Izhaja vnak Četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martin della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. lir 30.~ NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzionc in abb. postale I. gr. ŠT. 20it TRST, ČETRTEK 22. MAJA 1958, GORICA LET. VII. KAKO NAJ SE SLOVENCI RAVNAJO V NEDELJO, 25. MAJA sks: Z in SNS slovenskim voliv cem Zaradi politične važnosti nedeljskih državnozborskih volitev prinašamo na uvodnem mestu proglas Slov. kršč. soc. zveze In Skupine neodv. Slovencev našim volivcem, ki se glasi: »Vodstvi Slov. kršč. soc. zveze in Skupine neodvisnih Slovencev sla se 10. maja sestali v Trstu, da zavzameta dokončno stališče do volitev v rimsLi parlament, tor sporočala tukajšnjim Slovencem naslednje t Najprej ugotavljata, da se godi slovenski narodni manjšini, živeči pod Italijo, težka krivica, ker ji država ni zajamčila z zakonom luštnega zastopništva v parlamentu, kot je 'storila s Francozi v Dolini Aoste, katerim pritičela en poslanec in en senator brez ozira na število oddanih glasov. Ta neenakopravnost med manjšinami v isti državi se mora čimprej odpraviti. S lem da Italija 'ni zagotovila naši manjšini ilastnega parlamentarnega *zuslopnišlva, je primorala Slovence, da glasujejo za italijanske stranke, ali pa oddajo jtrazne glasovnice. Prva naša misel je bila, da je najbolj pametno, ako 'nastopimo skupno ts tržaškimi neodvisneži, ker je med njimi zelo mnogo Slovencev in ker so vselej brez pridržkov priznavali slovenskemu prebivalstvu popolno narodno enakopravnost z Italijani. Pri preteklih občinskih volitvah so neodvisneži zbrali okrog 30 tisoč glasov. Ker'bo količnik za parlament znašal na Tržaškem verjetno oil 33 do 35'tisoč, bi bilo torej zadostovalo, da Slovenci prispevajo se potrebno število volivcev, pa bi 'bil en poslanec prav gotovo izbrana, & Pogajanja z neodvisneži n Neodvisne že m smo stavili samo dva pogoja: na kandidatno hslo nuj pride na vidno mesto en Slovenec in nastop pri volitvah mora bili složen in enoten. / našo zahtevo so se v načelu strinjali vsi tieodvlsneži brez ozira na struje v njihovem gibanju. Dogovorjeno je bilo, naj se pri sedanjih poslanskih in bodočih senatnih 'volitvah vodi taka politiku, da bosta v liimu zastopani obe narodnosti: ena v poslanski zbornici, druga v senatu. V lem pogledu je vladala med vsemi polna edinost. Težave so pa naslule. ko je ibilo Jreba sestaviti enotno kandidatno listo, ker so izbruhnili spori med g. Karlom Tolloyjem in ostalimi it a-11ja n s k i m i neodvisneži. Mi Slovenci smo se do poslednjega dne trudili, da jih pomirimo in rešimo skupno listo, toda nismo uspeli: g. Tolloy je složen nastop na žalost razbil. Ko smo videli, da bodo neodvisneži postavili dve ločeni listi, smo se Slovenci umaknili. Medtem so se bili slovenski komunisti in socialisti odločili, da glasujejo, kot je bilo predvidevati, za liste svojih strank. To je bilo zanje tem lažje, ker so bili Italijani v strankinih vorotimanjšinske Ilal. kršč. (demokracije, stališče SDZ in Slov. kat. skupnosti v Trstu pa je bilo nekoliko drugačno, in sicer že zastran tega,'ker bi se tu vsaka slovenska skupina, ki bi si upala odprto podpirati demokri-stjanske raznarodovalne našega ljudstva in potujčevalce■ naše rodne zemlje, moralno uničila. t Obe vodstvi sta namesto tega pozvali 15. maja svoje somišljenike, naj prihodnjo nedeljo »strnjeno katere je zabredla slovenska manjšina, ker ji Italija ni z zakonom zajamčila lastnega parlamentarnega zastopništva in ker je vsak državljan po postavi dollžan i'lii m a ivolišče, sla vodstvi naših obeh skupin prišli do za-hljuiflca, da]lahko dasta volivcem samo naslednje nasvete: L Vsalk Slovenec naj 25. maja glasuje tako. kot mn narekuje vesi, se pravi njegovo svetovno in socialno nadziranje in njegovo narodno prepričanje. 