centriCni Jaz se je s strahovito grozo znesel nad Srebrenico. EgocentriCni Jaz je 11. septem-bra poruäil newyoräke dvojCke, egocentriCni Jaz je izumil sintagmo preventivne vojne, egocentriCni Jaz je izve-del pokol nedolznih otrok v Beslanu, egocentrCni Jaz je si-stematiCno ruäil Grozni ter po-bijal vse, kar je tarn lezlo in älo. In, da ne bo pomote: egocentriCni Jaz je svojo ruäilno moC pokazal pred kratkim v Darfurju v Crni Afriki. A priso-ten je bil tudi v ZDA: tako kot pred nekaj leti v srednji äoli v Columbineu, se je pred kratkim ponovno pojavil na äoli v mestecu Red Lake. Ne-potrebne zrtve iracionalnega nasilja.
Papez je kot priCevalec svojega Casa vse to zalostno belezil in svoja opazanja skuäal posre-dovati Urbi et Orbi. Njegove besede so zal odmevale le kot zven tiäine. Cloveku, ki je videl samo okvir, v katerem je bil portretiran veliki Jaz, je skuäal priblizati sliko Bliznjega, ki je enkrat imel podobo sirote genocida v Ruandi, spet drugiC laCnega malCka matere Terezije iz Kalkute in ob dru-gaCni priloznosti tudi vseh mladih z zahoda, ki jim je sv. oCe vzklikal: "Papez 'ma vas rad!"
Janez Pavel II. je velikemu Ja-zu nakazal tehniko, kako vkljuCiti v sliko danaänjega Casa tudi Bliznjega. Gre za tehniko ljubezni in spoätovanja. Na makroravni globalnega sveta je bil v druzbenem in po-litiCnem smislu to jubilejni poziv svetovnim vladarjem, naj izbriäejo dolgove tretjega sveta. Ob tem je za seboj pustil jasne in nedvoumne sledi, s katerimi je zaCel na osebni ravni, a ki so kmalu prerasli v svetovne tektonske premike. Govorim o sledeh na strmi ste-zi odpuäCanja. Papez je bil spo-soben najprej osebno odpusti-ti Aliju Agcaju. Kasneje se je s pogumnim mea culpa odpra-vil najprej v rimsko sinagogo in nato k Zidu objokovanja. Obiskal je moäejo in se priblizal ostalim kräCanskim ve-roizpovedim.
Z ljubeznijo in "revolucionar-no" kräCansko vrlino odpuäCanja je torej veliki Jaz spreminjal v äe veCjega Mi. So-dobnemu Cloveku je tako v roke nastavil CopiC, naj sliko monolitne egocentriCnosti obarva s heterogenostjo bliznjega.
Zdelo se bo, da je mrtev, pa to ne bo res.
Janez Pavel II. bo zivel in spregovoril v soCloveku.
Andrej Öemic
V petek zveCer se je svet spre-menil. Zadoneli so mogoCni zvonovi, ki so v Sv. Petru in nato v vseh cerkvah oznanili smrt ene najveCjih in najpo-membnejäih osebnosti prejänjega stoletja, svetega oCeta Janeza Pavla 11. Zanj je v zadnjih mesecih molilo na milijone ljudi po vsem svetu. Mladina, ki ga je v trenutkih poslednje boleCine spodbuja-la in bodrila z glasbo in pe-smijo, je nenadoma padla v molk. Glasbo so nadomestile solze. Ganili smo se tudi tisti, ki smo dogodek spremljali le
po televizijskih ekranih. Novi-ca, ki je bila sicer ze nekaj dni priCakovana, nas je vseeno globoko prizadela. Mladim je posveCal veliko pozornosti, spomnil se nas je tudi na smrtni postelji: "Iskal sem vas. Sedaj ste priäli k meni. Zah-valjujem se vam."
Sveti oCe je mnozici govoril preprosto. Gotovo bi ga zdaj razveselilo, Ce bi tudi mi o njem govorili preprosto. Velik Clovek ne potrebuje brezvez-nih in napihnjenih izrazov. Wojtylova smrt pomeni veliko izgubo za Cloveätvo. Odäel ni le papez, ampak predvsem naä prijatelj, Clovek, ki je stal ob strani vsem nam, nas spod-bujal k miru, strpnosti in do-broti. Ta papez bo v zgodovini zasedel pomembno vlogo, v spominu nam bo ostal kot tisti, ki je bodisi s svojim iskre-nim in veselim znaCajem, kot z veliko ravnoduänostjo, pri-nesel marsikatero novost v Cerkev in v svet. Mladim in ljudem nasploh se je priblizal tako, da se je pokazal kot nava-den Clovek, Clovek, ki se zaba-va, ki ljubi, se boji, trpi in upa. Morda je bil eden redkih, ki je zares zaupal v mlade in v njih videl boljäo prihodnost. V da-naänjem svetu, kjer nas vera in ideologije Cestokrat loCujejo, nas je sveti oCe zdruzil, kjer nam vojne in nasilje kradejo up v CloveCnost, nam je vlil zaupanja v mir, kjer je tr-pljenje postalo nekaj, Cesar se moramo na vsak naCin izogi-bati, nam je s svojim telesom pokazal, da je tudi trpljenje del zivljenja in da se ga zato ne smemo bati. Skratka, njegove besede niso bile le prazne pri-dige, z njimi je konkretno po-magal ziveti in premagovati duäevno stisko. Papez nas je stalno opominjal na absolut-ne vrednote miru, strpnosti do Cloveka, zato ga niso cenili in spoätovali le verniki, ampak tudi tisti, ki v Boga ne verja-mejo. Spoätovali so ga po vsem svetu, razvidno je iz dej-stva, da so tudi drzave, v kate-rih drzavna religija ni kräCan-stvo, razglasile zalovanje. Osebno se poCutim poCaäCe-na, kajti spadam med tiste ljudi, ki so imeli priloznost, da so lahko svetega oCeta videli in posluäali v zivo. PrviC sem ga sreCala, ko je obiskal Videm. Bila sem äe premajhna, da bi si zapomnila, kaj je povedal, v spominu pa mi je ostala velika navduäenost mladine, ki je bila prisotna na sreCanju s pa-pezem. Ljudje, ki se med seboj nismo poznali, smo se ob njegovi figuri magiCno zdruzili in dozivljali radost trenutka kot ena sama stvar. ObCutili smo neko Cloveäko povezavo, ki jo drugaCe v zivljenju le redkok-daj doziviä. Od takrat so me papez in njegove besede vseskozi spremljale v zivljenju. Zame je bil edini papez, pod njegovim papeätvom sem prezivela vseh svojih sede-mindvajset let, od petka zveCer pa ga, vsaj fiziCno, ni veC. KonCno se je zdruzil z Bo-gom. Ne bodimo zalostni, ker smo ga izgubili, bodimo vese-li, da smo ga imeli!
Metka Kuret
Zivljenje je lepo in vredno ga je ziveti. To globoko sied puäCa v meni presveti oCe Janez Pavel II., ki je 2. apriia zveCer preäel iz zivljenja v Zivljenje. Da, prav tako! To, o Cemer je kot Petrov naslednik vsem äti-rim vetrovom priCal veC kot 26 let, moramo jemati - sedaj bolj kot kdajkoli prej - presneto re-sno: zivljenje se s smrtjo ne konCa, kajti vse, kar zivimo z ljubeznijo, je "priäito” na veC-nost.
Karol Wojtyla je imel rad vse ljudi, saj je vedel, da je prav to
njegovo poglavitno poslanst-vo, da jih edino tako lahko zdruzi z OCetom. Tudi mi smo ga imeli radi in ga äe vedno imamo radi. To, kar nas veze z njim, se namreC ne more prekiniti. V teh dneh sreCujem vse veC ljudi, ki mi pravijo, da se Cutijo, kot bi izgubili druzinskega Clana...
OCaral nas je s svojimi tisoCe-rimi talenti, s konec koncev preprostimi, a izredno Cloveäkimi dejanji: rad je jemal v naroCje otroke, oCetovsko objemal zalostne, tolazil revne in bolne, z mladimi se je veselil, prosil je odpuäCanja itd. V vsakem svojem dejanju je vedno bil izredno pozoren in prozoren: ni poznal ne mo-raliziranja ne retorike. Iskal je ljudi, stik z njimi: samo tako si lahko razlozimo njegova 104 potovanja v tujino. Rad je äel zlasti tja, kamor so mu odsve-tovali iti, saj se je dobro zave-dal, da zdravi ne potrebujejo zdravnika... In povsod je vedno znova oznanjal, da je naj-viäja oblika Cloveäkega do-stojanstva Bozje prijateljstvo in sinovstvo.
Trg sv. Petra je v zadnjem ted-nu postal srediäCe sveta: kdaj se je ze videlo, da bi ves svet spremljal s tolikäno prizadeto-stjo zadnje dneve enega samega Cloveka? Kar je sv. oCe v svojem - v zgodovini Cerkve tretjem najdaljäem - pontifika-tu sejal, to sedaj zanje. In ko je bil povzdignjen na kriz, je vse pritegnil k sebi...
V soboto, 2. t.m., na predveCer praznika Bozjega usmiljenja, je v objemu Berninijevega ste-briäCa zavladal molk. Nebo in zemlja sta se dotaknila. Za vedno je zaprl svoje utrujene, a bi-stre oCi Clovek, ki je dozivel za-blode ideologij 20. stoletja, papez, ki je privedel Cerkev v tretje tisoCletje in ji spremenil obraz. V rokah nam ostajajo njegove fotografije, knjige, Cu-dovite poezije, predvsem pa zgled, da je mogoCe tudi v da-naänjem Casu äe kako pol-nokrvno najti med ljudmi Kri-stusov obraz in Njegove sledo-ve - ter po njih hoditi.
Danijel Devetak
Odhod papeza Janeza Pavla II., gotovo enega najveCjih moz v dosedanji zgodovini Cloveätva, dozivljamo kot slovo od dra-gega druzinskega Clana: prev-zel nas je obCutek osirotelosti in osamljenosti, zagrnila nas je neizmerna zalost, okreplje-na z vpraäanji o smislu zivljenja, trpljenja in smrti. Janez Pavel II. je bil oCe vseh nas in vsakega posamezno: znal je vsakemu pogledati v duäo, vstopiti v srce in ga ogreti z do-maCnostjo in Cloveäko topli-no. Osvojila nas je njegova osebnost, zgrajena iz neätetih vrlin in odlik, posebno iz zdruzevanja velikega duha äirokih teoloäkih obzorij in Ci-sto preproste otroäke duäe, prepojene z iskreno vdanostjo in zaupanjem v Bozje skrivno-sti. Pokazal nam je, kako ziveti evangelij: vse svoje zivljenje je s preprosto naravnostjo ure-sniCeval kräCanstvo, s svojo kalvarijo zadnjih dni pa nam je priblizal celo smrt in nam jo skupaj s skrivnostjo ono-stranstva naredil bolj domaCo in prijaznejäo. PrepriCana sem, da je s svojim udejanjanjem evangeljskih vrednot pokazal smer, v katero naj se zasuCe ta naä v brezup pogrezajoCi se svet, nagovoril tudi najbolj zakrknjena srca in zasadil kli-ce sploäne svetovne prenove. Slovenci mu moramo biti äe posebej hvalezni za podporo v najbolj usodnih trenutkih naäe najnovejäe zgodovine, za spodbudo k odprtosti zivljenju in k zvestobi narodu in Bogu.
Verena KorSid Zorn
7. aprila 2005
Karol Woitvla. 1920-2005
NOVI
GLAS
Zivljenjepis papeza Janeza Pavla II.
Papezjanez Pavel II. je 264. papez oziroma 263. na-slednik apostola Petra v vesoljni Cerkvi. Karol Jozef Wojtyla, ki je bil za papeza iz-voljen 16. oktobra 1978, se je rodil 18. maja 1920, v Wadowi-cah, ki so od mesta Krakov na Poljskem oddaljene priblizno 50 kilometrov. Bil je drugi od dveh sinov Karola Wojtyle in Emilie Kac-zorowske, ki je umrla leta 1929. Njegov Stare jäi brat Edmund, po poklicu zdravnik, je umrl leta 1932, njegov oCe, vojaSki podCast-nik, pa leta 1941.
Pri 9. letih je prejel pr-vo sveto obhajilo, pri 18. pa zakrament svete birme. Po zakljuCeni srednji Soli Marcin Wa-dowita v Wadowicah se je leta 1938 vpisal na jagelonsko univerzo v Krakovu.
Ko so nemSke okupa-cijske sile univerzo leta 1939 zaprle, se je za ob-dobje Stirih let zaposlil.
Najprej je delal v kam-nolomu, nato pa v ke-miCni tovarni Solvay, s dm er si je zasluzil sred-stva za prezivljanje, obenem pa se je na ta nacin izognil deportaciji v NemCijo. Leta 1942 je v sebi prepoznal klic v duhovniSki
stan, zato je zaCel obiskovati predavanja v skrivnem bogo-slovnem semeniscu v Krakovu,
ki ga je vodil nadSkof kardinal Adam Sapieha. V tistem Casu je bil tudi med pobudniki Rapso-
dijskega gledaliSCa, ki je delova-lo na skrivaj. Po konCani vojni je Studij do duhovniSkega po-sveCenja, ki ga je prejel 1. novem-bra 1946 v Krakovu, na-daljeval v bogo-slovnem seme-niSCu in na teo-loSki fakulteti ja-gelonske univer-ze. Kardinal Sa-pieha	je
mladega duhov-nika Wojtylo po-slal na Studij v Rim, kjer je leta 1948	opravil
doktorat iz teo-logije na temo vere v delih sv. Janeza od Kriza. V Studijskih letih je med poCitni-cami opravljal duSnopastirsko delo med polj-skimi izseljenci v Rimu in med be-gunci v Franciji, Belgiji in na Ni-zozemskem.
Po konCanem Studiju se je leta 1948 vrnil na Poljsko, kjer je de-loval kot kaplan v zupniji Nie-govic blizu Krakova, nato pa v
zupniji sv. Florijana v samem mestu. Do leta 1951 je bil uni-verzitetni kaplan in tedaj se je znova lotil filozofskega in teo-loSkega Studij a. Leta 1953 je na katoliSki univerzi v Lublinu predstavil tezo o moznosti ute-meljitve krSCanske etike na etiki Maxa Schelerja. Pozneje je po-stal profesor moralne teologije in etike v krakovskem semeniSCu in na teoloSki fakulteti v Lublinu.
Dne 4. julija 1958 ga je papez Pij XII. (1939-1958) imenoval za pomoznega krakovskega Sko-fa. Skofovsko posveCenje je prejel 28. septembra 1958 v wawelski katedrali po rokah nadSkofa Eugeniusza Baziaka. Dne 13. januarja 1964 je bil imenovan za krakovskega nadSkofa, papez Pavel VI. (1963-1978) pa ga je 26. junija 1967 imenoval za kardinala. Kot krakovski pomozni Skof in nadSkof je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (cerkve-nem zboru), kjer je veliko pri-speval k dokonCnemu obliko-vanju Pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. Kardinal Wojtyla se je udelezil tudi petih zasedanj Skofovske sino-de, ki so potekala pred njegovo izvolitvijo.
Od zaCetka papezevanja je opravil 146 pastoralnih obiskov v
Italiji, kot rimski Skof pa je obi-skal 317 od 333 zupnij na ozemlju rimske Skofije. Izven Italije je na mednarodne pastoralne obiske, ki so izraz pastoralne skrbi Petrovega nasled-nika, potoval 104-krat. V tujino, v Lurd v Franciji, je zadnjiC po-romal 14. in 15. avgusta 2004, ko je tam sklenil slovesnosti ob 150. obletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezma-deznem spoCetju. Zadnje apo-stolsko potovanje na ozemlju Italije, katere primas je rimski Skof, je opravil 5. septembra 2004, v Loreto, kjer je za blaze-na razglasil dva Clana KatoliSke akcije.
Papez je dvakrat obiskal tudi Slovenijo: prviC od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri Skofije in se je z verniki srecal v Stozicah v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru, drugiC pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blazenega razglasil Sko-fa Antona Martina SlcmSka. Med glavne dokumente, ki so izgli v Casu njegovega papezevanja, sodi Stirinajst okroznic, petnajst apostolskih spodbud, enajstapostolskih konstitucij in StiriinStirideset apostolskih pi-sem. Janez Pavel II. je napisal tudi pet knjig: Prestopiti präg upanja (1994), Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhov-
niStva (1996), Rimski triptih
(2003), "Vstanite, pojdimo!"
(2004) in Spomin in identiteta
(2005).
Sveti cCe je razglasil 1.345 blazenih in 483 svetnikov, sku-pno torej 1828 oseb, ki so dose-gle Cast oltarja. Vodil je devet konzistorijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov, imeno-vanje enega kardinala pa ostaja in pectore. Vodil je Sest plenar-nih zasedanj kardinalskega ko-legija. Od leta 1978 dalje je skli-cal petnajst zasedanj Skofovske sinode: Sest rednih sploänih zasedanj (1980,1983,1987,1990, 1994, 2001), eno izredno sploSno zasedanje (1985) in osem posebnih zasedanj (1980, 1991,1994,1995,1997,1998 in 1999).
