Štev. 27.	Cena ednoga drobca 1 krona.	3. Juli 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Za državo.
Država smo mi vsi. Zato pa smo dužni delati za državo ravno tak i ravno teliko, kak i na keliko ljübimo sebé. Zdaj živemo mi Prekmurci v novoj državi. Vnogi mislijo, ka je ta ne naša. Poslüšajo toj državi sovražne ljüdi ali čtejo to ‘državo zametávajoča liste i sodijo, ka je to .'tüja, ne pa naša držáva i ravno zato njoj želejo raspast i mislijo si nazaj na staro. Kak velika zmota i blodnost, kak velika nesreča ta misel, kak velika düdobíja je v toj misli.
Bog nam je dao to novo državo, ž njegovov pomočjov je po teških borba) Stvarjena, šteroj mamo vse svoje narodne pravice zagvüšane; ta držáva je naša. Mi nesmo tühinci v njej, mi smo Sinovje njeni, to je držáva, naša. Jugoslovenska, v šteroj smo edna-kopravni trije bratje Srb, Horvat i Slovenec. Mi Znamo, ka so krivice v toj državi. Ali ne ga države, gde ne bi bile. A zato ka so krivice v njej, jo ne bomo podpirali ? Podirajo lejko Madjari, Nemci, Francozi itd. svojo zato, ka se v njej krivice godijo ? Ne. Borijo se proti krivicam i stem državo krepijo, zidajo. Tak delajmo vsi. Vsako misel z kornom vréd strgati iz srca, štera bi morila nato, ka Prekmurje nazaj Vogrsko ali Vogrsko — Austrijsko bo. Takša misel je norost i hü-dobija. Mi se srečna moremo čütiti, ka si sami režemo zdaj krűh i ka nam ga drügi ne tečejo. I gda se tak čütimo, gda smo svoj narod ljübeče, ne pa Plačane robske düše, 'se iz ljübezni do svojejdržave, iz ljübezni do vseh nas borimo proti vsem krivicam, štere se nam godijo od
šterekoli strani v toj državi. To je jedino prava pot, Mi kotrige slovenske kmečke zveze od začetka tlačimo to pot. Prosimo oblast, da vzeme to naznanje i ne gleda naše tožbe kak hujskanje proti državi, nego kak namen zidati, krepiti to državo. Mi smo najmre toga zdravoga naziranja: da se rana ne vrači stem, če se pokriva, nego stem, či se odkriva i išče pa leva vrastvo v njo.
Od kancelparagrafa.
Govor Klekl J. 25. maja l. 1921.
To Kristušovo zapoved je cerkev od stoletja do stoletja oblekla v razne cerkvene zakone, tako zvane kanone. Ker moram žalibog konštatirati, da so nekateri duhovniki tu in tam — Sicer v najneznatnejšem številu, — začeli negirati predpise cerkvenega kancelparagrafa, (Medklic: 90% duhovnikov tako dela), je cerkev ta kancelparagraf ponovila. To se je zgodilo, gospodje, l. 1917. po slavno vladajočem rimskom svetem očetu Benediktu XV. v encikliki: „Humani   generis redemptionem.“ To je naš cerkveni kancelparagraf. V tem kancelparagrafu, gospodje, je nominatim (izrecno) prepovedano duhovniku kot  učitelju vere vsa politika. (Ploskanje  v centru, Klici: Dobro.) Naglašam, da  je nominatim prepovedano politizirati v cerkvi. Tukaj imam latinsko besedilo toga kanona. (Klici: „Prečitajte ga latinski!) Prepoved, govoriti v cerkvi o strogo politični stvareh, je izražena v teh le besedah:
„Oportet qui sacrae praedicationi dant operam id est, ut traditae a Deo veritatis diffundant lumen et ut in iis qui audiunt, supernaturalem excitent alantque vitam; brevi, ut animarum quaerendo salutem. Dei promoveant gloriam". In dalje:
Quoniam autem in rebus a Deo revelatis quaedam sunt quibus corruptae humanae naturae perterreatur infirmitas, quaeque ob eam causam accommodatae non sunt ad evocandam multitudinem, ab iis caute se abstinent aeque tractant in quibus, si loci rationem excipias, nihil est sacrum. Ac non raro contingit ut in media pertractatione rerum aeternarum la-
bantur ad politica, praesertim si quid eius generis animos audentium vehementer teneat occupatos.“
V tem besedilu je torej omenjeno, da se je včasih grešilo pri oznanjevanju verskih resnic; zato je izdan kancelparagraf z najstrožjimi sankcijami proti onim, ki bi se ga ne držali.