2. Noben Slovenec ne sme pa. če ima 'le iskrico človeškega in narodnega ponosa v sebi, oddali glasu stranlkam, ki so našemu na-roldu sovražne. Med te ne spadajo samo misovci, temveč tudi liberalci, radijta-li, 'pioniarhisti, republikanci in na kraju demokristjani, čeprav so uvrščeni Imed »demokratične stranke«, Z drugačnimi nazori se naši dve skupini nikakor ne moreta strinjati! Mi se brezpogojno in nepopustljivo držimo moralnega in političnega načela, da ne sme noben Slovenec aaim podpirati strank, ki ponižujejo in žalijo naš jezik, potujčujejo našo rodno zemljo, nam ne [dovoljujejo ienakoprai>nosti niti v cerkvenem življenju ter delajo samo na to, kako bi Slovenci utonili v večinskem narodu. Kako spoštuje tukajšnja Kršč. demokracija Slovence, je vsemu svetu 7, dejanji dokazala ravno med to volilno borbo: njen zastopnik 'v odboru za volilno premirje je zagrozil, da ne odgovarja za nposlediceu, če bi se kdo drznil govoriti 'na trgu Unita v Trstu v slovenščini! Zanj torej ni bilo važno, da se \na trgu delu komunistična propaganda, temveč ile to, da se lam ne govori slovensko, ker bi to pomenilo i/,zlivanje Italijanov. Kako je po vsem tem še mogoče dovoliti ali celo svetovati Slovencem, naj podpro Kršč. demokracijo, je prava zagonetka. (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA Višek zasramovanja Slovencev Že več kol teden dni ne govore v narodno zavednih slovenskih družinah naših krajev o drugem kol o generalnem vladnem komisarju Palamari in Kršč. demokraciji. Povod za to je dalo volilno zborovanje, ki so ga bili sklicali za prejšnjo soboto 'komunisti na trgu Unita v Trstu, na katerem bi morala poleg poslanca Paiette nastopiti tudi kandidatinja Marija Bernetičeva. Ker bi ta morala Slovencem govoriti v slovenščini, se je polastilo demokristjanov nepopisno ogorčenje. Njihov zastopnik je kot dober katoličan začel protestirati'in groziti, češ .da predstavlja uporaba slovenščine izzivanje mesta in Italijanov. Demokristjanom so se seve priključili fašisti, bivši bojevniki, zloglasna I.e-ga nazionale in druge protislovenske skupine. Stališče, ki so ga zavzeli demokristjani, je bilo v ostrem nasprotju s katoliško moralo in naravnim pravom, po katerem se smejo Slovenci ravnolako svobodno posluževati svojega jezika, kot se smejo svojega ostali narodi na svetu. Vsak kristjan namreč ve, da je Bog ustvaril in hotel slovenščino takisto kot italijanščino! Ali je prišel nas sramotit? Razen tega je Slovencem zajamčena jezikovna enakopravnost po ustavi republike, po londonskem sporazumu in po listini Združenih nairodov o človečanskih pravicah, ki jo je uzakonila tudi Italija. Protest demokristjanov je bil torej uperjen obenem proti zakonom njihove države, ki jih je g. Palamara dolžan ščititi. Toda kaj se je zgodilo? Namesto da hi Palamara pozval demokristjane in ostale šoviniste k spoštovanju zakonov, je kratkomalo uporabo slovenščine na trgu Umita prepovedal, češ da hi slovenska govorica bila za ši- li ZVIJAJ IN LOMI SE!« V škotskem mestu Dundeeju je nastopil Tomaž Steele, pevce in plesalec roek’n rolla, to je plesa »zvijaj in lomi se!