Leto III.
Maribor, sobota 20. marca 1920.
St. 65.
M/umimsn f
cJ)ržai'na fzccjs/?ci /??zjiz,7Zic'ci
v- jLjit&tjcznz
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6*50 mesečno.
četrtletno K 19*50.
Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6*—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Jugoslovanska Malica.
Slavnostno ustanovno zborovanje v Narodnem domu. Manifestacijski obhod po mestu.
Bratje!
Skopnel ja sneg, potihnili so mrzli se verni vetrovi, zemlja se budi iz trdega, odrevenelega spanja, tisoč bilk poganja, tisoč cvetov razcveta. Zeleni grmovje, zelene drevesa, travniki in livade, gore in polja-Povsod se budi novo življenje.
In jutri je 21. marc, prvi dan pomladi.
Kakor narava pozimi, tako smo spali *udi trii, je spal naš narod ; samo, da je bilo njegovo spanje dolgo; trajalo je cela stoletja, tlisočletja.
Nad njim je ležala črna, brezzvezdna noč, .rast in cvet mu je dušila ledena odeja suženstva. Samo včasi se je iztrgal izpod te leden.e odeje pritajen vzdih, in za njim so zažvenčale težke robske verige. Za tem vzdihom, za tem žvenčanjem pa se je zgrnila čezenj še bolj moteča tišina, še bolj gosta noj{.
Obup je bil njegov del, in nevera nje-gc)va nada.
Toda pretresel je zemljo težek trepet. 9'rom je zabobnel od vzhoda cjo zahoda. Po-bale so verige in sužnji so vstajali..
In med njimi, ki so vstali,, je bil tudi on — naš troimeni, jugoslovenski narod.
Premagana je bila črna noč; na nebu je zasvetila zora novih dni, zora svobode.
Začudeni in nesigurni smo napravili prve plahfe korake, kakor dete, ki se prvič samo postavi na noge, ko prvič nastopi cesto življenja.
Zabliščalo nam je od solnca svobode, napili smo se svetlobe in smo pozabili na ndč in na suženjstvo in na — delo.
Ves svet, smo mislili, je naša last. Vsi ljudje, smo mislili, so naši prijatelji in dana vsej zemlji ni več nam sovražnikov.
To je bila bridka samoprevara; bila je naivna vera otroka.
Toda komaj ^smo verjeli vanjo, komaj smo zadihali iz polnih, svobodnih pluč, komaj smo napravili prve korake ter hoteli vtrgati prvo cvetko, že smo z grozo opazili, da se ovija grma strupena kača, ki čaka, da zasadi svoje ostre zobe v naše mlado, zdravo meso.
Zagnali smo vrišč in klicali smo na pomoč vse svetnike do Wilsona. Zaman! Svetniki niso pomagali. Pariško nebo je bilo gluho za naše prošnje.
In kača, ki je vstala iz Sredozemskega morja je legla s svojim ogabnim telesom na naše gore in griče ter nam odtrgala raj naše zemlje, solnčno n^še Primorje.
Sredi smeha in vrišča, sredi prve pijane sreče svobode smo morali tiho in prekrižanih rok gledati, kako ječi še vedno v težkih robskih sponah petkrat stotisoč najboljših naših bratov, cvetje našega naroda.
Molk in kričanje nam nista pomagala in nista pomagala njim1, ki ječe v robskih verigah ob sinji Adriji in ne njim, ki ječe ob Zili.	.
In jutri je 21. marc, prvi dan pomladi-
—ot-
Ob ustanovitvi »Jugoslovenske matice".
Minila noč je, bratje, vstal je dan, mi sužnji bedni dvignili smo glave, čez žemljo širno nov je šel ukaz: vsak sam si voli vero in postave!
Volili smo, a ne še, bratje, vsi;' ob Adriji jih petstotisoč plaka, v nesvobodi na svobodo zaman ob Adriji jih petstotisoč čaka.
• , Njih vzdihi nam miru ne dovole, njih klici kličejo nas vse na delo za tisti čas, ko končno tudi njim svobode zlate šolnce bo vzžarelo!\
USto clGCL
Bratje!
Po britkih mesecih razočaranj, molka, kričanja in kolebanja smo spoznali veliko resnico: Samo v delu je spas!
Jutri je 21. marc, prvi dan pomladi in ta prvi pomladanski dan bo zavihrala po vsej naši osvobojeni domovini mogočna zastava »Jugoslovenske Matice« z zlatim napisom: Samo v delu je spas!