Gospodje: Rečem Vam to le: ako bi se premislilo, da se duhovščina v pretežni večini strogo drži predpisov cerkvenega kancelparagrafa, ako se ne drže tozadevnih cerkveni predpisov, potem, gospodje — povem, odkrito — bi Vi nikdar ne zahtevali političnega kancelparagrafa, ampak bi bili popolnoma zadovoljni s cerkvenim kancelparagrafom. (Klici v centru: Res je tako!“ — Ugovori. — Klici: „Naši škofje se sami ne drže določb, kancelparagrafa“.)
Dovolite, gospodje, da Vam navedem še vindikativne kazni, ki zadenejo duhovnika, ako se ne drži cerkvenih predpisov v kancelparagrafu. Prečital bom to latinski: gospodje juristi bodete gotovo razumeli. Kanon 2298. novoga cerkvenega zakonika določa te le vindikativne kazni za duhovnika, ki se greši proti cerkvenim kanonem, torej tudi onega, ki pri oznanjevanju božje besede ne drži cerkvenih predpisov:
	1) Prohibitio exercendi sacrum
ministerium praeterquam in certa ecclesia; 2) suspensio in perpetuum vel ad tempus praefinitum vel ad beneplacitum superioris translatio poenalis ab officio vel beneficio obtento ad inferius; 3) privatio alicuius luris cum beneficio vel officio coniuncti: 4) inhabilitas ad omnes vel aliquas dignitates, officia, beneficia aliave munera clericorum; 5) privatio poenalis beneficii vel officii cum vel sine suspensione; 6) prohibitio commorandi in certo loco vel territorio; 7) prescriptio commorandi in certo loco vel territorio; 8) privatio ad tempus, habitus ecclesiastici; 9) depostio; 10) privatio perpetua habitus ecclesiastici; 11)
degradatio“.
Kratko rečeno: ako se duhovnik ne drži cerkvenih predpisov, ga cerkev kaznuje s tem, de mu vzame svobodo kretanja, ga iztira iz njegove župnije, mu prepove izvrševanje poklica, ga degradira, mu vzame obleko, ga sploh ne smatra več za svojega duhovnika.	(Dale.)
2
NOVINE
1921. 3. jul.
Kam spadne Prekmurje?
Gda je Prekmurje bilo zasedeno, je liberalni g. predsednik dež. vlade dr. Žerjav taki ponüdo to hrvackomi bani. A te se je ne potegüvao jako za nje. Razdeliti je šteo zato dr. Žerjav tak, ka Dolensko klerikalno (krščanskoga mišljenja) dobi Horvatska, Gornje Prekmurje, gde so Evangeličanci i se dajo pridobiti za liberalno stranko, pa naj ostane pod Slovenijo. A njegov peklenski namen nese posrečo. Zdaj znova začinjajo, Prekmurje i Medjimurje ščejo zdrüžiti v edno oblast. AH. jasno se ne izrazijo, kak to ščejo. Oni to mislijo, ka bi se ta mala oblast te sledkar kak to dovoli zakon, prikapčila k Horvacko], ar bi Medjimurci, šterih je več, nas preg-lasüvali. Računajo ešče na to, ka bi mesto slovenskoga jezika vpelali hor-vaekoga, šteroga nieden naš človek ne razmi, niti Medjimurci ga ne razmijo. Ar so se vkanili, ka niti Evangeličanci neso kapali v njihovo liberalno naroče, nas ščejo zdaj odati i nam vzeti slovenski jezik. Ali mi se smejemo toj njihovoj nakani. Z Med-
jimurci toti privolimo v edno oblast, dokeč ne bo Slovenija autonoma krajína, a zahtevamo slovenski jezik nesamo v Prekmurji, nego ešče v Gornjem Medjimurji, gde se itak slovensko govori, nadale pa spravišče v Lendavo, ne pa v Čakovec. Medjimurci majo železnico, lejko prido do Lendave. Naši Siromaki vendar ne bodo ešče drage železnice plačüvali, zadosta je od njih zahtevati, ka do peški mogli hoditi v Lendavo.