«, za katerega se navdušuje zlasti mladi nežni spol. Ko je 21-letni Tomaž odplesal, je vdrlo k njemu 300 oboževalk, ki so ga tako objemale, da se je onesvestil in so ga z zvitimi udi morali odpeljati v bolnišnico. VESELI BOBNAR V Berlinu je poslal znana osebnost nelci bobnar, ki je po ullicab bobnal in prepeval za denar. Hodil je tudi preko meje v vzhodni del mesta, v Pan!kow, kjer je sedež komunistične vlade. Veselega berača so stražniki mirno puščali čez blok. Ko so ga te dni pregledali, so pa našli v bobnu polno ur in dragocenega porcelana, ki ga jo tihotapil. Bobnanja je sedaj konec. MRLIČ V SMOKINGU Ameriške obalne straže so našle v ledeni gori, ki so jo zavoljo varnejše plovbe razstrelili, truplo moškega v smokingu. Domnevajo, da gre za enega izmed 1500 potniikov na parniku Titanic, ki jc 1. 1912 trčila ob ledeno goro in se potopila. roke plasti prebivalstva »izzivalna in žaljiva«.. Da si je zastopnik Italije drznil lake besede podpisati, je nekaj nezaslišanega! Ali je prišel v Trst, da sramoti naš materni jeziki ali pa, da tukaj vlada v soglasju z zakoni? Zaradi teh njegovih besed se danes zliva neštetim Slovencem žolč od jeze in moralnega ogorčenja. Toda zelo se moti, kdor misli, da je Palamara s svojim odlokom ponižal Slovence. V resnici je ponižal le Italijo in Italijane pred kulturnim svetom. S tem, da se je vdal pritisku demokristjanov, je obenem osramotil italijanski katolicizem in vladajočo stranko, za katero je sedaj vsakemu poštenemu Slovencu moralno naravnost nemogoče glasovali 25. maja. Slovenca, ki bi kljub vsemu temu zanjo glasoval, hi morali naši ljudje smatrati za nezavedneža ali za narodnega odpadnika. Oči vsega sveta so te dni uprte v Francijo, preživljajočo najnevarnejšo krizo povojne dobe. Poveljniki francoslke vojske v Alžiriji, ki šteje danes 440 tisoč mož, so se nekako uprli vladi v Parizu. V sporazumu z ondotnimi nacionalističnimi francoskimi priseljenci so ustanovili po vseh krajih Odbore za javni blagor ter vzeli v svoje roke vso državno oblast. Obenem so postavili zahtevo, naj pride v Franciji sami na krmilo general De Ganile, češ da je on edini še sposoben rešiti domovino. Izroče naj se mu iizredna polnomočja, da naredi red. Položaj se je silno zapletel, ker so z uporniki potegnili mnogi vojaškli poveljniki v domovini in sam De Ganile in ker so v Parizu skrajni nacionalisti začeli na ulicah demonstrirali ter nameravali zasesti parlament in razne vladne zgradbe. Javnost je imela vtis, da se pripravlja državni udar, to je vojaška diktatura, ki bi bila pomenila (konec francoske demokracije. Proglašeno izjemno stanje Ta nevarnost je povzročila, da so se voditelji strank čez noč streznili. Dotlej je bilo, kiot vemo, silno težko sestaviti življenja sposobno vlado. Socialist Pleven je ni mogel, ker niti njegova slranjka ni marala stopiti vanjo, ampak le obljubila, da bo za.n j od slučaja do slučaja glasovala. Zalo se je umaknil. Na njegovo mesto je stopil krščanski demokrat Pflimlin. Temu se je po vojaškem uporu v Alžiriji posrečilo sestaviti vlado, ki je taklo močna, ikot ni bila še nobena v povojnem času. Iz strahu pred vojaško diktaturo so ga podprle vse mogoče stranke: predvčerajšnjim je zanj glasovalo 475 poslancev, proti le 100. Parlament ga jc najprej pooblastil, da proglasi izredno stanje in mobilizira vse orožnike na dopustu in v nokoju. Pomorske zveze med Francijo in Alžirijo so bile pretrgane, noben državljan ne srne zapustiti dežele brez oblastnega dovoljenja. Za časopisje je bila TRETJI RUSKI SPUTNIK Na vnebohod so v Sovjetski Rusiji izstreliti tretji sputnik. Novi umetni mesec tehta 1327 kig, od katerih odpade ikar 968 kg na znanstvene naprave, nameščene v notranjosti. Husi ga imenujejo jekleni vesoljski laboratorij, ker so vanj položilli zittitno močnejše naprave kot v prva dva sputnika. Na zemljo prihajajo podatki o pritisku in sestavi ozračja v gornjih