Noben papez v zgodovini se do-slej Se ni sreCal s tako velikim Stevilom ljudi kot Janez Pavel II. Na veC kot 1160. sploSnih av-diencah, ki jih je imel ob sre-dah, se je sreCal s priblizno 17,6 milijonov vernikov. Potrebno je priSteti Se posebne avdience in maSe, ki se jih je samo v jubilej-nem letu 2000 udelezilo veC kot osem milijonov romarjev. Na milijone vernikov je nagovoril na pastoralnih obiskih v Italiji in po svetu. Rekordno Stevilo belezijo tudi avdience za poli-tiCne voditelje. Opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 av-dienc ali sreCanj s predsedniki drzav ter 245 avdienc s predsedniki vlad.
1. Narava papeSke sluZbe
Papez, ki je naslednik apostola Petra, prvaka apostolov, je gla-va Skofovskega zbora in Kristu-sovnamestnik na zemlji. Je pa-stir vesoljne Cerkve, zato ima v moCi svoje sluzbe vrhovno, polno, neposiedno in sploSno redno oblast v Cerkvi in jo mo-re vedno svobodno izvrSevati (prim. kan. 331 Zakonika cerk-venega prava (ZCP)). Papez sprejme polno in vrhovno oblast v Cerkvi z zakonito izvolitvijo, ki jo je sprejel hkrati s Skofovskim posveCenjem (prim. kan. 332, § 1 ZCP). Viz-polnjevanju sluzbe najviSjega pastirja Cerkve je obCestveno povezan z drugimi Skofi in ce-lotno vesoljno Cerkvijo in ima pravico, da glede na potrebe Cerkve doloCi naCin, ali bo svojo sluzbo izvrSeval osebno ali zborno (prim. kan. 333 ZCP). Pri izvrSevanju sluzbe so muvpomoC Skof je, ki mumo-rejo pomagati s sodelovanjem na razliCne naCin e, med katere spada tudi Skofovska sinoda. Poleg tega mu pomagajo kardi-nali ter druge osebe in po potre-bah Casa razliCne ustanove. Vse te osebe in ustanove opravljajo sluzbo v njegovem imenu v blagor vseh Cerkva po doloC-bah, ki jih opredeljuje pravo (prim. kan. 334 ZCP).
Vprimeru izpraznitve ali ovira-nosti apostolskega sedeza velja kan. 335 ZCP, ki doloöa: "Kadar je rimski sedez izpraznjen ali povsem oviran, naj se v vodst-vu vesoljne Cerkve ne uvede ni£ novega; upoStevajo pa naj se posebni zakoni, ki so dani za te razmere" (prim, tudi kan. 47 Zakonika kanonov vzhodnih Cerkva (CCEO)).
2. Izpraznjen apostolski sedeZ
Zadnji poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslo-vom Universi dominici gregis (UDG), ki ureja razmere ob iz-praznitvi apostolskega sedeza ter volitve novega papeza, je papez Janez Pavel II. izdal 22. fe-bruarja 1996. S tem jepreneha-la veljati prejSnja apostolska konstitucija Romano pontifici eligendo (RPE) za to podrotfe, ki jo je 1. oktobra 1975 izdal papez Pavel VI.
Izpraznitev Apostolskega sedeza in volitve novega papeza
Vzadnji apostolski konstituciji UDG so podani posebni zakoni za delovanje rimske kurije v cV su, ko je apostolski sedez izpraznjen ter postopek za volitve novega papeza. Posebni zakoni se v prvi vrsti nanaSajo na kardinalski zbor, ki je po sta-rodavni tradiciji in po doloä-bah kan. 349 ZCP terposebne-ga prava pristojen za izvolitev rimskega papeza.
3. Konstitucija Universi dominici gregis
Konstitucija Universi dominici gregis je razdeljena na uvod in dva dela.
3. 1. V uvodu konstitucije je poudarjeno, da papeza volijo samo kardinali svete rimske Cerkve. Njihovo Stevilo nesme presegati 120, pravico voliti pa imajo kardinali, ki na dan smr-ti papeza Se niso izpolnili 80 let. Kardinali volivci morajo bivati vhiSi sv. Marte v Vatikanu (Do-mus Sanctae Marthae), volitve pa potekajo v Sikstinski kapeli. Kardinali so glede vsega, karse nanasa na volitve, zavezani k molCeCnosti. V Casu konklava jim je prepovedan vsakrSen stik z zunanjim svetom, vendar lahko Posebni zbor kardinalov odobriposamezne izjeme, de to zahteva zelo tezka in urgentna zadeva.
3.	2. Prvi del konstitucije ima naslov Izpraznjen apostolski sedez in doloCa oblast kardinalskega zbora, rimske kurije in njenih posameznih dikasterijev v Casu izpraznjenega apostolskega sedeza ter doloCila za pa-pezev pogreb. V primeru izpraznitve apostolskega sedeza, ki nastopi s smrtjo papeza ali z odpovedjo njegovi sluzbi (prim. kan. 332, § 2 ZCP), takoj prenehajo sluzbe vsem vodst-venim osebam kurije, to je kar-dinalom in Skofom, ki predse-dujejo dikasterijem. Zaradi nein otenega delovanja kurije sluzba ne preneha: namestniku
drzavnega tajnika, tajniku za odnose z drzavami, kardinalu velikemu penitenciariju in taj-nikom dikasterijev. NaSteti v povezanosti s kardinalskim zborom redno sluzbo opravljajo naprej. PapeSki od-poslanci (apostolski nunciji) prav tako ostanejo na svojih mestih. Z opravljanjem sluzbe nadaljuje tudi kardinal miloSCi-nar, ki skrbi za dela usmiljenja. Kardinali in rimska kurija opravljajo samo redne dolzno-sti in v Casu izpraznjenega apostolskega sedeza v vesoljni Cerkvi ne morejo prevzeti no-bene vodstvene oblasti in ne spremeniti, ukiniti ali izdati no-vih zakonov. VpraSanja, ki so neodlozljiva in so v Casu izpraznjenega sedeza veCjega po-mena, obravnava SploSni zbor kardinalov, vsakodnevne zade-ve pa Posebni zbor kardinalov, ki ga vodi kardinal kamerleng. Vsa civilna oblast v vatikanski drzavi pripada kardinalskemu zboru, ki lahko vnujnih prime-rih izdaja posamezne odloCbe, pri Cemer le-te veljajo samo za Cas izpraznjenega sedeza.
3.3. Drugi del konstitucije ima naslov Volitve rimskega papeza. Pravico voliti novega papeza imajo izkljuCno kardinali, ki na dan smrti papeza Se niso izpolnili 80 let. Vprimeru, da se apostolski sedez izprazni med ekumenskim koncilom (vesolj-nim cerkvenim zborom) ali Skofovsko sinodo, se po pravu oba prekineta (prim. kan. 340 in kan. 347, §2 ZCP).
Od trenutka, ko je apostolski sedez izpraznjen, morajo kardinali, ki bivajo v mestu Rim, poCakati petnajst dni na vse kardinale iz drugih delovsveta. V izjemnem primeru se Cas do volitevlahko podaljSa Se za pet dni, tako da se morajo volitve zaCeti najkasneje po dvajsetem dnevu od izpraznitve apostolskega sedeza. Vsi kardinali z vo-lilno pravico so dolzni priti v
Rim na volitve, razen Ce jih ovi-ra viSja sila. V Casu volitev lahko kardinali zapustijo Vatikan samo v izjemnih prime-rih.
Prostor za volitve (konklave): Celoten postopek volitev se iz-vrSi na podroCju vatikanske drzave. Kardinali morajo v Casu volitev bivati v hiSi sv. Marte v Vatikanu, same volitve pa potekajo v Sikstinski kapeli.
ZaCetek volitev: V Casu petnajstih do najveC dvajsetih dni po papeze-vi smrti se kardinali volivci zberejo v baziliki sv. Petra v Vatikanu k votivni sv. maSi, pri ka-teri molijo za dar Svete-ga Duha (prim. maSni obrazec: Pro eligendo Papa - Za izvolitev papeza ali Skofa). Po maSi se kardinali zberejo v pavlinski kapeli v apostolski palaCivpredpisa-nih kornih liturgiCnih oblaCilih. V slovesnem sprevodu med prepe-vanjem pesmi (Veni Creator) na Cast Svete-mu Duhu gredo v Sik-stinsko kapelo na volitve.
Potek volitev: Edini naCin volitev novega papeza so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh nav-zoCih kardinalov z volilno pravico. Postopek skrutinija se iz-vrSi v treh fazah:
Prva faza se imenuje predskru-tinij in vsebuje pripravo in raz-delitev listiCev, izvolitev treh skrutatorjev (odgovornih za potek volitev), treh kardinalov, ki zbirajo glasove morebitnih bolnih Clanov kardinalskega zbora (infirmarii) in treh kardinalov revizorjev.
Druga faza je skrutinij vpravem pomenu besede in vsebuje: me-
tanje listiCev v zato doloCeno volilno skrinjico, meSanje in Stetje oddanih listiCev ter Stetje rezultatov.
Tretja faza je zadnja faza (post-skrutinij) in vsebuje Stetje glasov, njihovo kontrolo tersezig volilnih listiCev.
Ce kardinali v treh dneh ne iz-volijo papeza, se volitve preki-nejoza en dan. Dan premora je namenjen molitvi, medseboj-nemu pogovoru kardinalov in duhovni spodbudi, ki jo zanje pripravi kardinal protodiakon. Kardinali z volitvami na-daljujejoin vprimeru, da papez Se ni bil izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinit-vi lahko nadaljuje jo Se za se-dem skrutinijev. Ce do tedaj papez Se vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega izmed dveh moznih naCinov volitev: papeza v nadaljevanju lahko izbi-rajo med vsemi kandidati ali pa
med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem skrutiniju do-bila najveC glasov. Za odloCitev glede nadaljnjega naCina volitev kakor tudi za izvolitev novega papeza je potrebna absolut-na veCina glasov. Vsa navodila o volitvah veljajo tudi vprimeru, da se papez odpove sluzbi v skladu s kan. 332, § 2 ZCP.
Kaj je potrebno storiti in pre-preäti v primeru smrti papeZa?
Vsaka zloraba volitev se kaz-nujez vnaprej izreCeno kaznijo izobCenja. Kardinali morajo imeti pred oCmi predvsem Bozjo slavo in blagor vesoljne Cerkve in zato so dolzni glasovati za tistega, za katerega menijo, da je izbran po Bozji volji. V Casu izpraznjenega sedeza so vsi verniki v vesoljni Cerkvi skupaj s svojimi pastirji (Skofi in duhovniki) pova-bljeni h goreCi molitvi za dar Svetega Duha. Posebej so povabljeni k molitvi tudi kardinali, ki so ze prekoraCili 80 let zivljenja in nimajo veCvolilne pra-vice.
Sprejem, objava in zaCetek sluZbe novega papeZa
Konklave se zakljuCi, ko na novo izvoljeni papez da privolitev, razen Ce sam ne odloCi drugaCe. Kardinal protodiakon oznani ljudstvu rezultat volitev in ime novega papeza. Pe-trov naslednik iz loze vatikanske bazilike za tem podeli apostolski blagoslov Urbi et or-bi (mestu in svetu).
Kardinalski zbor danes
Celoten zbor kardinalov je objavljen na spletni strani Svetega sedeza. Predstavljeni so tudi kardinali, ki imajo vprimeru volitev novega papeza posebno vlogo. Kardinal dekan je kardinal Joseph Ratzinger. Namest-nik kardinala dekana je kardinal Angelo Sodano, drzavni taj-nik. Kardinal protodiakon je kardinal Jorge Arturo Medina Estevez. Kardinal kamerleng je kardinal Eduardo Martmez So-malo. Kardinal veliki peniten-ciarij je kardinal James Stafford.
NOVI
GLAS
Mira Sardoc
Sergij Pahor
Predsednik RS Janez Drnovsek je odlikoval z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE gospoda Sergija Pahorja za zasluge, pomembne za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Gospod Sergij Pahor ze vrsto let zavzeto deluje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Imenovan je bil za predsednika Sveta slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Pri iskanju pozitivnih resitev je vedno pripravljen na dialog in sklepanje kompromisov. Z osebno umirjenostjo in strpnostjo mu je uspelo vnesti enotnost v manjsino, ki tako tudi po njegovi zaslugi tesno sodeluje na vseh podrocjih, ki se nanasajo na slovensko narodno skupnost v Italiji.
Sredi sedemdesetih let je stopil v odbor Drustva slovenskih izobrazencev in postal eden od vodilnih organizatorjev znamenitih Studijskih dni Draga.
Po osamosvojitvi Slovenije in ostrih nasprotjih v slovenski manjsini, ki so se nadaljevala v duhu predosamosvojitvene slovenske diaspore in celnega spopada z diskvalifikacijo oziroma negacijo nasprotnika, je bil Sergij Pahor kot predsednik Sveta slovenskih organizacij soakterzgodovinskega preobrata, ki je privedel do sodelovanja med Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. Z njegovim odlocilnim prispevkom so zaceli nekdanji veliki ideoloski nasprotniki dejavno sodelovati ter iskati skupni imenovalec za temeljne probleme in skupne odgovore na bistvena vprasanja slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Odlikovanje je podeljeno za dolgoletno delo, idejno premocrtnost in prispevek k uspesnemu dogovarjanju Slovencev v Italiji, ki sta ga narekovali globoka narodna zavest in vera v moc dialoga.
Predsedniska palaca v Ljubljani
Odlicja Ondini Otta Klasinc, Miri Sardoc in Sergiju Pahorju
Predsednik Republike Slovenije Janez DrnovSek je na posebni slovesnosti v Ljubljani 23. marca podelil zlati Castni znak svobode RS Skupnosti partizanskih uäteljev Primor-ske, srebrni Castni znak svobode RS Ernestu Breznikarju, zlati red za zasluge Klavdiju Zorniku, Ondini Otta Klasinc, Rapi Suklje, Miri SardoC, Stanku Grafena-uerju, Ivanu Gamsu, Mariu Ple-nicarju, Sergiju Pahorju in Jozetu Slobodniku, red za zasluge Mariji AhaäC Pollak, Ginette Gagne Koch in Tomazu Pisanskemu ter medaljo za zasluge Ivanu Sisin-gerju.
Z zlatim redom za zasluge je predsednik odlikoval Ondino Otta Klasinc za zivljenjsko delo, vrhunske operne dosezke in prispevek k slovenski kulturi. Slo-venska sopranistka Ondina Otta Klasinc sodi med najslavnejSe in najuglednejSe slovenske operne pevke vseh casov. S svojim im-presivnim glasovnim razponom in obculeno izraznostjo se je od-likovala ze od zgodnjih umet-niSkih uspehov tako pri Studiju in na tekmovanjih v domacem Trstu kot tudi v ljubljanskem opernem gledaliäCu, kjer je debi-tirala kot Rozina v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Po koncani odrski karieri je svoje nepre-cenljivo znanje in bogate iz-kuSnje prenaSala na mlade na Akademiji za glasbo v Ljubljani in PedagoSki fakulteti v Maribo-ru. Po njej je poimenovano tudi mednarodno tekmovanje mla-dih pevcev Ondina Otta.
Rapa Suklje je zlati red za zasluge prejela za zivljenjsko delo v kul-turno-literarni publicistiki in prevajalstvu.
Z zlatim redom za zasluge je predsednik odlikoval Stanka Grafenauerja za zasluge in izjem-no delo na podrocju naravoslov-nih znanosti, Ivan Gams je prejel zlati red za zasluge in izjemno delo na podroCju naravoslovnih znanosti, posebej krasoslovja in speleologije.
Z zlatim redom za zasluge je od-likovan Mario Plenicar, in sicer
za zasluge in izjemno delo na po-drocju geologije, zlasti paleonto-logije.
Joze Slobodnik je prejel zlati red za zasluge na diplomatskem mednarodnem podroCju, za zasluge pri uveljavljanju in prepoz-navanju Slovenije ter krepitvi slo-vensko-kanadskih odnosov. Red za zasluge je prejela Marija Ahaäi Pollak za zasluge, pomembne za slovensko kulturo in slovenstvo v Kanadi.
Z redom za zasluge na diplomatskem mednarodnem podroCju je predsednik odlikoval Ginette Gagne Koch za dejanja v dobro Slo-veniji in prispevek h krepitvi slo-vensko-kanadskega sodelovanja. Z redom za zasluge je odlikovan Tomaz Pisanski za organizacij o in izvedbo Vegovih dni 2004. Tomaz Pisanski je bil pobudnik, idejni in programski vodja med-narodne matematiäie konferen-ce Vegovi dnevi 2004, katere glavni namen je bil poleg mate-matiüiega tudi utrjevanje in razSirjanje poznavanja slovenske zgodovine na podroCju matema-ticnih znanosti.
Z medaljo za zasluge je Drnoväek odlikoval Ivana Sisingerja za vse-stranski prispevek k razvoj u in napredku humane prostovoljne gasilske organizacije na celot-nem obrnoCju Republike Slovenije.
Slovesnosti v Ljubljani se je ude-lezilo lepo stevilo prijateljev na-sih slavljencev, ki jim od srca Ce-stitamo!
Predsednik RS Janez Drnovsek je odlikoval z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE gospo Miro Sardoc
za zasluge pri vec kot petdesetletnem sooblikovanju podobe slovenskega gledalisca in umetnisko ustvarjanje med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini
Gospa Mira Sardoc, gledaliska in filmska umetnica, je vec kot pet desetletij sooblikovala podobo slovenskega gledalisca ter umetnisko ustvarjala med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini. S svojim ustvarjanjem na ozemlju zunaj maticne domovine je bila v letih, ki so bila za Slovence v Italiji najtezja, narodna in kulturna buditeljica, uciteljica slovenskega jezika ter gledaliska pedagoginja.