Na znanje zato vsem liberalcom, ki nas ščejo odtrgati od Slovenije zato, naj naš krščansko misleči narod ne povekša v njej krščanske stranke, ka mi obsojamo vaše nižno nakanenje. Mi ščemo Slovenci ostati zdrüženi z ostalimi Slovenci i samo z tem pogojom privolimo, da tvori mo edno oblast z Medjimurjom, če ostane slon venski jezik pri vseh, ki ga želejo, uradni, skupština pa bo v D. Lendavi i to samo tečas, dokeč ne bo Slovenija autonoma, Prekmurje pa v njej županija Slovenska.
Liberalci so odpüstili iz slüžbe del. lendavskoga
gerenta g. Sevra.
On njim je bio velki trn v peti. Rešiti so se ga šteli. Dugo so že rovali proti njemi. Zdaj so dosegnoli svoj cio. G. Sevra z pomočjov liberalni:, vlade so vrgli iz slüžbe. Na njegovo mesto je imenüvan g. Kramer, namestnik kr. notariuša v D. Lendavi. Dober,-pošten človek, nemamo proti njemi kaj. Samo to je falinga, ka te gospod neščejo sprijeti gerenstva. Najbrž prevzeme slüžbo do časa general liberalnoga štaba v D. Lendavi, fiškališ Leskovec, ali pa Anton Sok, živinozdravnik, šteri se že dao od'ništernih čestitati. Najte način si ščejo iiberaici rešiti čast, štere pa itak nemajo. Proti Sevri so ne najšli nikšega pravoga zroka,kak šteč so iskali. Zakaj so ga pa te odstavili ? Zato, ka prej ne dela nepristransko, nego v prití samo ene stranke. I to je podčrtano v njegovom dekreti, šteroga je 24-ga t. in. dobo do rok. Či je pred slavnov deželnov vladov to tüdi zrok, da lehko koga iz slüžbe
vrže, te bi mogla vse demokrati zmetali slüžb, da tej vsi delajo v prití samo edne, naimre njihove demok-ratsko-liberalne stranke.
Svojega zaželjenoga Cila pa itak ne bodo mogli dosegnoti. G. Sever nadalje ostanejo v Prekmurji, i dalje do delali še bole pridno v prití naše krščanske ljüdske stranke, ali za našo kmečko zvezo. Veselijo se oni tüdi tomi', ár zdaj so dobili le prosie roké.
Vrgli so ga pa iz slüžbe ne dolnjeleiviavčarje, šteri so zadovoljni bili ž njegovim gospodarstvom, nego njegovi domačini. Zato je istina velka v stárom latinskom pregovori; mirnim hominis, doinestici ejus. Človeka nepriaitelje so njegovi domačini. Radovedni smo, kaj nám prinese,novi liberalni gerent, Šteri pride za g. Sev-rom. Mi pa ne bomo počivali, dokeč nam ne dajo volitev, da. si ljüdstvo samo izvoli župana, "kakšega si šče.
Liberalnomi štabi v M. Soboti.
Skoro v vsakoj številki vašega paznika" pisarne, da klerikalci so sami ,,kšeftarje“, posebno pa imenü-jete pri tom dolnjelendavskoga župana g. Sevra, da si je napuno žepe tű v Prekmurji. Zato Vam Podamo tem potom par dokazov, kakši pravi ve-rižniki,. gešeftarje i koristolovci ste ví.