Toda ta zastava nam ne sme biti samo slavnostni simbol, katerega bomo nosili ob manifestacijah, ta zaslava naip mora biti glasnica, za katero se bomo zbirali vedno in povsod. Biti nam mora opomin, budilka in dramilka k neumornemu, resnemu in vztrajnemu delu.
»Jugoslovenska Matica« nam mora biti: najsvetejše, ker je tudi njen namen najsvetejši.
Družiti nas mora vse, brez raziike na- 1 ziranja, male in velike, bogate in bedne.
Njim pa, ki ječe v temini nesvobode, njim mora biti zvezda rešenica.
Kadarkoli' bodo trpeli, kadarkoli se bodo zarezovale v njih meso suženske verige, vselej morajo najti v njej tolažbo in spas.
Tujcu pa,-sovragu našemu, mora biti groza in strah in težka vest, ki ga bo zasledovala vedno ih povsod, ki mu ne bo dala miru ne po dnevi in ne po noči.
Jutri je 21. marc, prvi dan pomladi, prvi dan novega življenja., Kakor se prebudi narava in zacveti, da bo v jeseni visel raz drevesa težek in bogat sad, tako mora zacveteti naše delo, cveteti in rasti, dokler ne pride tudi za »Jugoslovensko Matico« jesen, ko utrga z drevesa svojega dela zreli sad. Ko stre verige petim stotisočem naših bratov ob Soči, Idrijci, Vipavi, Reki, Raši in sinji Adriji. Ko pade meja, ki nas sedaj deli s solnčmm našim Primorjem. Ko se povrne v naš objem idilična naša Zila.
Bratje!
Jutri ob y210. uri dopoldan se vrši v Narodnem domu slavnostni ustanovni shod »Jugoslovenske Matice«, po shodu pa bo manifestacijski obhod po mestu, pri katerem ne sme manjkati noben mariborski Slovenec noben Jugoslovan!
Pokažimo z jutrajšnjo manifestacijo, da se zavedamo dela, ki ga jutri sprejemamo. Naj vidi svet od vzhoda do zapada, od severa do juga, kako ljubi Jugosloven vsakega svo- -jega brata, ,kako ne pusti niti enemu skriviti lasu.
Vsi na shod, vsi na manifestacijo. Kdor ne pride in kdor ne postane član »Jugoslovenske Matice«, ta ni Slovenec, ni Jugoslovan.
Čehoslovaki in Jugosloveni.
Vrnili smo se s potovanja po čehoslo-vaški republiki in prinesli smo s seboj nešteto prisrčnih pozdravov, ki jih je sporočil čehoslovaški narod bratskemu jugosloven-skemu narodu. Nemogoče je ria1 kratko popisati vse, kar smo videli lepega in velikega, nemogoče je popisati vso prisrčnost, radost in navdušenje, s katerim je nas sprejemaj in pozdravljal češki in slovaški narod po mestih in vaseh; nemogoče je popisati ljubezen, ki živi v srcu celega čehoslovaškega naroda do nas Jugoslovenov. Bilo na^ je samo pet-
deset in vendar se je zdelo, tla je prišla cela Jugoslavija na poset.