Bila je igralka, stebertrzaskega gledaliskega zivljenja, aktivistka na terenu, uciteljica mladih gledaliskih rodov, skrbnica slovenskega jezika, branilka golega obstanka in svojevrstne trzaske gledaliske hise ter prijateljica mnogim odrinjenim in pozabljenim. Z visoko kultivirano umetnisko besedo je prihajala v domove po radijskih valih trzaskega Radia Trst A in Radia Köper.
Gospo Miro Sardoc odlikuje sinteza lastnosti, ki jih je kot igralka v svojem izjemno bogatem zivljenju in bogati igralski karieri neprestano uveljavljala. V sebi nosi svetotroske naivnosti in veliko, resno moc v poglabljanje zivljenjskih izkustev, zato soji blizu vloge Cehova in Shakespearja.
Neumorno razmislja o svojem prihodnjem delu z veliko voljo do zivljenja in dela z ogromno energijo.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZADRUGA GORISKA MOHORJEVA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ KATOLISKO TISKOVNÖ DRUSTVO
cestitajo
predsedniku Sveta slovenskih organizacij SERGIJU PAHORJU
za visoko odlicjepredsednika Republike Slovenije!
Kratke
16. Primorski slovenisticni dnevi
Slavisticna drustva Nova Gorica, Köper in Trst-Gorica-Videm prirejajo vsakok leto Primorske slovenisticne dneve, to je strokovno-znanstveno srecanje s primorsko tematiko. Letosnji bodo v dneh 7. in 8. aprila v Kobaridu in Bovcu na temo Primorski literarni zgodovinarji. Dne 8. aprila popoldne bodo v Zagi pri Bovcu odkrili spominsko plosco Antonu Ocvirku na njegovi rojstni hisi. Primorske slovenisticne dneve bo uvedel Literarni vecer s Cirilom Zlobcem in Saso Vugo. Srecanje bo v Kobaridu 7. aprila ob 19. uri v dvorani Doma Andreja Manfrede. V isti dvorani bo potekal tudi posvet 8. aprila dopoldne in popoldne. Tega dne zvecer bo ob 19. uri v Bovcu odprtje razstave “Anton Ocvirk 1907-1980”, na kateri bo spregovoril akademik Janko Kos.
Petje v jezikih nase dezele
V nedeljo, 8. maja, boob 15. uri vAvditoriju Concordia pordenonske pokrajine potekal peti natecaj vecjezicnega petja. Natecaj je namenjen vsem mladim, ki so stari od 10 do 15 let, in tistim, ki imajo od 16 do 25 let. Pordenonski natecaj zeli spodbuditi v mlajsih generacijah ljubezen do petja. Vsak nastopajoci mora do 30. aprila 2005 poslati dvojno kopijo partiture, ki mora obenem obsegati izvirnik besedila in notni zapis pesmi. Dodatne informacije lahko dobite na spletni naslov: alliancefrancaise-pn@libero.it
PI LEGENDA NA KVADRAT ftj-J Dusan Jelincic: Legenda o cloveku, ki je govoril z vetrom. Köper: Lipa, 2004.
|q Novosttrzaskega pisatelja DusanaJelincica sega F-l tokrat nekoliko dlje od obicajnih tako ali drugace alpinisticno obarvanih tematik, ki so pisatelju da-Qj le sloves gornika - pripovedovalca. Vtakih roma-9 nih (Zvezdnate noci, Biseri pod snegom) je gornistvo povzdignil v literaturo, v drugih ga je uporabil kot okvirno zgodbo (Umor pod K2), v tretjih je pa se razvil ljubo temo orientalske duhovnosti in mistike (Budovo oko, delno tudi vromanu Ljubezen vca-su samote).
Tokrat nam Jelincic servira veckratno presenecenje. Prvic:
Legenda o cloveku, ki je govoril z vetrom nima le simbolicnega naslova, ampak gre za legen-do, kijeformalno literarnozvrst-no utemeljena. Drugic: Legenda ne stoji sama, zraven nje je tekst, ki je vzet iz resnicnega zivljenja o tem, kako je ta legenda nastala. Tretjic: Legenda o cloveku, ki je govoril z vetrom je Jelinciceva opera prima, saj jo je na papir spravil v studentskih letih na nekem po-tovanjuvVerono.
Kakor vsaka opera prima slehernega pisca je tudi ta prezeta z mladostnisko zagna-nostjo, negotovostjo, sa-moljubjem in revolucionarnostjo, Jelincic jo je le nekoliko predelal in preoblikoval, da je postala za bralce ced-na in berljiva.
Zgodba je postavljena v Verono, kjerspoznamojunaka,
Diega, mladenica, ki bi rad na vsak nacin cim hitreje “prehodil pot spoznanja”, si nabral izkusenj, ne da bi uposteval kategorije casa. Na svojem iskanju sreca Filo-zofa (starcka z belo brado), ki mu ponudi moznost, da to izkoristi, sicer za hudo ceno, ki bo preobrnila potek legende.
Drugi del knjige je "Legenda o nastanku legende”, kjer nam v prvoosebni pripovedi Jelincic prikaze spocetje legende v potepusko-studentskem slogu. Ce naj verjame-mo pripovedi, naj bi bilata resnicna, ceprav dobro vemo, da tudi najbolj realisticen tekst ni imun pred fikcionaliza-cijo, se pravi pred prikrivanjem dejstev oz. njihovim iz-najdljivim interpretiranjem. Prav na kontaminaciji, ki se v legendi dogaja med fikcijo in resnicnostjo, stoji najvecja hi-ba Jelincicevega dela. Ce je v legendi (tisti pravi) pripovedo-valec kolikortoliko avktorialen, se vcasih v tekst vrivajo “ne-spodobni” pisateljski postopki, kakor je stavek: “kot bo bralec lahko sklepal ki pre-lamljajotihi dogovoro razlicnih svetovih bralca in avtorja: bralec je voyeur, ki ga avtor ne vidi, ceprav ve za njegov obstoj. ce ga ze hoce vkljuciti v igro vlog, naj pisatelj to stori z umet-niskim prijemom. Sumimo pa, da so metafikcijski postopki v legendi bolj mladostniska na-paka kakor pisateljska izbira. Taka zagata se pojavlja zvkljucevanjem resnicnih dejstev v namisljeno pripoved. Pokora, ki jo junak dozivlja na vzhodnih in zapuscenih predelih sveta (Jelincicu odpuscamo ponavljanje samo zaradi tega, ker je to nje-
govo prvo delo, sicer smo odresitveni naboj vzhodnih dezel pri njem ze (pre)veckrat srecali) se dotakne izkusnje sluzenja pri Materi Tereziji. S tem neprefinjenim mesanjem oz. so-delovanjem izmisljene in mestoma ce-lo fantasticne vsebine ter realnih, da ne recemo zgodo-vinskih oseb legenda izgubi na svojem domisljijskem na-boju in bralca spet popelje na realna tla, da se vtekstu vec neznajde. Zato jetudi drugi del knjige, ki po nepotreb-nem razlaga nastanek legende, popolnoma odvec. Mor-da bi Jelincic dosegel vecji literarni uspeh s predelavo pr-ve legende in bi izpustil drugi del, pri katerem je opazna prepadna razlika med misljenjem junaka, nastalega iz domisljije mladega pisatelja, in treznim (literarnim) obujanjem spominov istega, trideset let starejsega clo-veka.
Dvojna legenda na ta nacin odtujuje bralca, ki bolj sledi tekstu samemu kotzgodbi. Vtis imamo namrec, da je pisatelj obracunal s svojo zgodbo, nam dejansko razlozil, zakaj in kako se je v njem prebudila pisateljska strast, kateri sejezapisal vsezivljenje. Zaradi tega solipsisticne-ga obracunavanja prva legenda izgubi svoj teleoloski naboj in uresnici dejansko negativisticno izjavo, ki jo Jelincic pripise Filozofu, v pogovoru z junakom: “izkusnje so le ime, ki ga damo svojim napakam, da bi jih tako omilili”. Ko nam pisatelj predstavlja izkusnjo nastanka legende, sezdi, da hoce prikrivati “napako” iz mladosti. Dobro pa vemo, da so napake iz mladosti odlicna sola za zivljenje. Ce bi Jelincic svojo “napako” pustil samo in ji dal se sirsi videz (zgodba legende se namrec prehitro iztece v pri-merjavi s pocasnim pripovedovanjem), bi dosegel sk-lenjeno pripoved, ki bi imela se kako globok pomen. Legenda na kvadrattakozal ne preprica. Lahko pavosci-mo plodovitemu peresu Dusana Jelincica, da bo v prihodnje manj popravljalo “neumnosti” iz mladosti, ker so v njihovi pristnosti bolj vzgojne kot “starsevske” pridi-ge...
David Bandelli
Dusan Jelincic
NOVI
GLAS
Kratke
Vprasanje dvojezicne doklade
Dezelni svetnik SSk Mirko Spacapan je predstavil svetnisko vprasanje, v katerem obravnava problem dvojezicne doklade. Spacapan najprej omenja, da v slovenskih obcinah na Trzaskem veljajo pogoji doklade za delo v dveh jezikih ze iz casa Londonskega sporazuma. Polegtega imamo danes zakon st. 38/01, ki v svojem 8. clenu predvideva uporabo obeh jezikov v javnih upravah, slovenscine in italijanscine, kakor tudi drzavno financiranje v ta namen. Spacapan se predpostavlja, da je leta 2002 ze bila sprejeta kolektivna pogodba, ki predvideva doklado za usluzbence krajevnih uprav, ki so bili sprejeti v sluzbo prav na podlagi znanja slovenscine. Taki ukrepi-nadaljuje v svojem dokumentu dezelni svetnik-veljajo ze dalj casa v avtonomnih pokrajinah Trento in Bocen ter v dezeli Aosti.
Svetnik Slovenske skupnosti torej sprasuje predsednika dezele in pristojnega odbornika, kdaj bodo lahkoslovenski usluzbenci zaceli prejemati doklado za svoje dvojezicno poslovanje v krajevnih upravah, kamor so bili sprejeti prav na podlagi znanja slovenskega jezika.
Zakon o travnatih povrsinah ne bo zadeval Krasa
Dezelni svet je na svojem zasedanju odobril zakon o zasciti travnatih povrsin. Svetovalec SSk Mirko Spacapan izraza zadovoljstvo, da je goriski in trzaski Kras ostal izven ozemlja, kjer bo zakon veljal. To pomeni, da se ozemlje, kjer zivi in dela slovenska manjsina, resuje novih omejitev in pogojevanj njegovega nemotenega razvoja in uporabe.
V cetrti komisiji, kjer je bil zakon v povojih dolgo casa, se je koncno usidrala zavest, da na Krasu travnate povrsine pokrivajo dobrsen del ozemlja in da torej ne potrebujejo posebne zascite, kot na primer v furlanski nizini, kjer jih skoraj ni vec, saj je clovek preoral vse, karseje dalo, in torej povzrocil tisto krajinsko obubozanje, proti kateremu se danes Evropska skupnost bojuje, da bi ohranila ali znova vzpostavila bio-razlicnostv rastlinskem in zivalskem svetu.
Spacapan poudarja, da je Dezela prisluhnila tistim, ki smo zagovarjali nujnost, ki izhaja iz zahtev tudi slovenskih organizacij, kot Kmecka zveza in Agrarna skupnost, da se na Krasu ne postavljajo nove omejitve na teritoriju, ki ze itak mora placevati tezak davek za vsemogoce hidrogeoloske in krajinske norme in ki na primer kmetu na Krasu vsiljuje dolgoletna cakanja, preden dobi ustrezno dovoljenje, da uredi nov vinograd ali zgradi gospodarsko infrastrukturo.
Uspeh za naso narodno skupnost je vreden poudarka, saj je prav pred nedavnim potekal sestanek med krovnima organizacijama in zupani ter dezelnimi svetovalci, kjer je globoko odjeknila skrb, da se ustrezno zasciti ozemlje, kjer zivimo in ki je stalno podvrzeno posegom, ki hromijo njegovo celovitost in brezskrbno uporabo v korist tistega, ki na njem prebiva, s tem pa globoko posegajo tudi v samo narodno telo, njegov obstoj in razvoj.
Zupnija sv. Jerneja Apostola z Opcin
Nasa Beseda st. 23
Branje, ki je namenjeno vsem
Tudi v letoSnjem veliko-noCnem Casu je zamej-sko publicistiko razzive-la revija NaSa Beseda, ki je, kot je zapisano v podnaslovu, na-menjena slovenskim ver-nikom v zupniji sv. Jerneja na Opänah. To je gotovo res, saj je publikacija izraz openske zupnijske skupnosti. Ce pa je to veljalo predvsem za Casa pr-vih izdaj, se je revija nato pre-vesila v pravi dragoceni zbor-nik, ki presega zupnijske meje in lahko v njem dobi marsika-teri zanimiv zapis tudi bralec v Bregu, v mestu ali z zahodne-ga Krasa: v bistvu je danes revija namenjena vsem.
O nastanku NaSe Besede smo se pogovorili z zbirateljico in urediteljico podatkov, gospo Berto Vremec, ki je bila za te pristojnosti zadolzena ze od vsega zaCetka. "Prva Stevilka NaSe Besede je izSla 1. fe-bruarja 1984”, je povedala openska domaänka. "Prva iz-daja je izäla v skromnih petih ciklostilnih papirjih. Z leti pa se je nato polagoma razvila v revijo, kot jo danes poznamo. Pobudnik publikadje je bil te-danji zupnijski pastoralni svet z zupnikom Vilijem Zerjalom na Celu. Pri pripravi je bil ze takrat soudelezen meSani pev-ski zbor sv. Jernej", je dodala gospa Vremec in poudarila po-zitivno oceno, ki jo je zbornik v zadnjih letih zel, saj "so se-stavki zanimivi in prekosijo golo zupnijsko stvarnost, ker so argumenti med sabo razlif-ne narave".
Stoka pri pogovoru s predsed-nikom vzhodnokraSkega rajonskega sveta, Zorana So-si£a, radovednost za naravne ujme pa je gnala Primoza Stur-mana k intervjuju s seizmolo-gom Petrom Suhadolcem.Ve-liko prostora je v reviji na-menjenega delovanju vaSkih drustev Finzgarjevega doma in Vesele pomladi, Igralski skupi-ni Tamare Petaros, skavtskemu svetu, Cerkvenemu pevskemu zboru sv. Jernej, romarskim iz-letom, ki so jih openski ver-niki opravili lani, razstavi Slovenskega numizmatiCnega drustva J. V. Valvazor. Poseb-no vlogo pa imajo v tej veliko-no£ni reviji razmiSljanja, naj zadevajo minuli verski praz-nik ali zakonske in druzinske skupine.
Ne gre pa pozabiti, da je Nasa Beseda predvsem glasilo neke zupnijske skupnosti, tako da so zadnji razdelki revije po-sveCeni Zakramentalni sliki zupnije sv. Jerneja Ap. z OpCin, Banov in Ferlugov, v katerih so navedeni seznami krstov, smrti in imena najsta-rejSih zupljanov. Naj Se pove-mo, da je revijo zalozilo DruStvo Finzgarjev dom -OpCine.
Igor Gregori
Berfa Vremec (foto JMP)
pisov. Svoj doprinos je med drugim ponudil openski pisa-telj Alojz Rebula, ki se v svojem prispevku spominja prijatelja in pesnika Vinka Bel i Ci Ca. Drago Stoka pa je prispeval zapis ob priloznosti 60. obletnice konca druge svetovne voj-ne, kateremu sledi govor, ki ga je imel dolgoletni politiCni delavec na openskem streliSCu ob pocaslit-vi spomina na zrtve drugega trzaSkega procesa. Prof. Robert Petaros, ki je med drugim pri NaSi Bese-di neposredno soudelezen tudi kot lek-tor, je svoj zapis po-svetil osemdesetlet-nemu Alojzu Rebuli. Nekaj utrinkov z openskega didaktiC-nega ravnateljstva je prispevala tudi rav-nateljica Stanislava SosiC Cuk, Jelka Cvelbar pa je obnovila delovanje Sklada Mitja Cuk, ki je na socialnem podrofju deja-ven celih 25 let. Kulturna raz-seznost revije se vije tudi preko pesnitev prof. Majde Ar-taC Sturm an in obCutenega na-govora, ki ga je ricmanjski pe-snik Aleksij Pregarc imel pri Skladu Mitja Cuk za dan slovenske kulture. Berta Vremec se dalje spominja na msgr. Leopolda Jurca ob 100-letnici rojstva, Rossana Paliaga pa priljubljenega zamejskega sk-ladatelja Ubalda Vrabca. Publi-cistiCna roka je vodila Draga
Ce je torej prva Stevilka izpred 20 let vsebovala le velikonoC-no misel in pregled zupnijskih dejavnosti, se je z leti paleta
tem znatno razSirila.
Ce vzamemo v roke letoSnjo izdajo, ki je kot obiCajno izSla ravno na oljCno nedeljo, se lahko sprva zatopimo v veliko-noCno misel openskega zu-pnika Franca PohajaCa, takoj zatem pa se nam pred oCmi predstavi druga stalnica openske revije, se pravi pregled ve-likonocnega slavja v zupnijski cerkvi sv. Jerneja na Opänah in podruznih cerkvah sv. Flo-rijana pri Banih in LurSke Me-tere Bozje na Ferlugih.