Ustanovili ste si v M. Soboti demokratsko pisarno le s tem name-
nom, da bi > podjarmili prekmursko ljüdstvo i politično razpolága!! ž njim, kak bi se varno vidlo. Ali si mislite, da ne vem, što vam je postavo pisarno v strankarske namene? Tisti 30 jezero koron, štere ste dobili z Ljubljane!
Konzorcij! Kronce, kronce i popivati po različnih izietih. Znamo pa, da to ne kšeft za liberalce. I te konzorcij niti svojim prilübljenim pristašom ne povej od te velke podpore.
Ali misli g. Šerüga, da bi Koder, kraljevski notar, stao za njim, či slüž dobro ne bi noso, či on ne bi več zaslüžo pri stranki, kak pri njegovom poklici. Koder je bio že pri različnih strankah i povsod se je vsiljaval za tajništvo, se zna, pod pogojom, da njemi stranka dobro i mastno plača. Da so njemi stranke ne štele plačati kelko bi se njemi vidlo, se je od vsake poslovo i zdaj prí sobočkoj liberalno-demokratskoj stranki proba svojo srečo i vodi z ljüdstvom dober kšeft.
Drügi „gešeftar“ je pa Dr. Igo, ki bi se tüdi dao küpiti za eno žlico soli. Kak veter piše, ta obrne. Kje bolše, tam duže.
Zapazili smo pa tüdi pri „Lažniki“, da se liberalni štab rad hvali z svojov narodnostjov. Tü pride vpöštev g. Šeruga najbolje, ki vedno pripovedavle od svojega narodnoga delovanja za časa vogrske vlade. Tüdi njemi lehko dokažemo, da njegova izvajanja neso drügo, kak nesramne laži. Zvedili smo namreč, da g. Šeruga pri ljüdskom štetji svojo deco za mažarske dao spisati, niti ne omenjamo njegove gospe, štera se splošno hvali s tem, da je ponosna na to, ka je mažarka. To je gola istina. Tej elementi so vsi državotvorni pred liberalci. — Ali je ne to tüdi kšeft za demokratsko stranko, da imenüje peršono vladnim zavüpnikom proti tomi, da je vzgojila deco v Vogrskom dühi, da je le s tem pridobila bivšo „domačo vérstveno stranko?“
Glasi.
Iz Murske Sobote. V nedeljo dne 20. t. m. je pozvala pisarna Šerügove (liberalne) stranke shod v Mursko Soboto. Na programi je bila železnica M. Sobota — Hodoš i M. Sobota Ormož. Da bi prišlo čemvekše število ljüdi na shod, so liberalci propagirali s tem, da bode držo guč tüdi g. dr. Ribnikar, namestnik predsednika dež. vlade. — Šerüga si je djao že cilinder, Koder ga je postavo na desno stran i oba sta pričaküvala obilno poslüšalcov. Ar nej bilo drügoga ljüdstva na z borovanje kak tistoga, štero ravno prihajalo iz cerkve, so liberalci na Dobrajovo gostilno prikelili letak z vsebinov: „Za volo slaboga vrejmena, se zborovanje odloži za nedoločen čas.“ — S tem mislijo liberalci, da so se opravičali njihovim malim pristašom. To pa neso povedali, da Ribnikara nej bilo i da ga tüdi J. D. S. (Liberalci zovejo svojo stranko : Jugoslovenska Demokratska Stranka, na kratci JDS. od prvih liter.) vabila ne. Sploh se pa čüdimo, da liberalci majo vsigdár svoje ljüdi za norce.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti naj ide k Sršeni v Lotmerk.