Doživeli smo nepozabne trenutke; bilo je prvič, da so se svobodno pozdravili svobodni bratje. In pri tem je bilo nemogoče pozabiti onih — nesvobodnih. In spominjali smo se jih bolj, nego smo mislili ... Mislili smo namječ s početka, da smo vabljeni tja s posebnim namenom, da podpremo češki boj za Tešinsko; kmalu se je pokazalo, ia smatrajo Čehi ta boj za medsebojni- spor s Poljaki in niso nikakor hoteli, da bi se v tem mi izpostavljali; vkljub težkemu boju, ki se danes bije v tešinskem ozemlju, zvenela je od vseh strani želja, da se ta spor čim preje uravna tako, da bo mogoča nova zveza med Čehi in Poljaki. Iz zasedenega ozemlja prihajajo taki glasovi, kakor pri nas od juga: boj je zašel med delavstvo, nastala je stavka, češki in poljsui delavec se borita za svojo državo; bratomorni boj je zasekal hudo rano med oba naroda. Toda Čehi zato niso pozabili na našo rano — na naše Primorje. Videlo se je, kako radi bi bili nam povedali iskreno svoje mnenje. Na najvišjih mestih smo bili sprejeti z isto bratsko ljubeznijo, kakor med narodom. Prezident Masaryk nas je pozdravil z besedami, ki so jasno pričale, da pozna naše razmere, poleg Wilsona je on naš največji'prijatelj; rekel je nam. da smo dosegli šele začetek svojega osvobojenja in da nas vse čaka še težko delo. Še eno leto bo trajalo, predno pridemo iz krize. Tudi sprejem pri min. Benešu je bil zelo prisrčen. — seveda se pri takih prilikah ne zahteva diplomatičnih izjav. Zato pa so govorili drugi: govoril je narod in njegovi zastopniki. In ti glasovi so govorili jasno; da čehoslovaški narod ni niti za trenutek pozabil svoje prisega, ki jo je dal v času našega "skupnega boja leta 1918. Zvestoba za zvestobo — ni bila temu narodu nikdar prazna beseda, ampak sveta srčna zavest. Ako je v začetku pariške konference hodila češka delegacija svoja pota, ker nam ni mogla pomagati in se je morala boriti za življenski obstoj mlade republike — ni češki narod nikdar odobraval niti najmanjšega koraka, ki bi bjl naperjen proti nam. Ako se je kdaj o tem drugače sodilo, je bilo nesporazumljenje; oni, ki so bili priče italijanskih mahinacij, so to dobro razumeli. Čehi sami so strašno plačali svoje zaupanje do Italijanov; kajti mažarski vpad na Slovaško je bil posledica tega zaupanja. Bilo je zanimivo ravno na Slovaškem poslušati mnenje o Italijanih poznajo jih tako, kakor mi . . .
In sploh po celi Čehoslovaški je odmeval nam nasproti glasen klic: da čehoslovaški narod stoji v primorskem vprašanju enotno za nami in da želi it cele duše, da dobimo svoje morje in svoje primorje. To smo čult v Pragi, v Brnu, v Vratislavi, v Modri, pod Visoko Tatro, na Oravskem gradu, v Moravski Ostravi, v Plznji in povsod. Videlo se je, da hočejo naši severni bratje izbrisati vsako sled nesporazumljenja in vsako pego nezaupanja; bodi jasno med nami enkrat za vselej; mi smo po krvi, po bratstvu in po naravi najbližji zavezniki. To je bilo sto in stokrat povedano, pojasnjeno in dokazano. In pri tem je bila naša neod-rešena domovina ob morju v srcih vseh in češki govorniki so povdarjali: vaša bol je naša bol. O iskrenosti in resničnosti teh besedi ni mogel dvomiti nihče, kdor j| videl
vse, kar smo videli mi. Naša zveza se tjče sicer le Nemcev in Madžarov, ki nas ločijo, toda naše morje in. primorje odmeva v srcu češkega naroda kot slovenska last in ves čehoslov. narod ga zahteva za nas. O tem bodi enkrat za vselej povedana jasna beseda.	«
Ro se človek vrne domov, začuti takoj, da je prišel v deželo predsodkov, malenkosti in beznjaštva. Delamo vedno kurje-vaško politiko in preziramo vsakega, ki nas pri tem ne hvali. Od drugih zahtevamo vse, a sami ne dajemo ničesar. »]ugoslov. Matica« zopet dviga naše sile; nje ustanovitev je nar. praznik. Ta dogodek pozdravljajo tudi bratska, češka srca, saj so oni bili vzor, kako je treba skrbeti za brate v »tujini«. V Vratislavi smo čutili, kako je nam blizu jugo-slovenska zemlja; verjeli smo na koridor, ki mora priti... In koridor gre na morje. Z združenimi močmi z roko v roki pojdemo tja. ■	Dr-	I.	L.
Beograjska kriza.
Položaj v Beogradu se bo, kakor poročajo zadnje vesti, najbrže ugodno rešil. Dobili bomo koncentracijsko vlado v kateri bo osem demokratov ter osem pristašev parlamentarne za-jednice. Kot ministrski predsednik se imenuje dr. Trumbič. Protičeva vlada je pristaja skoro na vse predloge opozicije, kakor tudi malih skupin. Glavne teškoče obstojajo še v tein, da radikalci in* klerikalci nočejo pristati na to da .bi se sorazmerno s centralno vlado rekonstruirale tudi pokrajinske vlade. Upati pa je, da se tudi v tem oziru premosti vse ovire. Nova koncentracijska vlada bi imela nalogo pripraviti in odobriti volilni red v konstituanto, sprejeti proračunske dvanajstine, ter ratificirati dosedanje pariške mirovne sklepe, nakar bi se parlament razpustil.