Odpira se nato kopica pesniSkih, spominskih, znan-stvenih, verskih in drugih za-
Proslava slovenske sole v Italiji dne 21. maja
Potekala bo na Pomorski postaji
Nova sezona Glasbene matice
Glasbeni spleti bodo prezemali nas prostor
Nova razstava
Prosojnosti Jasne Merku'
Galerija Trzaske knjigarne
Koordinacijski odbor, kateremu predseduje prof. Boris Pangerc in ki skrbi za pripravo slovesne proslave ob 60. obletnici obnove slovenskih Sol v Italiji, je imel minuli teden pomemben sestanek, na katerem je doloäl po-tek programa. Nekatera sicer majhna vpraSanja so Se odpr-ta, glavnina proslave pa je ze dobila dokoncno podobo. Skupno proslavljanje bo po-tekalo dne 21. maja na Pomorski postaji v Trstu. Ze v ju-tranjih urah bodo v preddverni dvorani otvorili razstavo, na kateri bo sodelovalo kar pe-tindvajset osebkov, med kate-rimi bodo imeli glavno vlogo tako slovenske Sole kot tudi ostali slovenski vzgojno-zapo-slitveni zavodi v Italiji. UCenci osnovnih Sol pa bodo na balkonu pred glavno dvorano predstavlili izdelke, ki so jih pripravili v okviru likovnega
natecaja Urada za slovenske Sole. Po vsej verjetnosti bodo na istem mestu potekale tudi delavnice otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce: to pa bodo toc-neje doloCili Sele po sestanku s predstavniki teh vzgojnih usta-nov.
Osrednja slovesnost se bo zace-la ob 17. uri, ko bodo obcinst-vu predstavili multimedijsko zasnovano predstavo z naslo-vom 60 mladih obrazov - 60 let slovenskih Sol v Italiji. Gre namreC za SirSe zasnovani nadrt, ki bo preko fotografskih in arhivskih posnetkov, video priCevanj uCiteljev, profesorjev in dijakov, branja odlomkov iz dijaSkih listov in igranih prizo-rov na najzlahtnejSi nacin po-nazoril preteklost dolgoletne-ga slovenskega äolskega gi-banja v naSi domicilni drzavi. Predstavo bosta zasnovala rezi-serka Martina Kafol in arhitekt Rajko Pertot.
Vpetek, 8.aprila, se bo pricela nova pomladan-ska koncertna sezona Glasbene matice, bogat niz sed-mih, raznovrstnih koncertov, ki bodo na prav toliko odrih in v petih razlifinih krajih naSe dezele zdruzili ljubitelje jazza, ko-morne in orkestrske, pa tudi pop glasbe.
Za osrednjo slovensko glasbeno ustanovo v naSi dezeli je koncertna ponudba prava tradicija, ki jo ohranja od prvih let ob-stoja. Poleg Solske dejavnosti in vidnejSih uspehov ucencev na koncertnem in tekmovalnem podroCju, je koncertna sezona dolgoletna pobuda, s katero vz-postavlja Glasbena matica te-snejSe stike navzven s SirSo pu-bliko in se predstavlja kot vse-stransko angazirana ustanova. Lani je sezona dozivela pravi preobrat. Z doprinosom novih sodelavcev in na pobudo priza-devnega vodstva so koncerti pridobili modernejSo oznako z vkljucitvijo raznih glasbenih zvrsti in SirSo odmevnost z iz-biro novih in prestiznejSih dvo-ran, ki utrjujejo prisotnost Glasbene matice v srediSCu mestne kulturne stvarnosti. Odlicen odziv publike in kritike je na-gradil novo usmeritev, ki je tudi prvic poudarila povezavo treh pokrajin dezele F-Jk, v katerih deluje Sola Glasbene matice.
Z letoSnjo sezono bodo organi-zatorji naredili Se korak naprej v posreCeno smer, in sicer z iskanjem stikov na mnogih raz-licnih nivojih. Poleg Trsta, Go-
rice in Spetra se bo pobuda le-tos razSirila Se na Kanalsko do-lino, da bi resniäio zaobjela vse kraje, kjer Glasbena matica po-nuja mladim glasbeni pouk. Pomladanski del sezone vse-buje torej sedem koncertov: dva v Trstu, dva v Gorici, ostale v Spetru, v Garmaku in na Tr-bizu. Vsi koncerti se bodo prife-li ob 20.30. Prvi koncert bo na sporedu v petek, 8. aprila, v go-riSkem Kulturnem domu, ko bodo na odru nastopili Big Band RTV Slovenije in pevki Martina Feri in Alenka Godec. V celrtek, 21. aprila, pa bosta v trzaSki evangeliCansko-luteran-ski cerkvi nastopila goriSki Ok-tet Vrtnica in kitarist Pierluigi Corona; v telovadnici na Lesah pri Garmaku bo v petek, 22. aprila, nastopila skupina Kata-lena-etno pop; vpetek, 6. maja, bo na sporedu koncert dua Chiabudini - Ipavec (klavir in harmonika), ki bo potekal v dvorani pokrajinskega muzeja na goriSkem gradu; v soboto, 14. maja, bo Spetrski veCna-menski dvorani potekal nastop Harmonikarskega orkestra iz Pulja; vponedejek, 16. maja, bo v trzaSkem kulturnem domu na sporedu recital pianista Kon-stantina Bogina; koncertno sezono bo sklenil koncert Vlada Kreslina in Malih bogov, ki bo potekal v obünski dvorani na Trbizu.
Sezona GM je nastala s pokrovi-teljstvom Ministrstva za kulturo RS in s podporo Zadruzne KraSke banke in dezelnega se-deza RAI v Trstu.
Galerija TrzaSke knjigarne gosti v teh dneh novo razstavo trzaSke umetni-ce Jasne Merku', ki nosi naslov Prosojnosti - svetlobni objekti. Otvorili so jo minuli teden ob prisotnosti same umetnice in Stevilnega obänstva, ki je skoraj docela polnilo tudi prednji prostor knjizne trgovine.
Lastnik knjigarne Igor Stare je po priloznostnem uvodnem pozdravu takoj prepustil besedo umetnostni kritifarki Nives Marvin, ki je ljubitelje umetniSkega navdiha Jasne Merku' popeljala v srz novega likovnega trenutka trzaSke likov-nice. Marvinova je opozorila na vefplastno in raznovrstno krea-tivnost Merkujeve, na katero ima globok vpliv prostor, kjer se je umetnica rodila, se pravi me-diteranski svet, ki ima obenem mofne primesi severnega in srednjeevropskega okolja. Rela-cijo, po kateri se avtorica med
svojim delom premika, zazna-mujejo bipolarni, nasprotni si pojmi, "kot na primer emoeija in raeija, rahlofutno in senzual-no dozivljanje stvarnosti, pod-zavest	in zavest." Tako
umetniSko razseznost pa po-gojuje	suverena uporaba
strokovnega znanja, ki si ga je avtorica nabrala v Stevilnih Stu-dijskih izkuSnjah. Razstavljena dela odrazajo tako odnos, ki ga
avtorica ima do materialov raz-liCnih vrst: papir je le podlaga, na kateri se rojevajo drugi aso-ciativni segmenti, pri katerih se je avtorica posluzevala tako na-ravnih kot umetnih elementov, ki na razliäne naäne rahlofutno odrazajo pojem prosojnosti. Merkujeva je ob koncu dodala le nekaj besed, ki so najbolje povzele njen odnos do tega, kar jo	obdaja:
" Svetloba=zivlj enj e=barva=raz-svetljenje".
VeCer je popestril zvok vibrafo-na, za katerim je stal glasbenik Tom Hmeljak.
Slovenskim vernikom v Zupniji sv. Jerneja na Opänah
Foto Kroma
NOVI	f—«—*	v V
GLAS
[&] Boris Pangerc dobitnik nagrade Ystajenje
Obvestila
GledaliSka skupina KD “Brce” iz Gabrovice pri Komnu gostuje v cetrtek, 7. aprila 2005 ob 20.30 v sempolajski osnovni soli s komedijo Sergeja Verca Zaplesi nam se enkrat, Lili! v avtorjevi reziji.
Tr2aSka duhovska zveza slovenskih duhovnikov iz Trsta prireja 5-dnevni izlet in romanje v San Giovanni Rotondo, S. Gimignano, Sieno in Firence od ponedeljka, 11.7., do petka, 15.7. 2005. Polni penzion, z vodniki in prevozom je cena 370,00 evrov. Dodatek za enoposteljno sobo 80,00 evrov. Ob vpisu se vplaca 150,00 evrov , ostalo pa do konca meseca maja. Vpis je mozen pri vseh slovenskih duhovnikih ali naravnost pri g. Zarku Skerlju v Bazovici, tel. 040 226117. Lepo vabljeni.
Darovi
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu daruje Rada Jurincic 10,00 evrov.
V spomin na pokojne Marc darujeta Marija in Danica 40,00 evrov za cerkev v Bazovici.
V spomin na pokojno Stefanijo Krizmancic daruje Marija Lalkova 25,00 evrov za cerkev v Bazovici. Ob obisku daruje druzina Rapotec 30,00 evrov za cerkev na Pesku.
Ob obisku daruje Jolka 20,00 evrov za cerkev na Pesku.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: Darko in Zinka 100,00 evrov.
V podastitev spomina najine predrage mame Sonje Stubel darujeva Pavel in Tanja 50,00 Evrov za vojne sirote balkanskih vojn v bivsi Jugoslaviji (Solske sestre pri Sv.lvanu vTrstu).
SKLAD MITJA CUK
vabi na slovesno
POIMENOVANJE LIKOVNE GALERIJE PO MILKII BAMBICU
v petek, 8. aprila, ob 20. uri,
Proseska ul. 131, Opcine
in na ODPRTJE BAMBICEVE RAZSTAVE
"Vsakdanjiki": portreti, karikature in ilustracije. Glasbeni uvod Kvarteta flavt Glasbene matice iz Trsta. Literarni utrinek: Meta Stare bere Ljubko Sorli.
Bambicevo osebnost in njegov opus bodo osvetlili: umetnostni kritik prof. Sergio Molesi, slikarka Valentina Verani, pesnik Marko Kravos in mag. umetnosti Jasna Merku'. Ogled od 10. do 12. in od 17. do 19., ob nedeljah samo od 10. do 12. Razstava bo odprta do 29. 4. 2005
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in CERKVENI ZBOR SV. IVAN v sodelovanju z ZVEZO PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUSTEV Trst-Gorica-Videm in ZVEZO SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE vabifa na revijo
PRIMORSKA PO JE 2005
v soboto, 9. aprila 2005, ob 20.30 uri
v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
ZUPNIJA RODIK in ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST vabifa na
SPOMINSKO MASO ZA SKLADATEUA UBALDA VRABCA
v nedeljo, 10. aprila 2005, ob 15. uri v zupni cerkvi v Rodiku Sledila bo komemoraeija na pokopaliscu
Svojevrsten naert
Na Grmadi park spomina o prvi svetovni vojni
Trzaska pokrajina
Minuli teden je dnev-nik II Piccolo navedel novico, da namerava trzaSka pokrajina odkupiti po-droeje, na katerem lezi hrib Gr-mada, se pravi znatno povr-Sino kraSkega roba, ki se od De-vina razprostira do slovenske meje.
Kaze vendar, da devinska graSdina ni edina lastnica hri-ba, ki je bil v prvi svetovni vojni prizoriSde spopada med av-stro-ogrskimi vojaki in italijan-skimi detami. Podrodje, ki me-ri okrog 110 hektarjev zemlje, je v lasti drugih treh oseb, ki imajo z domadim zivljem bolj malo skupnega: gre za druzino Paticchio, ki je v naSem mestu znana predvsem zaradi poslov na podrodju zalozniStva, za la-stnika ageneije nepremidnin-skih drazb Gallery Antonia De Paola in za notarja Giovannija Pisapie, sorodnika druzine Paticchio.
TrzaSka pokrajina in obdina Devin - Nabrezina zelita s to kupeijo preurediti podrodje Gr-made v spominski park prve svetovne vojne, saj je hrib po-sejan z vojaSkimi postojanka-mi, bunkerji in jarki, s katerimi so avstro-ogrski vojaki kljubo-vali italijanskemu ognju, ki je nekaj mesecev nenehno mrc-varil to Spico kraSke fronte. Projekt, o katerem je govor ze nekaj let, sodi torej v valoriza-cijo zgodovinskega spomina naSih krajev, obenem pa je nacht speljan v smer veCjega ovrednotenja naturalistidne dediSdine tega ozemlja: tako tr-dijo v paladi na ul. Galatti.
Res pa je tudi, da dobro znana politiCna usmeritev tako de-vinsko - nabrezinske obCinske uprave kot predvsem trzaSke pokrajinske administraeije da-je gotovo razlog za sumnieenje drugih potez, ki bi lahko ime-le za slovenske domaeine ne-
gativne udinke. De-zelni svetnik SSk Mirko Spacapan je v zve-zi s tem dokaj jasen: "Menim, da gre tudi tokrat za trgovanje z zemljo, na kateri pre-bivamo. Ko se trzaSka pokrajina giblje v to smer, ima za seboj kakSne druge name-re."
Podobna so staliSda svetnika devinsko - nabrezinskega ob-dinskega sveta Viktorja Tanze-ta. "Povedal bi, da so ti nadrti gole sanje nekaterih desnidar-skih krogov, da bi se polastili naSega teritorija. Osebno sem proti predvsem zato, ker je trend tovrstnih pokrajinskih projektovvedno isti: pokrajina najprej kupi in nato proda!" Svetnik Tanze ni zelel dodati nid drugega. "Potrebujem do-datno dokumentaeijo, na pod-lagi katere osnovati naslednje poteze." Izrazil pa je le Se nela-godje v zvezi s premajhnim nadzorstvom s strani dezele do podetja pokrajinske uprave. "Ce je govor o smotrni valori-zaeiji starih vojaSkih objektov, ki bi sodili v smer vedjega ovrednotenja tako SirSega kra-Skega obmodja kot njegovega
zivlja, je nadrt lahko tudi do-ber, saj bi se na tak nadin lahko prepredile nespodobne grad-bene Spekulacije na tem po-drodju, ki ne bi korakale vzpo-redno z ubranim razvojem Kra-sa." Tako je povedal Edi Buka-vec, tajnik Kmedke zveze, ki vidi v danes Se nejasnem nadrtu pokrajine moznost, da bi se lahko nekako zajezila nelojal-na konkurenca velikih nadrtov agrituristidnih polov ob vz-nozju Grmade, o katerih je govor ze vsrto let. KraSko gospo-darstvo je namred po mnenju
tajnika Kmedke zveze osnova-no na majhnih proizvodnih enotah, obrtniSkih, gostinskih, kmetijskih dejavnostih. Nadrtov, ki vodijo k utrditvi prisot-nosti naSega dloveka na terito-riju, ne gre apriorno zavradati. "Truditi se moramo zato, da se pristni kraSki robi ne izmalidi z nadrti, ki niso kompatibilni z ubranljivostjo teritorija, a bi obratno zasendili njegov po-tencial." Pri tem Bukavec ni pozabil na odprto vpraSanje se-sljanskega zaliva, ki se mora "razvijati vzporedno z ostalim
obmodjem". To so seveda le prve besede in misli Edija Bukav-ca, ko je usoda Grmade Se ovi-ta v meglo. Tajnik Kmedke zveze pa je zelo oster do drugih psevdozgodovinskih revizij: gotovo bi tako Bukavec kot vsi mi ogordeno nastopili v prime-ru, ko bi burja nad Grmado razkadila to megleno tandico, tako da bi naposled med bujno vegetaeijo tega hriba zagledali ducejev kip, ki pokrajinskim upraviteljem ni tako zoprn kot nam...
IG
Majhna njiva zadisi in je globlja kot ocean
so obenem razdlenjena z iz-branim jezikom in bogato me-taforiko.
mo - SirSi svet, globoko pretre-se, kako se je podoba domadij-stva s dasom spremenila, kako so surovi industrijski objekti izmalidili otroSko sliko sladke-ga kraja, ki pa Se danes dobi svojo vztrajno podobo v po-sebnem drevesu - oljki: le-ta na najzlahtnejSi nadin poose-blja boledino, hkrati pa globoko navezanost dloveka na svojo zemljo.
Veder je popestrilo ubrano petje Okteta Skofije, ki bo v kratkem dobil novega dlana -
Borisa Pangerca. Tedaj, je pri-pomnil Sergij Pahor, bo vokal-na skupina primorana spre-meniti svoj naziv.
Igor Gregori
Ponedeljkov veder je bil tako naravnan na poetidno doziv-ljanje doma in domadih ljudi. Predsednik DruStva Sergij Pahor, ki je uvedel veder, ni mogel mimo ljubeznivega spomina na preminulega sve-tega odeta, ki ga je Peterlinova dvorana podastila z eno-minutnim molkom.
Takoj zatem pa je bil na vrsti nagrajenec, ki je svoj priloznostni poseg osnoval na asociaciji, ki ga je od spomina na pa-peza popeljala do do-made 'Heimat', ki je "bidana, razorana, raz-laSdena in vendar obenem velidastna, dobra in polna zivljenjskih sa-dov".