3
NOVINE
1921. 3. juli
Martjanci. Visoki obisk je dobila naša niska občina. Obiskala sta jo višjega šolskoga sveta predsednik g. Bevk i bivši naš kat kantor g. .Pusztai. Te prvi so poglednoli cerkev i g. plivanoša, te drügi pa edno bauto.— Horvat Antoni so vkradnoli devet baglov Sena. Vidimo, ka tisti šteri tanyere okoli vozijo, majo napunjene kola z senom. Odket majo ti to seno'. Če so je küpili, je prav. Prosimo orožnike,, naj preiščejo to stvar i doženejo, gde so krivci.
Dolenski g. plivanoš so 21. junija prišli na svojo farov v drüžbi našega poslanca i nedelskoga g. plivanoša. Do skuz genljivo je bilo, gda sta se z starov betežnov materjov zaglednola. Farniki so tüdi prihajali z skuznatnimi očmi pred svojega že dugo ne videnoga gospoda i njim küšüvali roke pa je namakali z svojimi skuzami.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepriča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Zahvala dolenskoga g. plivanoša. Dolenski g. plivanoš so se v pismi srčno zahvalili dr. Hohnjec Jožefi, poslanci i dr. Matija Slaviči, vseuč. profesori za trüde, štere sta mela za njihovo rešenje.
Beltinski kaplan g. Lejko se pripravljajo na pot v Ameriko, da pohodijo svoje stariše.
M. Sobota. Dne 18. t. m, se .je vršo občni zbor »Jug. Matice“‘ v narodnoj čitalnici. Notarski namestnik nepremišljeni Koder, je zmerom delao neprilike z svojimi slabimi izvajanji pri zborovanji i nej falijo dosta, da bi ga vö vrgli. Ešče vučitelje so njemi v očih metali, da vsikdar nespametno guči. Po drügoj debati je bio, kljub močnoj liberalnoj opoziciji, izvoljen za predsednika g. Birsa, uradnik pri okr. glavarstvi. Koder je šo z vučitelj! s povisnjenov glavov po spravišči v kavarno.
Zaročila sta se gd. Graš-šanovič Olga učiteljica v Črensovcih i g. Kelecsényi B. z Beltinec. Vnogo Božega blagoslova njima Želemo.
Tresti jezero koron podpore je dobo od liberalno, ljubljanske vlade sobočki liberalni listič .Prekmurski Glasnik". Za njegove laži i sramotenje dobi plačo.
Travnike „pod roko“ so dobili Vnogi. Nemamo nikaj proti tomi, če preslični senožati dobi konjar, a naj ga dobi ne samo eden, nego več vertov. Ka bi en
dobo na .plüge, drügi pa ni za en rem en, je krivica, posebno če dobi travnik tisti, pri kom se lejko pije. Tir prosimo revizijo. Pri otavi se naj popravi krivica. Pravica vzeme k otavi ešče drüge potrebne kcoj i peneze da v tistoj meri starim vertom nazaj, ki so že itak zadosta krme dobili, v šteroj’ je novi kcoj prinesejo. Trebe malo dobre vole. Brez zamere.
Ministerstvo pravde je poslalo komisara na prošnjo našega poslanca v Prekmurje, da preišče krivice na veleposestvih. Naš poslanec so povdarjali, da želejo, naj se predpis! agrarne reforme i min. pravde točno vpoštevajo i se z našim ljüdstvom pravično postopa, ka de naš siromak človek meo zagovor i 'hasek z a gr. reforme, lastnik! se pa ne delale krivice, kak to odredbe predpišejo.
Nova sv. meša. Prvo sv. mešo so darüvali vsegamogočnomi g. Törnar Štefan, salezijanec v Törnišči jun. 29.
Ogenj. Zdaj v nedelo, jun. 26. Zaodvečara je zgorela hiša i gospodarsko poslopje Vinčec Štefani na D. Bistrici. Vužgo je osem let star sinček, šteri kak se trdi, je ne popolnoma pri zdravoj pameti. Siromaka pogorelca priporačamo dobrim srcom posebno agrarnoj reformi.