Cenjeni naročniki
se 'opozarjajo, da plačajo naročnino, ako tega še niso storili, ker sicer se jim s 31. t. m. list ustavi. Naročnina se plačuje naprej. Kdor lista ne vrne, ali ne naznani, da ni več naročnik, se smatra za naročnika, ter mora naročnino plačati I
Upravništvo „Mariborskega Delavca
Dnevne vesti.
Opozarjamo na nocojšnji koncert „ Glasbene Matice". Noben zaveden Mariborčan ne sme manjkati.
„Jugoslovenska Matica." Jutri se vrši ustanovitev «Jugoslovenske Matice* po celi naši državi. Povsod, kjerkoli se bodo ustanovile podružnice, kakor tudi ob ustanovitvi centrale v Beogradu, se bodo vršile velike slavnostne manifestacije po ulicah. Te manifestacije bodo imele v prvi vrsti namen pokazati svetu, da je naša ljubezen do neod-rešenih bratov neupogljiva, da bomo delali in ne mirovali poprej, dokler ne bodo osvobojeni vsi Jugosloveni do zadnjega. Ob enem pa bo tudi velikanski protest proti italijanskemu nasilju in proti možem, ki odločajo v Parizu, Londonu in drugod našo usodo. V Ljubljani se bodo udeležile manifestacije vsa društva in korporacije, šole, zavodi, v kroju in v narodnih nošah. Pred manifestačnim obhodom bo korakala četa Sokolov na konjih ter godba. Radi tega bi bilo želeti, da bi se tudi naša društva in korporacije udeležila jutrašnje manifestacije, če le mogoče v kroju in z zastavami. Občinstvo se še enkrat opozarja, da se vrši ustanovni
shod ob V2 10. uri in ne ob 10, kot je bilo napačno javljeno na letakih. Manifestacijski obhod se pa vrši takoj po shodu.
Manifestacijski sprevod se vrši. po občnem zboru „Jugoslovenske Matice" izpred Narodnega doma na Aleksandrovo cesto, po Slovenski, Gosposki, Šolski ulici na Slomškov trg, od tam po Stolni ulici na -Glavni trg. Poživljamo narodno občinstvo, da se tega obhoda polnoštevilno udeleži. Kot reditelji sodelujejo Sokoii in Orli.
Pevci Glasbene Matice, ki sodelujejo na manifestaciji, se zbirajo pred sprevodom na dvorišču Narodnega doma,
Jugoslovanski novinarji so se vrnili v četrtek zvečer d£»mov. Poseben vlak s spalnimi vozovi je vozil naravnost iz Plznja v Maribor. Iz Plznja,je odšel v sredo ob 21. zvečer in je bil popoldne ob 16. v Mariboru.
V Gmundu je prišel v vlak desetleten češki deček, ki se je hotel peljati k svoji bolni materi v Ljubiiano. Oče je v vojni izgubil obe' roki. Novinarji so vzeli dečka s seboj in so zbrali zanj večji znesek. Potovanje je bilo prijetno in ugodno, ker je češkoslovaška vlada vse najbolje poskrbela.
Javen shod DS se vrši jutri ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na shodu govorita tudi gosp. ' bivši minister dr. Kramer ter bivši predsednik deželne vlade slovenske dr. G. Žerjav.
V uradu za živalske izkaznic e kraljuje še vedno trd Nemec .Holtschl, ki postopa s strankami na jako surov način. Slovenca, ki pride v urad nahruli s »Sprechen sie D^utsch, ich verstehe nicht Slowenisch!« Mislim o, da bi bilo že skrajni čas, da bi se ta sre »nota odstranila iz slovenskega Maribora. Ka j pravite k temu, g. komisar? ■
V Mariboru kroži, baje mnogo jug oslovanskih bankovcev, ki so žigosani s štanipiljo „Davčni urad“ Ptuj, dve^ orki v besedili t sta postavljeni nekoliko višje. Če kdo poseduje take bankovce naj to javi polic, komisarijatu.