Prof. Neva Zaghet je vz-postavila z recitatorjema Nadjo Roncelli in Marija-nom Kravosom poseben dialog, ki je po eni strani popeljal posluSalce v kri-tidno presojo Pangerdeve zbirke, po drugi pa v ne-posrednost njegovih ver-zov. Zaghetova je poudarila, kako se pesnikov razvojni lok razpenja od refleksivnosti do odprtosti. Moza, ki mu je Do-lina rojstna vas, Breg pa - deni-
izobrazencev je prof. Bratuze-va podala obdinstvu Peterlino-ve dvorane utemeljitev komi-sije, po kateri je dolinski pesnik "opozoril nase z zrelo, pristno in izdiSdeno poezijo Sirokega tematskega zajema. V njej izkazuje redek posluh za tukajSnji prostor in das, Se zla-sti za izumirajodi patriarhalni in sodobni slovenski svet do-madega Brega". Komisijo je prevzel predvsem Pangerdev oris vztrajanja breSkih ljudi za prezivetje ob hkratni poeti-dnosti oljdnikov in vinogra-dov. Velika vpraSanja bivanja
Foto Kroma
DvainStirideseta literar-na nagrada Vstajenje za leto 2004 je tokrat romala v Breg. Komisija, ki jo sestavljajo prof. Lojzka Bratuz, prof. Robert Petaros, prof. Zo-ra Tavdar, dr. Zorko Harej, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet in urednik Marij Maver, je iz lanske knjiz-ne bere pregledala 32 del za-mejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2004 in med njimi nagradila pesniSko zbirko Borisa Pangerca OdzejaliSde (za-lozba Mladika).
Na vederu DruStva slovenskih
Ob smrti papeza Janeza Pavla II.
Slovenski verniki molili pri Sv. Jakobu
Smrt priljubljenega papeza Janeza Pavla II. je globoko prizadela tudi slovenske vernike in naSe du-Sne pastirje. Da bi se spomnili velikega moza, ki je ved kot de-trt stoletja vodil rimsko kato-liSko cerkev, so v Sentjakobski cerkvi priredili zaduSno maSo, ki jo je daroval msgr. Marij Gerdol ob somaSevanju zu-pnika v Dolini in Madkoljah Maksa Suarda in patra Rafka Ropreta, ki skrbi za vernike v BorStu in Boljuncu, ter Ske-denjskega kaplana DuSana Jakomina.
Foto Kroma
'"Ne bojte se, odprite na stezaj vrata Kristusu' je nazor, ki nam ga je papez zapustil", je dejal g. Jakomin. Skedenjski
Slednji je ver-nikom posredo-val tudi osebno misel ob tako hu-di izgubi.
Pri tem se je sko-raj v ce-loti opi-ral na besede samega Svetega Odeta, ki jih je bil izrekel ob priloznosti svojega obiska v naSi dezeli daljnega leta 1992.
kaplan je obenem poudaril vlogo, ki jo je imel Janez Pavel
II.	kot medijski dlovek. "Kljub temu da je celih 58 let zivel v
diktaturi cenzure, je nato znal zelo dobro izrabiti medijska sredstva, s katerimi je tudi v zadnjih letih svojega zivljenja znal posredovati vsem, kaj pome-ni bolezen". Papez pa je znal vsakemu vliti u-panja in nakazal pot do razpleta notranjih dilem: "V drevoredu brez izhoda je edini izhod v drevoredu sa-mem"; smrt pa je le prestop, saj "ne bom ved umrl, vedji del mene se bo izog-nil smrti" (Horac 3,30).
MaSo sta spremljala petje zbo-ra ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta in glasba kitar skavtov.
7. aprila 2005
Izselienci / Aktualno
NOVI
GLAS
Kanadski slovenski kongres
"To knjizno delo velja bolj
//
za Slovenijo kot za vas...'
Tako je nagovoril prisot-ne v svojem slavnost-nem govoru predsednik SAZU, akademik prof. dr. Bostjan Zekä, ob predstavitvi knjige dr. Janeza Vintarja na kulturni prireditvi Kanadskega slovenskega kongresa v Toronto 13. marca 2005 ob obCnem zboru KSK.
Sestnajsti letni obCni zbor je potekal v mali dvorani zupnije Brezmadezne, tokrat z zelo pe-strim programom. Zbor je vo-dil ing. Tone Seljak. V zacetku je predsednik sveta KSK Karel Vegelj pozdravil goste in Clane kongresa. Predsednik izvräne-ga odbora France Rihar je obsirno porocal o opravljenem delu, posebno pri uresnicenju knjiznega dela dr. Janeza Vintarja Od Lipe do Javorja, ki ga je izdal KSK. Rihar je tudi naka-zal delo, s katerim se bo odbor sooCal v tekoCem letu. Leta 2006 bo svetovno srecanje slo-venskih glasbenikov v obeh Goricah; ideja ima svoj izvor v KSK. KSK bo tudi sodeloval s slovensko skupnostjo v Italiji pri postavitvi spominskega obelezja pesniku Simonu Gre-gorCiCu ob 100-letnici smrti.
Blagajnik Stane Kranjc je podal blagajniSko poroälo in obve-stil prisotne, da bo prihodnji kanadski cenzus 1. 2006; vsi rojaki naj se priglasijo kot Slo-venci, je poudaril. Odbornik za Solsko mladino prof. Jerry Ponikvar je prisotnim predsta-vil nagrajevalni program za uCence slovenskih Sol v Toron-tu in Hamiltonu.
Dr. Janez Vintar je govoril o svoji knjigi in potem na kulturni prireditvi tudi opisal ured-niSko delo.
Podpredsednik dr. France Habjan je poroöil o dejavnosti Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bil preteklo leto iz-redno prizadeven. Podrobno je prisotne seznanil o proslavi 15-letnice SSK v okviru Studij-skih sreCanj na Opcinab. Volit-ve so pokazale, da bo sedanji odbor ostal za prihodnje leto. Posebnost letoSnjega obcnega zbora je bila izvolitev Castnega predsednika KSK, zdravnika prof. dr. Srecka Preglja iz Ot-tawe.
Isti dan je bila v veliki dvorani kulturna prireditev. Po obeh himnah je predsednik Rihar v imenu KSK pozdravil kardina-
la dr. Aloj-zija Am-brozica, predsednika SAZU dr.
Boätjana ZekSa iz Lju-bljane, vele-poslanico gospo Vero-
niko Stabej iz Ottawe, predsednika SSK dr. Borisa Pleskovica iz Washingtona, generalnega Castnega konzula Jozeta Slo-bodnika s soprogo, zupnika Ivana Plazarja CM, ministra ontarijske vlade Herinder Takharja, predstavnike d rüste v iz Ontaria ter nato prebral ste-vilna pozdravna pisma pred-stavnikov kanadskih oblasti, slovenske vlade in drzavnega zbora.
Kard. AmbroziC je pozdravil prisotne, hkrati pa naslovil nekaj izbranih besed dr. Vin-tarju. Veleposlanica ga. Veronika Stabej je kongresu zazele-la veliko uspehov v prihodno-sti in sporoäla, da je slovenski predsednik dr. Janez DrnovSek odlikoval z znakom za zasluge g. Toneta Zrneca CM, Staneta Kranjca ter dr. Franceta Habja-
na. Nato je pozdravil prisotne predsednik SSK dr. Pleskovic in jasno predstavil za danaSnji Cas kongresno sporoCilo. Povedal je, da bosta letos ze 6. zase-danje slovenskih zdravnikov iz Slovenije in po svetu na OtoC-cu pri Novem mestu in 6. srecanje znanstvenikov in go-spodarstvenikov na Brdu pri Kranju.
Po nagovorih sta gosta iz lju-bljanskega	mestnega
gledaliSCa Ajda Toman in Jer-nej Kuntner recitirala Janeza Menarta Bukvice, Valentina Vodnika Dramilo, Franceta PreSerna Zdravljico in Ivana Cankarja O äimnu siromaku. Njuno podajanje je bilo enk-ratno, posluSalci so lahko zacutili zlahtnost slovenske be-sede. Nekaj pesmi ob spremlja-vi instrumentalnega kvarteta
je zapel nek-danji dekliäki Solski pevski zbor pri zupniji Marije Poma-gaj, sedanji zen-ski zbor pod vodstvom Marjana Kola-riCa; sestavljajo ga izbrani gla-sovi, muzikalno dovrSeni in za posluSalCevo uho osvajajoCi. Stane Kranjc je nato predstavil slavnostnega govornika, akademika BoStja-na ZekSa. Dr. Zekä je svoj go-vor navezal na ravnokar izda-no knjigo izpod peresa dr. Janeza Vintarja Od Lipe do Javorja. V svojem govoru se je dotaknil vpraSanja, kdo prav-zaprav je Slovenec v casu glo-balizacije in kako prerasti Se morebitne miselne pregrade, ki naj bi izhajale iz nerazumlji-vega domovinskega samoza-dovoljstva. Dejal je: "V novi Sloveniji smo na podroCjih znanosti in strokovnih dejavnosti bistveno preslabo pove-zani s svetom in strokovna srecanja Slovencev iz sveta in domovine, ki jih organizira Svetovni slovenski kongres, morejo to praznino zapolniti." Njegov govor je imel naboj idej, ki se jih ne da osvojiti v enem zapisu, zato bo tekst sa-
mostojno priobfen v najblizji prihodnosti. Zanj je pozel dve-minutni stojeci aplavz. Njego-ve misli bodo tudi odliCna te-ma za SSK in za razmislek slo-venskim oblastem, ki si priza-devajo, da bi ustvarile boljSe odnose s Slovenci izven domovine.
Dr. Vintar je svojo knjigo predstavil v obeh jezikih; ko je govoril slovensko, je uporabljal cisto "trubarSäno". Avtorjevi starSi namreC izhajajo iz slovenske Akropole, iz okolice Ve-likih LaSC na Dolenjskem. Od-liCno je izpostavil prehojeno pot pri zbiranju zapisov Se zi-vecih rojakov po Kanadi. Knjizno delo je skupek pri&vanj re-sniCnih oseb, ki so se iz Slovenije izseljevale v Kanado, predvsem v rudarske predele severnega Ontaria po prvi svetovni vojni iz enega samega razloga: Sli so na pot s tre-buhom za kruhom. Na sami predstavitvi je bilo prodanih vec kot 200 izvodov.
Prvi del sporeda je sklenil zen-ski pevski zbor z lepo slovensko pesmijo. Drugi del progra-ma, lutkovno igro Tincek Pe-telin&k, sta izvedla gralca mestnega gledaliSCa iz Ljubljane Tomanova in Kuntner. Kulturni program je vodila gospa TjaSa Skof, sklenil pa ga je Karel Vegelj z zahvalo vsem nav-zocirn in s povabilom na oku-sno zakusko.
F. Habjan
S 3. strani
Zivljenjska izbira...
Ko si se komaj uCila slo-venäfine, kakSne te2ave si imela z naSim jezikom?
Joj! Sprva sem si neprestano ponavljala, da se tega jezika ne bom nikoli nauCila! FrancoSCina in SpanSCina, jezika, ki sem ju ze poznala, slo-nita na latinskih temeljih, slo-venSCina pa je bila za moja uSesa nekaj popolnoma tuje-ga in nemogoCega. Bila sem tudi frustrirana, saj angleSCina ni bila v Sloveniji Se tako razSiijena. Ves das pa so z ma-no govorili v nemSüni, saj so mislili, da kot tujka ta jezik obvladam, ni bilopomembno ali sem iz Velike Britanije ali od drugod. Lahko povem to-rej, da sem se slovenSCine uö-la iz potrebe. Tezave sem naj-brz imela s Sumniki, predvsem, ko so si ti v besedi stali v zaporedju. Tezave sem imela seveda v vsakodnevnem spo-razumevanju: na misel mi prihaja primer, ko sem konC-no uspela razloziti prodajalki sla$£i£ame na MikloSiCevi, zakajAnglezi neradi pijejo slovenskega Caja: ta je bil namrei planinski Caj s toplim mlekom in ne indijski Caj, ki ga mi do-ma pijemo s hladnim mlekom.
Kako pa, da si se ustavila pri nas v Trstu?
Bilo je leta 2001. Sku'ajno sem priSla v Trst. Zadnja leta sem se veliko vec* vraCaJa domov na Skotsko zaradi druzinskih razlogov. Zgodilo se je, da je moral moj maCekprestati v Trstu karanteno, da bi ga lahko peljala s seboj domov, kjer sem nacrtovala zakljuCek ma-gisterija. Peljala sem ga k zivi-nozdravniku na OpCine, ki je bil Slovenec. Tako sem na tem koncu spoznala veliko ljudi. Mreza poznanstev se je nato razSirila in posamezniki so me tako prosili, naj se vrnem v Trst, da bi poudevala angleSöno. Danes pouCujeä na Skladu Mitja Cuk.
Tako. Sprva sem leta 2003 pouCevala enkrat tedensko: imela sem tri skupine, skupno
28 otrok. Ohranila sem vsekakor zveze v Ljubljani in se tudi redno vraäala na dom. Letos je bilo pri Skladu toliko povpraSevanja, da je Stevilo uCencev naraslo na 120. V mojem razredu sedijo tako Slovenci kot Italijani, hen-dikepiranih otrok Se ne poucujem.
Ko 2e nekaj Casa Ziviä med nami v zamejstvu, kakSno mnenje ima$ o odnosih med manj Sinei in pripad-niki veäne?
Vreviji Skratsem ze pi-sala, da sta si slovenska in italijanska stvarnost Se skrivnostni ena do druge. Obdutila sem, kako se nekateripripad-niki manjSine poCutijo tujci tako v Sloveniji kot v Italiji. Ko sem prihajala vltalijo, so bi-li Italijani nevljudni do mene, ker so mislili, da sem Slovenka, imeli so se za veCvredne. Razu-mela sem, kako tezko je biti Slovenec v Italiji.
Tezko dojamem, kako to, da vas Italijani nimajo za bolj izobrazene, kerobvladate dva jezika, nasprotno: menijo, da ste manjvredni. ManjSina bi tako po mojem mnenju lahko trdila, da je neke vrste svetzase, pravi 'unikat', in za-nimivo bi bilo, ko bi se slovenska in italijanska drzava tega resniöio zavedali. Menim sicer, da ste manjSinci v za-vidljivem polozaju, saj zaradi znanja slovenSüne imate kljuc? do vzhodne Evrope, obe-nem pa tudi latinsko podlago za zahod. Neverjetno, kakSno bogastvo je to!
Ali ti je morda zgodovinsko zaledje naSih krajev znano? Po pravici, bolj malo. Dojela sem le, da razkoli obstajajo. Ali poznaS slovensko lepo-slovje?
Povedala bi, da nekaj najpo-membnejSih pisateljev poz-nam, na primer Cankarjevo prozo, Jenkovo poezijo in PreSernove verze. PreSeren mi
je blizji, ker je nekako soroden naSemu pesniku Robertu Bur-nesu. Dodala bi Se, da Skotsko - slovenska druzba v Ljubljani proslavlja oba pesnika, ki sta bila romantika in zivela sta tudi na isti naCin - rada sta imela nezni spol in zlahtno kaplji-co. Podobno usodo sta imela tudi v smrti, saj sta oba mlada umrla. O Cankarju in Jenku pa menim, da odrazata slovansko globoko melanholiCno in hkrati temno duSo. Zivljenje vidi ta tako, kakrSno je.
Katere so negativne plati nas Slovencev?
Pri Slovencih pogreSam po-manjkanje humorja. IskuSnje mi narekujejo siedete: Sloven-
cu primanjkuje nekoliko zau-panja v lastne sposobnosti, nikoli ni zadovoljen s samim sabo, nikoli mu niso dovolj di-plome, ki si jih je zasluzil. Veliko hrepenenja je vSlovencu, saj nikoli nima miru. Sloven-cu bi enostavno rekla, naj po-gleda, kaj ima: dobri ste, izo-brazeni, samostojni, sposobni. Ko bi gojili malce humorja do sebe in zivljenja, bi bilo veliko lazje biti Slovenec.
Kaj pa tvoje izkuSnje v Casu balkanske vojne? Katere misli so se takrat prepletale v tebi v tistih teZkih tre-nutkih?
Povedala bi najprej, da sem bila v tistem obdobju izredno ponosna na Slovenijo! VeCkrat sem tudi ponoö ob luö televizije pisala protestna pisma, naslovljena ZDA, Zdruzenim narodom, Veliki Britaniji, ko je bil prvi minister John Major, da bi prosila pomodza Slovence. Tako Slo-
venci kot Hrvati so izbrali sa-mostojnostin to je sodilo med njihove pravice. Takrat sem bila idealistiCno mlado dekle in verjela sem, da demokraeija Se obstaja. Nekaj let prej smo bili vsi priCa takojSnjemu pri-zadevanju zahoda za okupira-ni Kuvajt; interesi zahoda na tistem podroCju so bili oöitni. Ko pa so tanki jugoslovanske vojske ustrahovali po slovenskih cestah in smo imeli zapr-te mejne prehode, me je veliko prijateljev in znancev iz Avstrije terSkotske vabilo, naj Slovenijo zapustim. Rekla sem: ni govora! Dejstvo, da sem v Sloveniji ze nekaj casa prezivela, me je gnalo k pre-priCanju, da je pravica Slovencev skupno klju-bovati premoCi jugoslovanke vojske, ki je bila takrat peta naj-vedja vojska na svetu: in tako sem ostala. Kakäne spomine imaS na vojno obdobje?