Popravek. V 21. št. Novin od dne 22. maja smo. objavili dopis iz Bogojine, od šteroga smo pa enostransko bili informirajo. Zdaj od drüge strani dobimo glas, da je bíla takša od prireditve redno plačana i da ne bilo nikšega prepira med igralci i drügi fanti. Či vse tak vredi bilo, to nas za istino veseli i radi objavimo te Popravek.
Poslovni davek odpadne. Dobili smo obvestilo, da tiste korone za živino, či što oda, od vsakših 100 K eno krono, odsegamao ne bo trbelo plačüvati. Naš poslanec g. Klekl so se dosta trüdili, naj se te nepravični davek odpravi. Ministerski svet njim dao pravico i zdaj davek odpadne.
Melinci. Senožat je dobo eden naš veščar i poštenoga je tüdi plačao. Naednok samo dobi
poziv, da naj pride v Beltince k nadupraviteli i vzeme, peneze nazaj, ar je senožat drügomi odana. Se zna, da naš človek ne vzeo penez, zahtevao je se-nožatali pa peneze na peneze i svojo zahtevo je potrdjavao jz pesnicov po stoli. Nadupravitelj je poslao po žandara, da bi te vred vzeo človeka pravico iskajočega. A* žandar je bio pravičen i je našemi človeki dao prav. Tak postopajo liberalci.
G. Bistrica. K nam so prišli gospodje od agrarne reforme z Beltinec z g. Pintaričom, buniašom k Žmaj Andraši rihtar! na razgovore politične. Se zna, da so šimfat! dühovnike, priporočali pa liberalno samostojno stranko. Tak lüšno je bilo poslüšati, gda so gučali, zakaj da lüdstvo popom dohodke ? Mi smo na pitanje stem odgovorili: naši dühovnik so pa zaistino plemenitoga srca, ka nam ne branijo peneze nositi i velike dohodke spravljati, tem gospodom v žepe, šteri tak nesramno grajajo tisto dühovščino, šteroj v narodnom i vsakom pogledi mi nájveč mámo zahvaliti. Ali naj' Samo idejo tak naprej, damo tem sla-bostojnim mi. svoj odgovor, šteromi se ja ne do veselili. -
D. Bistrica. Naša liberalna vučitelica se je v Črensovcih norca napravila z podobe Srca Jezušovoga. Zdaj kak smo zvedli, ide v Osijek na Sokolski izlet, ka se tam na plesi pri dobroj pijači spokori za svoj greh.
Križovci. Evangeličanska fara se je hvalevredno odločila, da si naroči v Ljubljani zvoné za cerkev.
Dragši bo tobak. Finančno ministerstvo v Ljubljani z 1. julijom je palik povzdignolo cene tobaka. Fini türski paklec pa 25 gramov stane 3 dinare, hercego-vinski 2 din. i 50 par, Srednje fini türski 1 din. 50 para. Domači tobak za pipo 75 para. Od cigarov pa niti nemo pisali, to sirmak človek zdaj že ne more kaditi, bi bio dragi luksus za njega.
Belgrad. Centralistična ustava je bila 28-ga jun. z malov večinov sprejeta.
4
NOVINE
1921. 3. juli
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
Železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj, Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in mline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene !!!
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki. I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin trgovina z ledrom v Beltincih.
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
lepo malo posestvo z zidanov hižov. Hiža je pripravna za vse. Tri minute od cerkvi!
Rudolf Horvatič v Križovcih (Sv. Križ pri Lotmerki).
Josip Gerenčér
trgovina z železom i z mešanim blagom v BELTINCIH.
Priporačam mojo železnino vsakevrste škér (szerszám-áru) okovala za hižo i za pohištvo (épület és butor vasalás) in nadale vse drüge železne robe, železo za kola 1 kg. po 14 K. Posodo plehnatno i spezerijo po niskih cenah.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Singer velki za šnaidara je k odaji, in druge potrebne reči, pri Pec Mariji v Krogi, cena po dogovori.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 26 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Edna hiža
z ogračekom i zadnjimi poslopji vret k odaji v D. Lendavi poleg železnice. Več se zvedi pri Uredništvi.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja, Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.