plasteh, o električnih pojavih, ki nastajajo na notranji in zunanji površini sputnikovega Oklepa, o jakosti kozmičnih žarkov itd. Umetni mesec obkroži zemljo v 106 minutah in je dosegel višino 1880 km. Strokovnjaki pravijo, da bo krožil pol leta in da se ne bo vrnil na zemljo. V njem ni živega bitja. VEČ KO 10 KG Na letališču Ciampinu v Rimu so cariniki ustavili elegantnega potnika, ki je priletel iz Švice. V njegovih 'kovčkih so našli biserov in diamantov kot peska. Več ko za 10 kg jih je bilo. Z: klad izvira baje iz tatvin, ki jih ima na vesti mednarodna tolpa vlomilcev. Blago je bilo namenjeno v vzbod’ne dežele. 1 uvedena cenzura. Vlada je razpustila razne desničarske organizacije in pozaprla na stotine oseb, osumljenih, da so pripravljale zaroto proti demokratični republiki, med njimi tudi nekaj generalov. Poveljnik glavnega stana, ki je bil naklonjen upornikom, je moral odstopili. Kaj zahteva De Gaulle De Ganila samega si pa vlada ni upala prijeti, zakaj mož, ki je organiziral oboroženi odpor proti Hitlerju in rešil čast Francije, je preveč priljubljen in spoštovan. On sam je izjavil, da je pripravljen prevzeti vso oblast v državi, toda ne s silo, temveč le, če dobi za to izredna pooblastila. Ker je pa očiten nasprotnik sedanje »strankarske vladavine« v Franciji, mu večina politikov ne zaupa. Boje se, da bi kkmčno le odpravil demokracijo. Na slran vlade so se takoj postavili krščanski, socialistični in komunistični, delavski sindikati, za ohranitev deinfltkratičnli ustanov se je z javil pariški kardinal Feltin s katoliško duhovščino, toda vedeti je treba, da je dejanska sila konec koncev vendarle v — armadi. Jedro vojske se nahaja v Alžiriji in Nemčiji. Zadostovalo bi bilo, da general Salan pošlje nad Pariz ne)kaj tisoč padalcev, pa bi bila Pflimlinova vlada strmoglavljena. Generali se tega sredstva niso poslužili, ker bi bili s tem izzivali težke nerede iin morda meščansko vojno v domovini. Vlada mora pa vsekakor zelo računati s poveljniki vojAe. Zato je Pflimlin, ki je dobil od parlamenta polnomočje tudi za Alžirijo. potrdil generala Salana v oblasti, tako da sedaj gospodari v Afriiki tudi v imenu pariške vlade. Poteza se zdi precej tvegana, toda Pflimlin ni videl drugega izhoda. Edino na ta način upa, da se je mogoče še pomirili z generali ter jih prepričati, da se vrnejo v zakonitost in ohranijo zvestobo demokratični republiki. V Franciji gre za usodo demokracije F>o svetu New York — Ameriško letalo na reakcijski pogon Starfighter je pred kratkim doseglo nov svetovni rekord. V eni uri je preletelo 2.272 km in s tem posekalo za 329 km dosedanji višek, ki je znašal 1943 km na uro. Ciper — Skupina političnih jetnikov v kaznilnici v Nikoziji je pred dnevi ostro protestirala, ker zdravniki niso hoteli odpeljati v bolnišnico enega izmed obolelih kaznjencev. Jetniki so začeli razbijati pohištvo ter ranili enega stražnika. Dunaj — Učenci dunajskih obrtnih šol so zbrali v pomoč žrtvam otroške ohromelosti v Avstriji 100 tisoč šilingov ali 2 milijona 420 tisoč lir. Nakupili so jim invalidske vozičke in razne naprave za vežbanje mišic. Jugoslavija — Devetnajstletni Radoslav Ši-munovič iz vasi Strejina v Dalmaciji zna na pamet nad 500 krajših in tlaljšili narodnih pesmi. Če bi mladenič hotel brez presledka izpeti ves svoj spored, bi potreboval 14 dni in noči. Amerika — Edicard Taller, profesor jedrske fizike in eden tvorcev ameriške vodikove bombe, je izjavil, da so dosedanji poskusi z atomskim orožjem zmanjšali življenje ljudi na zemlji povprečno vsaj za en dan. ZDA — Na svetu je bilo lani 315 milijonov radijskih