Razglas. V zadnjem času se je ponc'wno opazilo, da veleposestniki iz okolice izprazn ju-jejo fekalije iz greznic mesta in iste odvažt ‘j0 z lastnim vozom na njih polja. Opozarja se, da Fe sme izvršiti izpraznenje greznic v celt mestnem okrožju le potom preumatiškega apa rata' Z izpraznevanjem fekalskih greznic pret 1 vsled nesnage in smradu izvanredna sanitetn a nevarnost in Se tedaj iz higijeničnih oziro\ * najstrožje prepoveduje. Državna policija bode > 1 bodoče naznanila mestnemu magistratu vsak tozadevni slučaj prestopka in se bodo občutno kaznovali ne samo zadevajoči posestniki vozov, temveč tudi hišni posestniki, ki dopuščajo take nedostatke.
Ben Arolyi Bey in gospa Nusi Molnar,
naša znanca od preteklega meseca, sta se vrnila s svoje turneje po Sloveniji zopet v Maribor, kjer priredita v torek 23., sredo 24. in petek 26. t. m. nove predstave. G. Ben Arolyi Bey se bo posvečal tokrat največ hipno-tizmu vseh faz in razvojev. Ker ga poznamo kot dobrega telepata, smo prepričani, da je tudi dober hipnotizer.
200 milijonov kron izginilo. Blizu Pečuha je imel neki Deziderij Schvvarz svoje posestvo, katero je leta 1918. daroval svojemu nečaku, bančnemu ravnatelju Geyerju v Gradcu. Schvvarz je še pred prevratom odpotoval iz Madžarske in živel od tedaj večinoma v Švici. Pred par meseci je Gayerja posetil neki človek, ki se mu je predstavil kot dr. Kriiger iz Ziiricha in mu povedal, da je Schvvarz dotično posestvo prodal za 5 milijonov švicarskih frankov nekemu Francozu njemu pa naročil, da izroči kupnino Geyerju. Denar, da je spravljen na Dunaju pri nekem notarju, kjer ga zamore dvigniti proti potrdilu. Geyer se je v resnici takoj napotil na Dunaj, kjer ga je pričakoval dozdevni notar in mu predložil pobotnico o izplačilu denarja, v podpis. Ko pa bi mu moral izročiti nato še denar, je zahteval od njega še osebne legitii macije, češ, da mu sicer denarja nikakor ne sme izročiti. Ker Geyer ni imel pri sebi nobenih listin, se je takoj odpeljal ponje v Gradec,
pozabil pa je zahtevati potrdilo o prejemu denarja nazaj. Ko se je zopet vrnil na Dunaj, ni dobil niti notarja, niti dozdevnega dr. Krii-gerja, ki sta z vsem ogromnim premoženjem, okoli 200 milijonov naših kron, neznanokam pobegnila. Geyerju ni preostalo drugo, kakor da , je javil stvar policiji, ki se sedaj trudi da bi razkrila to tajinStveno tatvino in prišla zločin--cem na sled.
O zagrebških občinskih volitvah. Jutri se vrše v Zagrebu občinske volitve. Kandidatske liste je oddalo 11 različnih skupin. U-pisanih volilcev je 21.640. Bančni uradniki, ki so postavili tudi svojo lastno listo imajo 523 volilcev. Volilno pravico ima tudi 692 dijakov ter 80 beračev. Največ volilcev imajo obrtniški pomočniki, namreč 6255.
Zadnje vesti.
Pred demisijo Protičevega kabineta.
Beograd, 20. marca. (Izvirno ) Pro-tičev kabinet misli podati v najkrajšem času ostavko, nakar se bo takoj konstruirata koncentracijska vlada. Sestava koncentracijskega kabineta se na predlog dr. Stnodlake poveri dr. Trumbiču. Minister za notranje posle pa bi postal dr, Smodlaka sam.
Tajna seja narodnega predstavništva.
LDU B e o grad, 19. marca. Včeraj dopoldne je bila tajna seja narodnega predstavništva, ki se je zbrala nekoliko po 10. uri dopoldne in je trajala do pol 3. pop. Predmet posvetovanja je bil naš zunanjepolitični položaj. Namestnik ministra za zunanje stvari, Spalajkovič je poročal o zunanjem položaju, s posebnim ozirom na jadransko vprašanje, nakar se je vnela živahna debata.
. •
Palača ministrstva za šume in rude.
LDU Beograd, 19. marca. Za popravo zgradbe ministrstva za šume in rude je določen kredit 8 milijonov dinarjev.
Beograjski proračun sprejet.
LDU Beograd, 19. marca. Nasnočnji občinski seji ie bil definitivno sprejet proračun za leto 1920.