Zivela sem v majhnem stano-vanju v Ljubljani. Spominjam se na primer, da so v hujSih trenutkih po tele-viziji priporodali, naj ugasne-mo luö, naj se ne priblizuje-mo oknom. Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da se to res dogaja in da svet nie o tem ne ve! Srbi so mislili, da bo Slovenija le nekaj dni kljubo-vala in bo nato uniCena, ven-dar ni bilo tako. Ko pa se je vojna zaCela, so angleSki novi-narji mrez Sky News, BBC itd. res priSli. Ker v tistem Casu ni bilo veliko ljudi, ki bi angleSCi-no govorili in sem jaz kakSno besedo slovenSCine vendar poznala, sem tem novinarjem pomagala. Sodelovala sem z novinarjem mreze Sky news in ga spremljala okrog. Spominjam se, da so bili slovenski vojaki zdravniki, odvetniki, ekonomisti, nosili so vojaSke terenske obleke. Zato da bi SCi-tili domovino, so opustili osebna prepriCanja in se sprijaznili z nujo Casa. V vojno kot sredstvo za reSevanje
problemovniso sicer verjeli, a borili so se, ker je bilo treba tokrat braniti svoj dom. Ljudje so bili takrat zelo pogumni. Bilo je prviC in zadnjiC, ko sem videla Slovence zdruzene vna-rod. Tistih deset dni je bilo prav tako!
Kako si doZivljala neposred-ni stik z vojno?
Spominjam se, kako smo teka-li v zakloniSCa, ko so zaCele Sirene tuliti. Hrup vojaSkih avionov, ki so zelo nizko lete-li nad prestolnico, se je dalo sliSati daleC naokrog. V takih varnih prostorih smo bili natr-pani in Cakali, da nevarnost mine: z ramo ob rami so sede-li otroci in starejSi. Ti so bili povsem mirni, saj so ze dozi-veli izkuSnjo druge svetovne vojne. Ob uSesih so drzali ra-dio in posluSali zadnje novice. Dodati moram, da so kljub zaCetnemu Soku tak polozaj vsi dozivljali z veliko dozo hladnokrvnosti, saj so priCakovali, da bo polozaj prej ali slej zdrknil na taka vojna staliSCa. Spominjam se tudi, ko so zasebne avtomobile uporabljali kot barikade: tudi mene so 'prosili', naj predam kljuCe in naj iz avta vzamem s seboj osebne stvari. Tako je bilo paC tistih 10 dni, ko so skuSali jugoslovanski vojaki obkoliti Ljubljano, kot so ka-sneje Sarajevo. Vendar se je na koncu polozaj popolnoma spremenil in mladeniCi v ju-goslovanskih tankih so se nato vdali, saj niso bili opremlje-ni za daljSe bojevanje. V Sloveniji so tudi krozile govorice, da je bila takrat stavka smetar-ske sluzbe naCrtno izpeljana, da bi iz Avstrije prispeli to-vornjaki za odvazanje smeti, ki pa so bili v resnici polni orozja, namenjenega sloven-skemu odporniStvu.
Ko pa je vojna dosegla Hr-vaäko in Bosno?
Na ljubljanski televiziji so me prosili, ali bi lahko nudila svoj glas za neposredna priCevanja bosanskih zena: grozljive izkuSnje so bile! Nisem raz-miSljala, da bi po tej poti na-daljevala, vendar v usodo verjamem: tarn si, kjer si naj-bolj potreben. Slediti moraS 'znakom', ki se tiponujajo in takrat sem konCno razumela,
zakaj sem sploh v Sloveniji, oziroma, zakaj moram v Sloveniji ostati. To je bil zaCetek Sestih let - od 1992 so 1997 -ko sem zaCela pomagati v be-gunskem centru za bosanske zene in otroke v Ljubljani.
Ce pa se vmemo k tebi na sever: kaj meniS o odnosu Velika Britanija - Evropska unija?
Mislim, da je tisti preliv, ki loCi Otok od Evrope v resnici velik kakor ocean, kar se evropske-ga vpraSanja tiCe. Anglezi so, recimo tako, ravnoduSni do EU, niso pripravljeni sprejeti evra le zato, ker so del Evrope. Velikokrat se pritozujejo nad odloCitvami, ki prihajajo iz Bruslja. Na Skotskem pa smo veliko bolj odprti. To je po mojem mnenju odvisno tudi od dejstva, da smo Kelti majhen narod, in ravno zato zelimo druge narode razume-ti: povsem obiCajno se nam tako zdi uCenje tu jih jezikov. To je edini naCin, da vzposta-viS neposrednejSi stikzmenta-liteto drugega naroda. Osebno Cutim vednopotrebo, da se so-govorniku opraviCim, Ce ne govorim njegovega jezika, in se mu nato zahvalim, ko pre-stopiva k angleSCini. PrepriCa-na sem, da so jeziki najzlaht-nejSe sredstvo za komunika-cijo. Dialog je pri premoSCanju konfliktov vedno bolj uCinkovit od orozja. NaSa sogovornica je nato pojasnila, da sta si angleäka in italijanska diplomacija zelo razliCni, predvsem zdaj, ko je v Italiji na vladi Berlusconi, ki veCkrat vz~ buja v angleSkih politiCnih krogih posmeh zaradi svoje-ga vedenja.
Kaj pa os London - Washington?
Res sem upala, da je Tony Blair nekoliko bolj pokonCen in ima kaj globljega v sebi, nje-govo prijateljstvo in zavezniStvo z Bushem pa je dokazalo ravno obratno. Menim, da svetznjima ni najbolj na varnem. Verjamem pa v normalne ljudi, ki se trudijo, da bi svetpostal boljSi od tega, kar je. Dan za dnem je treba gojiti vero vdobrotoin enako-pravnost slehernega CloveSke-ga bitja. Vtem leziprava mod
Ä
t
Foto IG
NOVI
GLAS
Yeliko je storil tudi za osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije
Molitve za papeza, ki je zaznamoval Cerkev in svet
Verniki v Sloveniji so skupaj s Skofi, duhov-niki, redovnicami in re-dovniki veliko molili in Se mo-lijo za papeza, ki je s svojo dejavnostjo pomembno vpli-val na zgodovino zadnjega de-la dvajsetega stoletja in prvih let novega, enaindvajsetega stoletja. Zanj so zelo zavzeto molili pri svetih maSah in dru-gih obredih v vseh cerkvah. S tem so se verniki odzvali na vabilo slovenske Skofovske konference, naj molijo za papeza Janeza Pavla II. in za Cerkev.
O prizadevanjih in delezu sve-tega oCeta za odpravo krivic in osvoboditev ljudi, tudi duhov-no, v tem okviru tudi za pro-pad komunizma, so slovenska obäla obSirno poroCala. VeC porocil in drugih dokumentov o zgodovinskem poslanstvu Janeza Pavla II. je objavil tudi Ti-skovni urad Slovenske äkofovske konference. Ljubljanski nadSkof in metropolit msgr. Alojz Uran je na nacionalnem radiu in TV ter v posebni od-daji Radia Ognjisce, namenje-ni poslanstvu in bolezni svete-ga oceta, poudaril, da je on veliko storil tudi za osamosvoji-
tev in mednarodno priznanje Slovenije. O tem je dober priCevalec nekdanji ljubljanski nadSkof in metropolit dr. Alojz SuStar, ki je o prispevku Svete-ga sedeza osamosvajanju Slovenije tudi nekajkrat govoril. Obiska papeza v Postojni, kjer je praznoval svoj 76-rojstni dan, se je v pogovoru, ki ga je 1.aprila objavil Casnik Primor-ske novice, spomnil koprski Skof msgr. Metod Pirih. Dejal je, "da je obisk sv. oceta pustil v mladih in pri odraslih nepo-
zabne vtise in spomine. Skupaj smo praznovali njegov roj-stni dan ob posluSanju bozje in njegove besede, ob pesmi, veselju in sproSCenosti. Papez je v Postojni povabil mlade, naj sprejmejo Kristusa in po-stanejo misijonarji v vsak-danjem zivljenju, v odnosih s sorodniki, soSolci in sodelav-ci, s prijatelji v prostem casu, pri Sportu ter pri socialnih dejavnostih. V spomin na pa-pezev obisk v Postojni se mla-di vsako leto sreCajo v tem me-
stu. Papez sre&nja z mladimi verniki v Postojni ni pozabil. Nekaj Casa mi je ob vsakem srecanju ponavljal: "Nepozab-na Postojna". In sedaj je prvi moz Cerkve, ki je premisijona-ril ves svet, pribit na kriz bolezni. Kot je vedno opogumljal ljudi in jih navduSeval, naj po-gumno odprejo vrata Kristusu in se äm bolj poistovetijo z njim, je sedaj sam sprejel Kri-stusovo usodo. Zelimo mu bi-ti blizu s svojo plemenito mi-slijo, molitvijo in hvalezno-stjo. Bog ve, kdo bo njegov na-slednik, in ali bomo tudi iz ust novega Petra sliäali govoriti slovensko."
V spomin in za pocastitev papeza, ki je imel veliko skrb in razumevanje za potrebe ver-nikov, Cerkve in sveta, naj spomnimo, da je po njegovi volji in odloätvi Vatikan ze 13. januarja leta 1992 priznal novo drzavo Slovenijo. Temu priznanju je sledila veäna drzav clanie EU, ki so neodvi-sno in samostojno Slovenijo priznale 15. januarja 1992.
Sv. oCe je Slovenijo obiskal dvakrat. PrviC od 17. do 19. maja 1996, ko se je mudil v vseh treh Skofijah ter se je z verniki sreCal v Stozicah pri Ljubljani, Postojni in v Mari-boru. Drugic je bil na obisku 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blazenega razgla-sil Skofa Antona Martina SlomSka.
Marijan DrobeZ
V spomin
Uciteljica Jozica Boltarjeva
Na pragu pomladanske-ga meseca, v katerem se je rodila pred enain-devetdesetimi leti, smo se v Kanalu ob Soä poslovili od uäteljice, znane kulturne in druzbene delavke Jozice Bol-tarjeve.
Pripadala je generaciji, vrzeni v Cas velikih osvajalskih apeti-tov, ki so sprozili dva krvava svetovna spopada in vzposta-vili tri totalitarne rezime, kar je v polni meri okusila tudi SoSka dolina z vsem prebival-stvom. Prav na zacetku svojega zivljenja je bila Jozica Boltar pognana v begunstvo zaradi odprtja soSke fronte, ob po-vratku na poruSeni dom pa se
je njeno avstrij-sko drzavljanst-vo spremenilo v italijansko; na slovenskem o-zemlju je dozi-vela prepoved vsega slovenskega, tudi imen krajev in celo ljudi; postala je italijanska brezposelna uä-teljica z obCasnimi suplenca-mi, med vojno slovenska par-tizanska uciteljica na trzaäkem podezelju, nato vaSka uciteljica po hribovskih vaseh visoko nad obema bregovoma SoCe, kamor je bilo treba seveda peSaäti, in konCno dobila stal-no mesto na nizji gimnaziji, kasneje na predmetni stopnji osnovne Sole v rojstnem kraju Kanalu, kjer je ob enako za-gnanih kolegih, idealistih po-stavljala temelje strokovnemu in vzgojnemu ugledu kanalske osnovne Sole. Kot vsi, ki so okusili faSistiCno zatiranje in
ponizevanje, je bila nesebiäio predana delu za obnovo slo-venstva in pripravljena o-pravljati prekomerno delo za mizerno plaälo ter verjela, da se je treba zrtvovati za "obnovo poruSene domovine" in "izgradnjo socializma". V sk-ladu s poklicno etiko je skrbe-la za nenehno strokovno in pedagoSko-didakti£no izpo-polnjevanje, morala pa je zal preboleti tudi krivico, da ji ni bila omogo&na pridobitev formalne izobrazbe, ceprav je izpolnjevala vse pogoje za to. IJCiteljevo delo je v tistih Casih krepko prestopalo Solski präg, v Kanalu pa je naSlo plodna tla tudi zaradi kulturnega izroäla in zgodovinskega spomina na neStete znamenite Kanalce. Torej se Jozici Boltar ni bilo tezko vkljuäti v Se zivo jedro kanalskih kulturnih delavcev ter sodelovati pri ponovnem vzpostavljanju Prosvetnega
druStva in knjiznice na te-meljih skoraj stoletne kanalske citalniSke tradicije; v okviru le-tega je bila tudi po njeni zaslu-gi in konkretnem delu usta-novljena dramska skupina, ki Se vedno uspeSno deluje, kar velja tudi za kasneje urejeno galerijo Rika Debenjaka. Prav tako je bila med ustanovitelji kanalskega Turisticnega olep-Sevalnega druStva v casu, ko se goriSki obcini ni zdelo vredno podeljavati Stipendij za Studij te smeri na ljubljanski fakulte-ti.
Nam kolegom bo ostala v spo-minu kot preudarna sogovor-nica, svetovalka in prijetna so-potnica, ki se je sicer odzivala tudi z ostrino, ter nenehna spodbujevalka k delu za SirSo skupnost. Zaradi sadov svojega dela zasluzi mesto med po-membnimi kanalskimi oseb-nostmi.
Antonija Valentinäd
n:
Gledalisce na vrvici
'a odru SNG Nova Gorica je v pe-tek, 18. marca,
GledaliSCe na vrvici, ki ze nekaj let vodi po zapletenih poteh dramske umetnosti najstniSke gledaliSke zane-senjake pod okriljem ZKD Nova Gorica in izvezbano mentorsko in rezijsko roko Emila AberSka (na sliki), pok-lonilo majhnim in veCjim gledalcem novo odrsko po-stavitev. Tokrat je AberSek se-gel v carobno skrinjico in iz nje izvlekel pravljico v verzih Stirje fantje muzikantje trzaSkega pisca Miroslava KoSute, ki je zgodbico Bremenski godci bratov Grimm prelil v vezano besedo in z njo prijetno in poucno, s Siri-no srca, nagovoril posluSalce. SrCika zgodbice je ugotovitev, da je nehvaleznost plaälo tega sveta. Tega se dobro zave-dajo ostareli osel, ki ga je mlinar mislil spraviti s sveta, ker mu ni mogel veC tako krepko sluziti kot vCasih, pes,
Stirje fantje muzikantje
Prikupen prikaz pravljice v verzih
macka in petelin, ki so iz po-dobnega vzroka zbezali z do-
Foto JMP
ma in se namenili v mesto, da bi postali muzikantje. To-da ob mraku, ko je trudnost premagala njihovo zeljo po svobodi, so zagledali luC, ki
je brlela v hiSici sredi gozda.
S "petjem", brcanjem, pra-skanjem... so prepodili razbojnike, ki so v njej kraljevali, in se vselili v novi domek, v katerem so srecno uzivali pridoblje-no prostost.
Izraziti verzi Miroslava KoSute, ki se spletajo iz kitice v kitico, kot da bi morje valovalo, so se v AberSkovi odrski uprizo-ritvi izoblikovali v pre-priäjivo dramsko celoto, ki je Se posebno razigra-no zazivela proti koncu, ko so nastopili trije raz-bojniki v zabavnih, mozatih plesnih korakih in ogreli tudi najmlajSe gledalce. Duhovito so jih upodobili Vito Kor Sic, Enej Gala in Nejc Cijan. Dobro so se v vlogah pripovedovalke, osla, psa, maCke in petelina odrezale Valentina Pirih,
Nika Benäna, Sara Kenda, Vi-da Krt in Jasna Hojak, ki so pe-le in plesale ob izvirnih zvokih mladega gla-sbenika Mateja Petejana in na koreografijo MaSe Mihelj. AberSek si je zamisli minima-listicno scensko sliko s tremi, gibljivimi zasloni, ki so pona-zarjali razlicne scenske prizo-re in situacije. Pisane, bogate kostume, Se posebno iz-najdljivo ponazarjajoCe zu-nanje znaälnosti nasto-pajoäh zivali, je z domiSljij-sko natanäiostjo seSila Ne-venka 'lomaSevic, vodja Sivilj-ske delavnice SNG Nova Gorica. Z izvedbo predstave je bil zelo navduSen tudi Miroslav KoSuta, ki je stopil na oder, se zahvalil izvajalcem in razkril, da je verze spisal pred 40 leti v Ljubljani, za ra-dio. Zal, tudi njemu ni uspe-lo priklicati na oder reziserja AberSka, da bi z njim delil iskreni aplavz zadovoljne publike.
Iva KoiSiä
Krutke
Pisatelj Alojz Rebula o nezdruzljivosti krscanstva in komunizma
V novi stevilki tednika Demokracije je bil objavljen obsiren pogovr s pisateljem ter narodnim in kulturnim delavcem iz Trsta, prof. Alojzom Rebulo. Na neko vprasanjeje odvrnil, “da je zdruzevati krscanstvo s komunizmom utopija.” Opozoril je, "da je bistvo krscanske etike ljubezen, za leninizem pa je eticno, kar je v korist Partije.” Ugledni slovenski izobrazenec Alojz Rebula je tudi poudaril, “da kdor je pod komunizmom hodil v cerkev, je bil dejansko oporecnik (disident), ker se je izjavljal proti uradnemu ateizmu rezima."
Razstava "MMM ART 2005" v Kulturnem domu v Gorici
V soboto, 9. aprila 2005, ob 18.00 uri bo v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Italija) otvoritev skupinske mednarodne razstave “MMM ART 2005”.