Zmanjšanje števila uradništva.
LDU Beograd, 19. marca. Povodom zahteve finančnega ministra, naj se zmanjša število osebja v vseh ministrstvih, je ministrstvo za prehrano že zmanjšalo število svojega osobja v Beogradu in v pokrajinskih odsekih. Odpoved velja od 1. aprila 1.1. ———-	•
Trumbič pri Deschanelu.
LDU Pariz, 19. marca. Predsednik francoske republike, Deschanel, je sprejel 15. t. m. v avdijenci našega ministra za zunanje stvari, dr.«Trumbiča.
Dr. Moric Benedikt umrl.
DKU Dunaj, 20. marca. Včeraj je umrl tu izdajatelj lista «Neue Frsie Presse® dr. Moric Benedikt.
Lokalni boji po celi • Nemčiji.
Nova vlada pogorela.
Dunaj, 20. marca. (Izvirno.) Vest o odstopu Kappa in Liitiviza se potrjuje Re-
akcijonarna vstaja je zadušena, vendar pa ni ostala popolnoma brez upliva, kajti vsled puča je bil tudi Noske prisiljen podati ostavko. Čim pa je bil zadušen puč reakci-jonarcev se je že pričel drugi — puč komunistov.
Boji s komunisti.
Berlin, 20. marca. (Izvirno.) Iz vseh delov države prihajajo poročila o lokalnih bojih komunistov z vladnimi četami. Več mest in tudi celih dežel imajo še vedno trdno v rokah komunisti. Proglasili so vlado sovjeta ter oborožili vse delavstvo.
Izdaja: ..Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska „Mariborska tiskarna", Maribor.
Naznanilo!
H stavki čevljarskih pomočnikov v Maribora.
Gotovo bode zanimalo najširšo javnost, ako nekoliko pojasnimo potek mezdnega boja med čevljarskimi pomočniki in njihovimi delodajalci.
Pred približno 14 dnevi poslal je pomočniški zbor čevljarske zadruge istei zadrugi potom delavskega tajništva iz „Volksheima" svoje mezdne zahteve.
Zahteva obsegala je med drugim manjšega pomena sledeče kardinalne zahteva:
Strikten osemurni delavnik, popolno ukin-jenje akordneda dela, mesto tega tedenske plače.
Delavstvo naj bi bilo razvrščeno v 4 kategorije. Plače za vsako kategorijo naj bi bije te le:
1.. kategorija K	480'—
2.	„	„	420--
3.	„	„	360'-
r, ,	4'	."	"	?60'—
Delovodje, prirezači in pripravljalci kron 600 na teden.
Žensko osobje, ki se peča z prešivanjem in pripravljanjem gornjih delov K 360-— na teden.
Kakor hitro je načelstvo zadruge prejelo zahtevev sklicana je bila odborova seja in tej je sledil občni zbor. Na obeh pretresavale so se zahteve temeljito in objektivno.
Da se pogajanja pospeše, izvolil se je sedemčlanski odbor, da stopi v stik z delojemalci. Isto se je storijo s strani delojemalcev. Sedemčlanski odbor je imel pooblastilo dovršit] definitivni dogovor z jedno samo izjemo, da se ima pridržati tedenska, plača. H temu so imeli delodajalci vzrok v tem, ker je znano dejstvo, da je vojna domoralizirala našo mladež in je zato treba, da se jo zopet privede na pot dela-ljubnosti. V naši obrti, v kateri dela vsak delavec samostojno, pa se to doseže najlažje z akordnim delom, ker je tam dana možnost časti-ljubne konkurence delavca z delavcem.
Sedemčlanski komite je šel takoj na delo in započel je pogajanja z delavstvom.
Delodajalci, uvažajoči rastočo draginjo, dovolili so delavstvu takoj vse njihove zahteve v smislu kakor sledi :
IJ r v a k a t e g o r i j a:
Delavci kateri umejo izdelovati takozvana luksurijozna dela dobe od para K 120 —, 4 pare na teden = K 480—.
Druga kategorija:
Delavci kateri umejo izdelovati fine šivane čevlje dobe od para K 90'—, 5 parov na teden = K 450 —
Tretja kategorija:
Delavci kateri umejo izdelovati lepa fina zbita dela dobe od para K §0'—, 6 papav na teden = K 360'—.
H tej kategoriji je pripomniti, da zamore dober in priden delavec izvršiti tudi več, ako je redno zaposlen.
Četrta kategorija:
Delavci kateri nimajo zadostnih kvalifikacij ter vamorejo biti zaposleni le s pripro-stejšimi deli ali s popravili, in to je tisto česar največ rabi širša puolika; in je takih delavcev sodobno največ v Mariboru.
Tem se plača ali od para K 45•—, 6 parov na teden = K 270 — ali pa na uro K 5'40. Tudi h tej kategoriji je pripomniti, da izvežban delavec, odnosno priden in marljiv tudi ob osemurnem delavniku izvrši več.
Dalje so se določile cene za šivana pod-dela JK. 72'—, za zbita K 60'—, za šivane templance K 18'—, za zbite templance K 12*—, za popravilo pet po zamudi časa in po delu 4—5 K od para.
Delovodjem in prikrojevalcem z naobr&zbo kake .čevljarske strokovne šole tedenska plača K 600’—. Ostalim po njih kvalifikaciji K 400'— 300, ,260 na teden.
Ženskemu osobju, ako ima iste kvalifikacije kakor možki, se plača v istem razmerju. Prvi majnik in praznik ujedinjenja troimenskfcga naroda SHS se. z obeh strani prizna in se tudi plača.
S temi ponudbami pa delavstvo odnosno njih zastopniki niso bili zadovoljni. Svojo oklo-nitev so motivirali stem, češ da nimajo pooblastila pogajati se o kosovnej plači. Ker toza-^duevnega pooblastila tudi zastopniki delodajalcev niso imeli so se pogajanja odložila za 3 dni, da se zamorejo obe stranki posvetovati s svojimi kolegi.
Pri naslednem pogajanju je bilo doseženo ie to, da je delavstvo izjavilo, da je pripravljeno sprejeti tudi plačo od kosa, aji olajšati odnosno izpustiti se ima prva kategorija. Vzrok se je navajal v tem, češ da v Mariboru delavstvo teh kvalifikacij nima.
Prišlo je do konlraverz med delavskim tajnikom gospodom Wališem in zastopnikom delodajalcev gospodom Smrekarjem osobito v tern, ker se je gospod Wališ povspel do trditve, da ostane to njemu in vsemu delavstvu ednako, če se cene čevljev podraže.
Zastopnik edino-zveličavne socijajno-demo-kratičnt stranke rekel je — čujte in strmite — kdor si čevljev kupiti ne more, naj hodi brez njih, ali po naše naj hodi bos.
Na to je prišlo do burne scene, o kateri je poročala „Volksstimme", seveda z njej lastnim zavjjanjem in demagoštvom. Na vsa ta zavijanja je podan odgovor že zgoraj.
Pribito pa je in ostane, da so bili delodajalci pripravljeni plačati celo več kakor je delavstvo zahtevalo. Zahtevali bO le to, da se delavstvo posveti z večjo vmemo svojoj strokov-noj naobraz^i in napredku. Zahtevali so, naj se delavstvo spopolni, da se tako pripravi razvijajoča čevljarska obrt na bodočo kvajifikativno konkurenco od eunaj, ob enem pa so hoteli, naj. bi se čevlji, katere rabi širša plast ljudstva ne podražili do skrajnosti in nemogočnosti.
Ako je rdeča gospoda kljub temu delavstvo pognala v štrajk in škodo je to le žalostno dejstvo, ki jasno kaže, da tem gospodom blagor delavstva še od daleč in na srcu, ampak da jim je vse le hipen političen efekt.
Pribiti moramo javno, da so se pogajanja le radi tega, ker vodijo po največ štrajk oni, ki stoje na tako nizki strokovni izobrazbi, da jih nobeno boljše čevljarsko podjetje rabiti ne more. Radi teh pa mora žal trpeti ostalo delavstvo, katero stojf na višku svojega poklica. In na tem delavstvu je, da obračuna s temi svojimi lažiprijatelji.
Upamo, da smo stem podali kolikor toliko jasno sliko o položaju, na gospodih iz „Volks-heima“ pa je sedaj vrsta, da vsaj poskusijo oprati svojega črnega zamorca.
Več čevljarskih mojstrov.
Mala oznanila.
1/inirar s 3—4 delavskimi močmi se pod do-VIlIILal brimi pogoji takoj sprejme. Dr. Rapoc, Aleksandrova cesta.	2—1
fonilhila en in dne 19, marca v Studencih ItJJUUIICI JC JC moška denarnica z dokumenti. Prosi se, da odda pošten najditelj vsaj dokumente proti dobri nagradi v upravi tega lista.