MMM Art so mednarodna delovna srecanja likovnih ustvarjalcev, ki ze deveto leto zapored potekajo v slikoviti vasici Medana v Goriskih Brdih. Kulturni dom v Gorici se z zakljucno razstavo aktivno vkljucuje v mednarodni projekt delovnega druzenja, prepletanja obmejnega prostora in sirjenja povezav v evropski prostor. V galeriji Kulturnega doma Gorica bodo torej predstavljene umetniske stvaritve, tako slike kot skulpture, nastale na letosnjih druzenjih MMM Art, na katerih so sodelovali naslednji evropski umetniki (iz prvega februarskega srecanja): Julia Trenkwalder in Gerlinde Thuma iz Avstrije, Claudio Mrakic, Riccardo Righini, Rosa Banzi in Daniele Angelini iz Italije, Manolo Saenz Messia in Gloria Pereda iz Spanije, Bruno Paladin in Marina Banic iz Hrvaske. Med slovenskimi ustvarjalci pa bodo: Andrej Pavlic, Boris Zaplatil, Etko Tutta, Nusa Lapajne, Tanja Spenko, Crtomir Frelih, Dare Birsa, David Licen, Boni Ceh, Narcis Kantardzic, Joze Marine, Damjana Plesnar, Adel Seyoun in Robert Srebrnic. Iz drugega aprilskega srecanja pa: Nezika Novak, Michael Kos in Franz Berger iz Avstrije, Brigitte Brandt, Carmelo Zotti, Enzo Foschini, Mirella Brugnerotto, Marco Giunchi, Paolo Figar, Stefano Comelli in Rado Jagodic iz Italije, Teofilo Buendia iz Spanije, Bruno Paladin in Sinisa Majkus iz Hrvaske ter Andrej Pavlic, Jelka Flis, Etko Tutta, Dragica Cadez Lapajne, Dusan Trsar, Janez Lenassi, Janez Suhadolc, Jure Posa, Metka Kavcic, Miran Kordez, Vanja Mervic, Veljko Toman in Vladimir Bacic iz Slovenije.
Razstava, ki jo v skupnem sodelovanju prirejajo Kulturni dom-Gorica, MMM ART, Glaerija Artes iz Nove Gorice in Zveza slovenskih kulturnih drustev, bo odprta vse do 22. aprila 2005 po sledecem urniku: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure ter v vecernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
V Sloveniji nove priloznostne postne znamke
Posta Slovenije je izdala serijo novih priloznostnih postnih znamk, ki prikazujejo nekatere pomembne dogodke iz slovenske preteklosti. Tako je posebna znamka namenjena 100-letnici organiziranega turizma na Slovenskem, v seriji Minerali pa so izdali znamko z motivom mi-nerala Zoisita. Le-tega je pred dvesto leti odkril baron Ziga Zois, sicer znan podpornik slovenskih razsvetljencev, na-ravoslovec, mineralog in zbiratelj.
V seriji, imenovani Zgo-dovina, sta izsli prilo-znostni postni znamki, ki zaznamujeta 60-letnico konca druge svetovne vojne in vrnitev izgnancev. Priloznostno besedilo k znamki o 60-letnici konca druge svetovne vojne je prispeval Ivan Dolnicar, bivsi predsednik slovenske borcevske organizaeije. Ponovil in razlozil
je ze znana dejstva iz uradne zgodovine o narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji in za-pisal, da se je druga svetovna vojna v Sloveniji koncala 14. in 15. maja leta 1945. Tedaj so se namrec nemske enote in kolaborantske edinice (tako jih naziva general Ivan Dolnicar) na Libuski gmajni pod Pliberkom na Koroskem vdale slovenskim partizanom.
Zal pa pisec besedila o 60-letnici konca druge svetovne vojne ne omenja, da so ze nekaj dni po tistem velikem zgodovinskem dogodku nove oblasti zacele izvajati mnoziene poboje svojih resnienih ali zgolj domnevnih nasprotnikov.
V razstaviscu Stolp na vratih v Stanjelu Rozina Pirc prikazuje svoja roena dela
Rozina Pirc izSezaneje zaradi visoke starosti (rojena je bila 5. marca leta 1918 v Cehovinih pri Gornji Branici) opustila delo na veliki domaci kmetiji, se zmerom pa se posveca svojemu velikemu veselju, sivanju roenih del. Sivanje je vzljubila v mladosti, ko so na njenem rojstnem domu dekleta sivala in si pripravljala “balo”. Sivala so ob skromni razsvetljavi petrolejk, ker tedaj elektricna luc na Krasu se ni bila razsirjena.
Njena veeja dela so cerkveni prti, ki krasijo cerkve v Sezani, Koprivi, Branici, kapelo v domu upokojencev v Sezani in drugod. Izdelala je tudi veliko namiznih prtov in slik, ki krasijo domove njenih sorodnikov in prijateljev. Kljub visoki starosti se vedno pridno siva in razmislja, kot pravi, “komu vse bi se rada kaj darovala." Del njenih roenih izdelkov prikazuje na razstavi v razstaviscu Stolp na vratih v Stanjelu. Njene stvaritve bodo na ogled do 10. maja letos.
TVOJA ZELJA POMAGATI DRUGIM NE BOSLAVPOKOJ. -
m ßlS
PODP^I OBRAZEC CUD IN NAMENI OSEM OD TISOC KATOLISKI CERKVI.
www.8xmille.it
8K
mille
C.E.I. Conferenza Episcopale Italiana chiesacattouca
Davkoplacevalci, ki niso dolzni predstaviti davcne prijave, lahko vseeno sodelujejo pri izbiri Osem od tisoc z obrazcem CUD. Dovolj je, da na obrazcu dvakrat podpisejo: v okencu Chiesa Cattolica in na dnu obrazca, v okencu "Firma". Nato naj dajo obrazec CUD v belo ovojnico, nanjo naj zapisejo svoj priimek in ime ter davcno stevilko s pripisom "Scelta per la destinazione deir8xmille delTIrpef - Anno 2004". Pismo naj oddajo na posti ali v banki. Vse potrebne informacije za podpis na obrazcu CUD lahko dobite na zeleni telefonski stevilki 800.348.348.
DESTINAZIONE DELL’OTTO PER MILLE DELL’IRPEF
Chiesa cattolica
Na t v o j i ali na
d a v c n i obrazcu
p r i j a v i CUD
NOVI
GLAS
Primorska / Gospodarstvo
7. aprila 2005
19
V Iskri Avtoelektriki ob 45-letnici delovanja
Prenovljeni prostori hcerinske druzbe Asing
Vsempetrski Iskri Avtoelektriki so 45-letnico ob-stoja in delovanja minu-lo sredo zaznamovali s sejo nadzornega sveta, odprtjem prenovljenih prostorov hderin-ske druzbe Iskra Avtoelektrika Asing in z novinarsko konferen-co, na kateri so predstavniki uprave napovedali Se bolj inten-zivno vkljudevanje v procese globalizacije. Na Kitajskem na-merava Iskra Avtoelektrika v kratkem ustanoviti ze drugo joint venture podjetje s kitaj-skim partnerjem Fawer, ki je najvedji proizvajalec podsesta-vov za avtomobilsko industrijo na Kitajskem. Pripravljajo pa se tudi na prevzem proizvodnje al-ternatorjev za prestizni model avtomobilov Maybach proiz-vajalca DaimlerChrysler.
Iskra Avtoelektrika je bila kot poslovna enota kranjske Iskre ustanovljena leta 1960. Danes je skupina Iskra Avtoelektrika globalni proizvajalec zaganjal-nikov in generatorjev za mo-torje z notranjim izgorevanjem, elektricnib pogonskih sistemov in drugih zahtevnejSih kompo-nent za avtomobilsko industrijo. Na ravni skupine je Iskra Avtoelektrika v letu 2004 reali-zirala za 36 milijard tolarjev prodaje, kar je za 11 odstotkov ved kot v letu 2003, na ravni obvladujode druzbe s sedezem v Sempetru pri Gorici pa se je prodaja povedala za skoraj 25
odstotkov in je znaSala malo manj kot 30 milijard tolarjev. Veliko vedino proizvodov pro-dajo v tujino, najved v Nemdijo, Italijo, Iran, na Nizozemsko ipd.
Kot je na novinarski konferen-ci povedal predsednik uprave AleS Nemec, ki Iskro Avtoelek-triko vodi od leta 1990, ima skupina Iskra Avtoelektrika danes v Sloveniji Stiri hderinska proizvodna podjetja, vec proiz-vodnih in trgovskih podjetij pa ima tudi v tujini.
V zvezi s sejo nadzornega sveta druzbe je povedal, da so dlani obravnavali porodilo o poslo-vanju ter ugotovili, da je bila glede na izjemen dvig cen jek-la in bakra v minulem letu do-sezena zavidljiva rast, pa ceprav so bili rezultati zaradi 40 - 60 odstotkov drazjih omenjenih surovin nekoliko slabSi. Povedal je §e, da bodo skuSali porast stroSkov v prihodnje nekoliko zmanjSati z zamenjavo dobavi-teljev.
O sodelovanju s kitajsko druz-bo Fawer (Fawer Automotive Parts Company Ltd) pri usta-navljanju ze drugega joint venture podjetja na azijskem trgu, je Nemec povedal, da bo sku-pno podjetje proizvajalo za-ganjalnike in alternatorje za ki-tajski trg ter dodal, da je zade-tek proizvodnje predviden ze v drugi polovici leta 2005. V zvezi s prevzemom proizvodnje al-
ternatorjev za Maybach, prestizni avtomobil viSjega cenovnega razreda, je povedal, da gre za veliko priznanje, saj se v ta vozila vgrajujejo le komponente naj-viSjega kakovostnega razreda, in dodal, da nadrtujejo zadeti s proizvodnjo konec aprila 2005. Omenil je tudi priznanje za od-lidncst, ki ga je druzbi Iskra Avtoelektrika za dosezke v letu 2004 podelila ameriSka druzba John Deere, ena najbolj znanih in najvedjih svetovnih proiz-vajalk kmetijske in gradbene mehanizacije.
Novinarski konferenci je sledi-lo Se odprtje prenovljenih prostorov hderinske druzbe Iskra Avtoelektrika Asing, ki je usmerjena v razvoj in proizvodnjo vrhunskih navijalnih strojev, montaznih linij in me-rilnih naprav in sistemov v sk-ladu z zahtevami znanih kup-cev in zaposluje 40 delavcev, med katerimi prevladujejo ljudje z visoko in viSjo izobraz-bo. Z investicijo v vrednosti 100 milijonov tolarjev je priSla druzba do 400 kvadratnih me-trov novih povrSin v dvonad-stropnem poslovno-upravnem delu, kjer so pridobili ustrezne prostore za sprejem kupcev in dobaviteljev, sejno sobo, arhiv in projektni biro ter tako reSili cel kup problemov, s katerimi so se srecevali v neustreznih prostorih.
NN
Kmalu nadaljevanje bogate tradicije na Goriskem
Nov studijski program vinogradnistva in vinarstva
Iz Politehnike, visokoSolske izobrazevalne in raziskoval-ne ustanove, so sredstvom javnega obveSdanja v Novi Gorici in v Gorici, med njimi tudi naSemu dasniku, poslali spo-rodilo o uvajanju prvega Studij-skega programa vinogradnistva in vinarstva na Slovenskem. Zapisali so, "da sta vinograd-niStvo in vinarstvo na Gori-Skem in tudi nasploh v Slove-
niji stoletja predstavljala pogla-vitni vir za zivljenje prebivalst-va, pogojevala in usmerjala druge gospodarske dejavnosti in pomembno vplivala na po-dobo kulturne krajine. In tako je tudi zdaj. Vendar konkurend-nosti vinogradniätva in vinarstva ne zagotavljajo samo od-lidne naravne danosti, temved predvsem znanje. Izobrazeva-nje iz omenjenih dejavnosti se
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna narocnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493
Oglasevanje: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
JjL Novi glas je clan Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikovv italiji FISC
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jifi bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 5. aprila, ob 14. uri.
ITC
je v Gorici zadelo ze leta 1869, ko je bil ustanovljen slovenski oddelek kmetijske Sole. Tej Soli se je kmalu pridruzila Se sad-jarska in vinarska Sola na Sla-pu pri Vipavi. Prav tako je bil leta 1869 v Gorici ustanovljen Institut za svilogojstvo, ki je leta 1881 razSiril svojo dejavnost tudi na podrodje vinarstva. Studijski programi po drugi sve-tovni vojni pa niso ved vsebo-vali skupnih programov iz vi-nogradniStva in vinarstva. Zdaj so razmere in zahteve take, da se kmetijska gospodarstva spe-cializirajo, trziSde zahteva kako-vostna vina, kar vse terja ustrezno prilagoditev Studij-skih programov. Potrebno je skratka pridobivati nova celo-vita znanja iz vinogradnistva, vinarstva in trzenja. Prvi Studij v Sloveniji, ki bo omogodil znanja z vseh treh podrodij, bodo v akademskem letu 2005/2006 zadeli na Politeh-niki v Novi Gorici. Studijski program je pripravljen po zgle-du tujih sodobnih Studijev vinogradnistva in vinarstva. Od-likuje ga velika izbirnost pred-metov, ki dovoljuje Studentom, da del Studij skih obveznosti opravijo na drugih fakultetah v Sloveniji in v tujini. Za sode-lovanje in izvedbo programa je Politehnika pridobila profe-sorje in raziskovalce iz Nacio-nalnega inStituta za biologijo, InStituta Jozef Stefan, Znanst-venoraziskovalnega centra Slo-venske akademije znanosti in umetnosti, Kmetijskega inStituta Slovenije ter iz InStituta za rastlinsko prehrano iz Gorice v Italiji.
Za visokoSolski Studij vinogradnistva in vinarstva na Poli-tehniki v Novi Gorici je razpi-sanih 40 mest za redni Studij in 20 mest za izredne Studente.
M.
Nova blagovna znamka za zeleni sauvignon oz. sauvignonnase
V Goriskih Brdih bodo tokaj po novem trzili kot toca j
Ker so bili slovenski vino-gradniki pri prodaji vin-skega letnika 2004 pri-siljeni opustiti poimenovanje tokaj, saj je to ime ze pred podpi-som slovenskega pridruzitvene-ga sporazuma z Evropsko unijo
pa so si privoSdili nagajivost in streSico na drki d raztegnili dez ce-lotno ime, tako da bo vedina tujih kupcev ime Se vedno pre-brala v izvirni obliki.
O prisotnosti tokaj a oz. todaja v GoriSkih Brdih je Kristandid po-
zaSditila Madzarska, ime zeleni sauvignon ali sauvignonnase, kot se po novem imenuje sorta tokaj, pa se zdi briSkim vinarjem neprimerno za etiketo in trzenje vina te sorte, so poiskali novo, primernejSe ime. V konzorciju Brda, ki je bil ustanovljen zaradi potrebe po trzenju in promociji vin iz GoriSkih Brd, so tokaj, tretjo najbolj razSirjeno vinsko sorto za rebulo in chardon-nayem, preimenovali v todaj.
Kot je na predstavitvi novoizbra-nega imena minuli detrtek na gradu Dobrovo v GoriSkih Brdih povedal direktorkonzorcija Brda AleS Kristandid, ostaja uradno ime sorte zeleni sauvignon oz. sauvignonnase, ime todaj, ki so ga briSki vinarji izbrali izmed mnogih predlogov, pa oznaduje blagovno znamko in ga bo tako mogode brati na etiketah vinskih steklenic. Povedal je tudi, da so ze v zadetku februarja vlozili vlo-go za zaSdito imena todaj. Za iz-brano ime so se odlodili predvsem zato, da bi ohranili prepoz-navnost, pri oblikovanju etikete
vedal, da to sorto gojijo na 200 hektarjih povrSin in da letno pri-delajo okrog 1,4 milijonov litrov vina. V zvezi s promocijo nove blagovne znamke pa je dodal, da predstavlja vsekakor velik finand-ni zalogaj, in pojasnil, da konk-retne finandne konstrukcije Se ni. Vsekakor pridakujejo v konzorciju Brda pomod s strani obdine, ki je tudi ustanoviteljica konzor-cija oz. Zavoda za trzenje in promocijo Brd, del sredstev pa bodo, glede na pridelek, prispevali tudi posamezni dlani konzorcija. "Dogovarjanje o novem irnenu se je zadelo pozno, saj smo vse do konca upali, da bomo lahko ohranili ime furlanski tokaj vsaj do leta 2007, tako kot italijanski pri-delovalci, ki so si vpogajanjih za-gotovili to pravico. Zal se je izka-zalo, da to ne bo Slo," je Se povedal Kristandid in poudaril: "Od danes naprej imamo todaj, ki je stoodstotni tokaj".
Predstavitvi novega imena za vinsko sorto, ki predstavlja 12 odstotkov vseh vinskih sort v Go-riSkih Brdih, je sledila Se predsta-
vitev promocijskih aktivnosti Obdine Brda v letu 2005, o demer je spregovoril briSki zupan Franc Muzid. Med vedjimi promocijski-mi prireditvami v Brdih je omenil predvsem predstavitev briSkih vin in kulinarike v Smartnem, ki bo na sporedu 1. maja, najvedjo briSko prireditev, praznik deSenj, v mesecu juniju in dneve odpr-tih kleti ter seveda martinovanje. Muzid je spregovoril tudi o promocijskih aktivnostih na nacio-nalnern in nadnacionalnem ni-voju, pri demer je izpostavil predvsem sosednjo Italijo, Av-strijo, HrvaSko in Nemdijo, od koder prihaja v Brda najved go-stov. Med pomembnejSimi pri-dobitvami v letoSnjem letu je omenil oljarno, ki jo bodo zgra-dili v kompeksu Vinske kleti Go-riSka Brda in bo omogodila Se vedji razcvet oljkarstva v Brdih, kjer so lani pridelali ze 40 ton oljk.
Izrazil pa je tudi potrebo po po-vedanju noditvenih kapacitet v Brdih ter dodal, da obdina prav zato podpira projekt izgradnje hotela v Kozani, ki naj bi bil zgrajen v roku enega leta in v ka-terem naj bi bilo od 60 do 70 novih noditvenih kapacitet. V roku dveh let pa naj bi ob podpori obdine zazivel tudi turistidni objekt v nekdanji vojaSnici v Ne-blem, kjer naj bi poleg restavra-cije za 200 gostov in igralnice po-skrbeli za Se dodatnih 60 do 70 noditvenih kapacitet.