Moški iz teletine, št. 40 do 43 »	»	»	št.	44	do	48
»	»	boxcalfa	št.	39	do	42
,	»	»	št.	43	do	46
Ženski iz	teletine	št.	37	do	40
»	»	boxcalfa	št.	37	do	40
K 340'— K 355'— . K 430'— . K 450'— . K 320'— . K 425'—
Ročno delo!
Vedno v zalogi!
Andrej Ham, čevljar
Vetrinjska ulica 15
□P
Rezan in
tramove
drva — oglje — kupuje vsako množino
n. i,
MARIBOR.
o
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
jjj§gŠ$F“ priporoča se občinstvu.
|£U^m3l5ll=IE11^SS3
©
©
djftrzi ||T5©z=i|i==©==i [j cr®=i o&n ||0
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
tvorno pohištva in stavbinsho mizarstvo
Peter Hochnegger in drugovi
Maribor, Koroška cesta št. 46 in 53
priporoča	10—7
svojo zalogo pohiitva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela po tvorniških cenah.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
|[c=©=J
©
(P Pohištvo H
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto strašenja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje žeiesniSkih voz. Pojasnila v pisarni PristaniSžna ulica 2.
mi
i
Spalne, jedhne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložiti, modroci, otomane, spalni in denoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PRESS, Maribor
SlomSekov trg St. 6
Svoboden ogled!
Ceniki zastonj!
i
Osnovni čisto domači kapital, potpuno uplačen
u zl. din. 2,500.000'—
Rezervni fondovi, po knjiženju
u zl. din. 9,885.283'—
Ddnašnja vrednost rezervnih fondova iznosi preko
u zlatu dinara 20,000.000'—
Bankovno*osiguravajud zavod
A. D.
Osnovana 1882. god.
Centrala: u Beogradu (vlastita palača) ugao Kara-djordjeve, Hercegovačke i Travničke ulice.
Filijjala za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje i Prekomurje u Zagrebu.
Najstarija i prva domača ustanova za osiguranja.
Isplatila do konca septembra 1919.: u odseku života:
din. 3.220.546'46
u odseku požara:
din. 850.129*84
u odseku nesretnih slučajeva;
din. 42.949'35
%
Filijale: Zagreb, Skoplje, Solun i u osnutku u Sarajevu, Ljubljani i Novom Sadu. — Glavna zastupmštva po županijama^
Osnovana 1882. godine od prvih narodnih ljudi. DanaZnja uprava u rukama je najvidjepijih predstavnika našega naroda. Predsednik je gosp. °	a	Luka	Č e 1 o v i č, trgovac i veliki borac za naše narodno ujedinenje.
poiozeipu	s	Todor G j urič, trgovac i Vlada Marinkovič, trgovac.
..jr ..	Miiaiinuk*	upiptr	•	Kn<;ta fi 1 a v i n i č. bivši ministar a sada komesar Privilegovane Narodne
»1 profesoruniverziteta; Dr. Nikola Vulič. profesor univeraileta i Živojin P.anovit Movac.
Vrednosti rezervnih fondova sasM se iz: .Ucija Pnvilegovane Narodne
Vrši ove poslove osiguravanja:
Osiguravanje protiv	Šteta od poZara i groma (zgrada, nameštaja, dučanske robe, gradje i drva, sva industrijska poduzeča	kao.	tvormce,
a	p	pilane, mlinove, i u opšte sva osiguranja ove vrste).
Osiguravanja šivotna i to: za slučaj smrti i doživljaja, miraza ženskoj a kapitala muškoj deci, razna kombinovapa osiguranja.
Osiguravanja	prot jv nezgoda lli nesretnih sluZajeva, kao: kod pojedinaca ili korporacija," kod tvorničkih in drugih	radenika.
Osiguravanja protiv Šteta od provala, kao: pokučanstva, robe i ostalih vrednosti.
Sve ovo prauzima najkulantnije i po najpovoljnijim premijskim stavovima.
Otvaranje bankarskog odseka obznaniče se naknadno. Traže se poverljiul i marljivi mesni poverenici kao i poverenici za vodjenie glavnih zastupstva po županijama.
Sva obaveštenja rado daje zainteresovanima:
Filijala Beogradske Zadruge u Zagrebu
Dalmatinska ulica broj 5.