Ob zakljudku predstavitve je povedal Se, da se v Brdih vse skupaj ne vrti le okrog vina in sadja, am-pak so se tudi na podrodju Spor-ta, kulture, umetnosti in zgodo-vine oblikovala Stevilna druStva, ki aktivno sodelujejo na do-madih in tujih prireditvah ter tako pripomorejo k promociji Brd kot zanimive turistidne desti-nacije oziroma enogastronomske dezele opojnih trenutkov, kjer si spodijeta duSa in telo.
Nace Novak
Nasveti varcevalcem
Argentinske obveznice ali afera "tango bond" (2)
Za kaos v zvezi z argentin-skimi obveznicami vsi krivijo posrednike (banke in borzno posredniSke hiSe), ki naj bi brez nikakrSnih pomi-slekov ponujali investitorjem to vrsto vrednostnih papirjev. Za zaSdito lastnega premozenja vardevalci lahko izpeljejo tre-nutno naslednje pobude: 1) Pravni postopek proti banki-po-sredniku. V tem sludaju mora investitor dokazati, da ni podpi-sal vseh dopolnilnih dokumen-tov k pogodbi, ki opisujejo sto-pnjo tveganja pri obveznicah "non investiment grade", kot so argentinske, trenutno predmet afere. 2) Pravni postopek proti izdajatelju vrednostnega papirja (v naSem primeru drzava Argen-tina). Nekateri odslednjihsose ze zakljudili v korist izdajatelja obveznic. Mednarodno pravo namred bolje Sditi pravice suve-rene drzave v odnosu do posa-meznega drzavljana. 3) Prodaja obveznic. Vrednost slednjih je trenutno smeSno nizka, zato predstavlja tako dejanje posle-didno izgubo do 70% vlozene vsote. 4) Pristop k zamenjavi sta-rih vrednostnih papirjev (it.: Of-ferta pubblica di scambio) z no-
vimi argentiskimi obveznicami. Ta postopek je investitor sicer lahko uveljavil do 25. februarja letos. Po zadnjih podatkih naj bi k pobudi vlade v Buenos Ai-resu pristopilo preko 76% upnikov, od vseh italijanskih vardevalcev pa le 27% od skupnih 450.000. S tako operacijo se je vardevalec odpovedal 70% vlozenega kapitala, v zameno pa dobil nove obveznice z letno donosnostjo 10%terzrelativno manjSo stopnjo tveganja. Razumljivo nakazane reSitve zgledajo kot brezupno zvonje-nje po nevihti. Vsekakor iz afere "tango bond" in drugih po-dobnih (npr.: obveznice Parma-lat in Cirio) investitor lahko po-tegne nekatera temeljna pravila pri vlaganju svojih prihrankov: 1) Oblike vardevanja in optimal-ni recepti enako primerni za vse osebe ne obstajajo. Ljudje smo si namred razlidni kot osebnosti in imamo razlidno finandno si-tuacijo, razlidne izkuSnje itd.. Zaradi tega se ob "darobni po-nudbi” (npr.: argentinske obveznice) finandnegaposrednika globoko zamislimo. 2) Vsaka nalozba ima dolodeno stopnjo tveganja. Praviloma velja, da oblike vardevanja z visoko donosnostjo prinasajo tudi visji ri-ziko. Vardevalec mora izbrati
obliko investicije, katere tve-ganje lahko finandno in psiho-loäko obvlada. Menimo, da vardevalec ima zelo nizko na-gnjenost za riziko, de v dasov-nem razmahu enega leta ne to-lerira nikakrSne trenutne izgube na vlozenem kapitalu. Nadeloma investitor s srednjo nagnje-nostjo za tveganje dopuSda do najved 10% zrnanjsanje nalozbe v letu dni, vlagatelj z visoko na-gnjenostjo pa od 10% do 25% izgubo.
3) Pri vlaganju se drzimo vedno nadela razprSitve prihrankov (angl.: asset allocation) v razlidne finandne proizvode. S takim pristopom zmanjSamo riziko celotnegaosebnegaportfelja. 4) Potrebna je tudi doloditev da-sovnega razmaha oz. obdobja, v katerem zeli investitor "uvelja-viti” svojo nalozbo. Od dolgosti dasovnega razmaha je namred odvisna oblika investicije. Nadeloma za obveznice in obvez-niSke sklade pride v poStev vla-ganje z srednjerodno zapadlo-stjo (3-5 let), za delnice ter del-niSke sklade pa z dolgorodno (vsaj 5 let).
Bralci lahko sodelujejo pri nasi rubriki z vpraSanji in pripomba-mi. Elektronska poSta: s.pahor@tin.it.
Stojan Pahor
7. aprila 2005
Mladi / Aktualno
NOVI
GLAS
Crespo z glavo udaril neu-branljivo zogo pod precko na-sprotnega vratarja. Posast se je naenkrat zbudila in z odreäu-jocirn krikom dejansko spravi-la na noge vso sosesko.
Pred nami je sedela skupinica navijacev z digitalnimi kame-rami. Snemali so tekmo ter jo
pri tem komentirali, kot bi bili Bruno Pizzul. Se veC... ob vsaki Milanovi akciji so vzneseno skakali s stolov, kot bi sami bili zmozni usmeriti zogo v an-gleäki gol. Ob prekinitvah tek-me so kamero izroCili bliznjim gledalcem. Slednji so kot ka-mermani snemali omenjeno skupinico navijacev, ki je ska-kala, mahala z rokami in vpila "Forza Milan”. Skupinica, ki je poskrbela za äov, je v Milan do-potovala iz daljnega Izraela. Po-gosto jih je bilo treba, tako kot neubogljive otroke, opominja-ti: "Sit down, Israel, please, sit down (Sedi Izrael, prosim, se-di)!" No, za nami pa drugaCen tip navijaCa, ciniCno-sarkastiC-nega kova. Vso tekmo si je iz-miäljeval zbadljivke na raCun angleäkih, pa tudi milanskih nogometaäev. Napake rdeCe-Cr-nega vezista Seedorfa je vselej pospremil z vzklikom: "A ne bi raje prestopil v Cervio?" Viäek veCera je bil posveCen vezistu Gattusu, ki je protestiral proti sodniku, z besedami: "Gattuso, kako boä govoril s sod-nikom, Ce pa niti italijanäCine ne obvladaä?"
Kaj pa angleäki navijaCi? Na S. Siru so bili preglaäeni. In iz-padli so. Kljub temu da so tako pretirano sexy.
VeC sreCe prihodnjiC.
Andrej Öemic
//TA Te' re too sexy for Milan (Pre-V V veC smo sexy za Milan)!!" so se na trgu Duo-mo na ves glas drli angleäki na-vijaCi iz Manchestra. Ampak, odkar je David Beckham, naj-bolj manekenski od vseh no-
gometaäev, zapustil angleäke Rdece vrage in se preselil k "be-lim angelom" v Madrid, se tudi Anglezi ne morejo veC po-naäati, da so tako sexy.
Petje in kriCanje sta pred veCer-no povratno tekmo osmine fi-nala lige prvakov Milan - Manchester ustvarjali v milanskem popoldnevu glasbeno, vCasih pa ze motece äumeCo akustiC-no podlago. In najbolj zanimi-vo: s svojimi napevi se Anglezi nikakor niso spravljali na ve-cernega tekmeca. Na izredno pomembni tekmi proti Mila-nu, ki je odloCala o prihodno-sti Manchestra v zlahtni ligi prvakov, se navijaCi niso spravljali na veCerne italijanske na-sprotnike, ampak veliko bolj na domaCe angleäke tekmece. Zanimivo, kako Anglezi doje-majo tekmovalnost. Bogve, to-rej, ali so bili ti navijaCi bolj ra-zoCarani, ker je v veCernih urah njihova ekipa proti Milanu iz-padla, ali bolj sreCni, ker je ze naslednji dan proti Bayernu iz
Cakajoc na milansko tekmo Lige prvakov
Ko s(m)o navijaci pohajkovali...
nogometnih turistov ne zme-ni. "Madonnina" je nad stolni-co hudomuäno opazovala
mnozico razgretih navijacev, ki so po zaslugi nizkocenovnih Ryanairov in Easyjetov mnoziCno prispeli v Milan. "Zmagali bomo", so nam vneto pri-trjevali navijaci.
"Van Nilsteroy,
Rooney, Giggs" so nam vzklikali, ko smo jih spraäeva-li, kdo bo odloCil sreCanje. Eden od njih (baje irskega porekla) pa je, po-tem ko je ves dan treniral s svojim platojem piva, na vpraäanje, kdo bo zmagal, presenetil soäolca z odgovo-rom: "Povej mi ti nekaj! A veä, kdo je ubil Eichma-na?" EtiliCni hla-povi so oCitno spodbudili "raz-miäljanje" mlade-niCa...
Pred tekmo se je naäa odprava (trije soäolci) sprehajala po milanskih ulicah. Kot neoporeC-ni preiskovalni novi-narji smo iskali kako novinarsko "bombo" (prosto po Biscar-diju)..., ogledali smo si stolnico, se ustavili pred gledaliäCem vseh gledaliäC, Scalo. Sli smo dalje in priäli na ulico Montenapoleo-ne, elitni mimohod vseh najveCjih mod-nih kreatorjev. In tam, nepriCakovano, tako zelena novinarska "bomba". V elegant-no-äportni kombina-ciji kravate in kavbojk je stal sam selektor italijanske reprezentan-ce, Mister Lippi. Zelo uglajen, skoraj fleg-matski, nam je ob proänji za sliko le na lahko prikimal, ne da bi karkoli rekel.
San Siro je bila zadnja postojanka naäega no-gometnega pohoda. Naenkrat smo pred se-boj imeli nogometno Scalo, Stadion G. Meazza. 85 tisoC nogometnih navduäencev na kupu. Koreo-grafija kot ob najveCjih priloz-nostih. BuCno navijanje, pri-
rejeno za vsakega nogometaäa posebej. S. Siro, nabasan do zadnjega kotiCka, je res nena-vadna, sapo jemajoCa izkuänja.
Zdel se je velika poäast, ki s svojim moCnim globokim gla-som vzklika zdaj od zadovolj-stva zdaj od negodovanja ter zdaj v spodbudo tistim malim mozicljem na zelenici. In velika posast je res skoraj enogla-sno najprej zgrozeno zavpila, ko je Giggs zadel vratnico, ter je nato, ko je Milan prevzel po-budo, le äe pomirjeno brunda-la in priCakovala odreSilni za-detek. Vse do odlocilnega tre-nutka v drugem polcasu, ko je
Münchna iz istega tekmovanja izpadel tudi londonski Arsenal, vecni tekmec na Otoku.
No, v torkovem soncnem popoldnevu ni äe nihCe razmiäljal o tem. NavijaCi, ki so priSli iz hladne in dezevne Anglije, so v pomladnem vremenu in pri skoraj dvajsetih stopinjah brez-skrbno uzivali. Na trgu Duomo so bile, kot bi Slo za plazo, raz-tegnjene ogromne rdece zasta-ve. Da bi jih prijetna sapica ne odpihala, so jih vestni navijaci obtezili. S Cim? LogiCno, s ploCevinkami piva. Heineken, Dreher, karkoli vam pride na misel. In to äe ni bilo vse. Vsak angleSki navijaC je imel s seboj tri kljucne pripomoCke: i'deCi dres domace ekipe, klubsko za-stavo in plato piva. Le-ta je bil dejansko najdrazji in najbolj nepogreäljiv del kompleta pra-vega navijaca angleskih rdecili vragov.
Milanska stolnica se je v vsej svoji gotski mogocnosti, ki na-ravnost sili proti nebu, kopala v zadnjih sonCnih zarkih prve-ga pomladnega sonca. Kazalo je, da se za äum, vzklike in petje
Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno.
Pomladne ljubezenske vragolije
Pomlad je cas prebujanja, Cas cvetenja, Cas prvih lastoviCk, Cas prvih zvonCkov. Ko Custva preplavijo bregove Cloveske racionalnosti. Ko se hormoni spustijo v divjo dirko v peti prestavi. Ljudje zivijo v pravljici: najljubSe opravilo jim je gledati, kako metuljCki letajo naokoli in kako slavCki na vejah v prvo pomladno toplino ubrano kleäejo svoje arije.
zivljenje postane naenkrat lepäe. Zaljubljenost oCitno puhti iz vsega, kar leze in gre. Ljubezen suvereno kraljuje. Pomlad ima vsekakor ponekod Cudne posledice. Prosto po Cankarjevem Kurentu, v "blagoslovljene" dezele trosi pomlad "polna periäCa" ljubezni, ki so bila za ostale pokrajine le "skopo merjena". Na primer Rusija: tam je ljubezni res na pretek. Kolikor je zelite. "Polna periäCa" ljubezni. Ljudje je tam ne izkazujejo samo partnerju, sorodnikom in prijateljem. Toliko je imajo
na voljo, da jo radi darujejo tudi svojemu prvemu drzavljanu, predsedniku Putinu. Pred dobrim letom (14. marca 2004) so ga sodrzavljani potrdili na najvisjem institucionalnem mestu v drzavi s plebiscitarnimi 70% glasov. Nedvomno eden od viäkov demokracije! Rusi do svojega voditelja ne gojijo navadne ljubezni, iz mandata v mandat so vanj bolj zaljubljeni. Pa kaj, ko jim je lanska pomlad prinesla tolikäno koliCino ljubezni. Ampak, le kaj vidijo Rusi v svojem predsedniku? Kako se lahko zaljubijo v malega, pleäastega in hladnega birokrata? To je skrajno nerazumljivo. Navsezadnje pa, saj veste, ljubezen je glede tega slepa. No, v ruskem primeru lahko to ljudsko modrost äe enkrat na ves glas
potrdimo. Vseeno pa me äe vedno navdaja dvom: je bolj slepa pregovorno slepa ljubezen ali so bolj slepi Rusi, ki so se zaljubili v takega predsednika? Do doloCene mere lahko razumem, da so se v Kaliforniji volilci zaljubili v Schwarzenegerja: biväi mister Olympia, ki se bohoti z bicepsi in tricepsi ter je medijska zvezda, je gotovo privlaCen. Ampak Putin, kaj ima Putin na sebi? Zelo dobro obvlada judo in karate. To je res. In, kaj potem? Sta morda Bruce Lee in Chuck Norris kdaj postala ameriäka predsednika?
Ravno za to gre. Putin je z lanskim plebiscitom potrdil, da ni samo predsednik, ampak celo sam Kupido, ki je s puäCicami strl srca svojih sodrzavljanov. Njegov "najnevarnejäi" tekmec je pred dobrim letom zbral 6-
krat manj glasov od priljubljenega Vladimirja. Pravi vzor demokracije! No, Vladimir je zelo umirjen, skoraj bi lahko rekli, da je angleäki tip Cloveka. Vedno najde pravo besedo in je zato vreden zaupanja drzavljanov. Ja, Vladimir, nekdanji tajni agent KGB-ja, je nedvomno zaupanja vreden Clovek! Predvsem ko v nacionalnem interesu zapira nedrzavotvorne medije in protidrzavniäke gospodarske velikane. Da ne govorimo o "neprijetnih pripetljajih", kot so bili podmornica Kursk, gledaliäCe Dubrovka ali Beslan.
Pomladne vragolije so res nepredvidljive. Predvsem po tako hudih zimah, kakränih so vajeni v Rusiji. In karizmatiCni Vladimir (zelo popularno ime med ruskimi oblastniki, kaj menite?) se zna vsakiC spremeniti v Kupida, ki s svojimi puäCicami vedno zadene v polno.
In tako se zgodi. Ljubezen na prvi pogled.
Andrej Öemlc
Nova publikacija zalozbe Mladika
Evelina Umek: Frizerka
(roman)
VvelikonoCnem tednu je trzaäka zalozba Mladika izdala novo izvirno lite-rarno delo pisateljice Eveline Umek, roman z naslovom Frizerka. Dogajanje je postavljeno vTrst, mesto protislovij, s svojimi asimili-ranci in odpad-niki, s svojo reväCi-no in ignoranco.
Pisateljica pa se je mojstrsko poglo-bila v te slovenske izgubljene duäe in ustvarila trpko pri-povedoTrstu, ki je navidez italijan-ski, vglobini pa je vse prej kot to. Je mesto odtuje-nih ljudi, kot je to primer glavne junakinje Romane, ki je iz svoje osebnosti zbrisala del svoje - slovenske - identitete, a tega ne obzaluje in niti ne skuäa spremeniti. O vsem tem nam spregovo-ri avtorica na stvaren in nesenti-
mentalen naCin.
Evelina Umek (1939), prevajalka in pisateljica, se je veliko let uspeäno posveCala pisanju za otroke in mladino; pri zalozbi Mladika je skupaj z ilustratorko Zivo Pahor izdala mladinski deli Sprehod z baro-nom in Malka gre v Trst - na podlagi prve knjige je Tv Slo-venija posnela tudi mladinski film. Pred dve-ma letoma je priälo do zasuka v njenem literar-nem udejstvo-vanju; napisala je prvo izvirno knjizno delo, na-menjeno odraslim, namreC zbirko novel Mandrija in druge zgodbe, za katero je tudi prejela trzaäko literarno nagrado Vstajenje. Spremni esej knjigi na pot je napisala Marija Cenda pod naslovom "O izkoreninjenosti nekoliko drugaCe...".