sprejemnikov, od teh v Združenih državah 150 milijonov. Televizijskih sprejemnikov pa je bilo 56 milijonov, od teh v Ameriki 45 milijonov. Nemčija — Bavarske Alpe so zadnje čaše zahtevale 53 smrtnih žrtev. Reševalne skupine so v zadnjih 12 mesecih nudile prvo pomoč 2300 ranjenim ali izčrpanim planincem. Amerika — Pri televizijski tekmi je 8-let-ni Charles Jefferson zuslužil 32 tisoč dolarjev ali 19 milijonov 840 tisoč lir. Fantek je med drugim vedel, da je Lhassa prestolnica Tibeta in Ulan Balor glavno mesto zunanje Mongoli je. Anglija — Kaznjenci v Veliki Britaniji so dobili pravico vzeti s seboj v celico koledar, da bi natančno zasledovali in vedeli, koliko časa morajo še odsedeti v ječi. Jugoslavija — V Sunju b lizu Sisaka so pričeli izdelovati jogurt v prahu. Izdelek se je tako dobro obnesel, da je Švedska sklenila naročiti prva novi jogurt. NOVICE JUŽNI TIROL Avstrijski kancler Ra ah se naliaja v Združenih državah, kjer ho ostal nekaj tednov. V New Yoiiku se je sestal z glavnim tajnikom Združenih narodov Hammarskjocldom. V nemškem časopisju beremo, da je z njim govoril med drugim tudi o položaju nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Iz tega spet vidiimo, kakio važno je postalo 'to vprašanje v notranji in zunanji politiki Avstrije. PREBIVALSTVO ITALIJE Državni statistični zavod je objavil pregled o gibanju prebivalstva v Italiji med leti 1861 in 1955. L. 1861 je bilo v Italiji komaj 26 milijonov ljudi, 1. 1955 pa že več ko 19 milijonov. Gostota prebivalstva je poskočila od 87 oseb na kvadratni, km (kar na 163. Pri tem je zanimivo, da rojstva stalno padajo in da umira čedalje manj mladih ljudi. Italija postaja, kot je bila nekoč Francija, polagoma dežela starcev. VOLIVCEM! Vsak volivec maj ve, da je po obstoječih zakonih italijanski državljan obvezan iti 25. maja na volišče. Kdor ostane brez tehtnega vzroka doma, mu zapišejo črno piko v kazenski list. Na volišču glasuje za to ali ono listo, odda pa lahko tudi prazno glasovnico. ZASKRBLJENO SVARILO V angleškem visokem domu se je prejšnji leden oglasil po 7 letih k besedi svetovno-znani filozof Berlrand llussnl. S tehtnimi besedami je svaril pred atomsko vojno. Če 1)0 izbruhnila, je dejal, človeški rod ne ho učakal XXI. stoletja. DOBER CVENK Novi srebrniki po 500 ilir so že poslali prava redkost in jih skoro ni več videti. Začeli so jih hranili zlasti stari ljudje, češ da so mnogo bolj vredni kot bankovec, če pridejo hudi časi. Kovance uporabljajo tudi zlatarji, iščejo jih in preplaeujejo pa zlasti tujci, ker jih jemljejo s seboj kol spominke iz Italije. ZARADI DOGODKOV V FRANCIJI Poveljstvo ameriških oboroženih sil v Evropi je prepovedalo svojim vojakom, da prebijejo dopust v Pariizu. Zabranilo jim je tudi potovati skozi francosko prestolnico in okolico. DOBER TEK! Na Japonskem dela precejšnje kupčije in dobičke velika tovarna živil, znana po svojih konzervah posebne vrste. V škatlah ohranja cvrte mravlje, pečene kobilice in neke posebne gosenice. Največ toga blaga izvažajo na Angleško. VELIKO SOCIALNO ZLO Pomanjkanje človeka dostojnih stanovanj je ena najhujših nadlog, ki muči mestno prebivalstvo našega časa. V Parizu, morda najlepšem velemestu Evrope, stoji n. pr. še danes nad 200 tisoč bajt in barak, kjer bivajo ljudje v nesnagi in mrazu. Če bi hotela občina preskrbeti vsakemu prebivalcu dostojno stanovanje in pri tem gradila hiše z isto hitrostjo kol danes, bi morala neprestano zidati do letn 2058. Nove gradnje ovirajo tudi navijači cen na zemljiščih, ki si upajo zahtevali v Parizu za I hektar stavbišča do 200 milijonov frankov. Stanovanjska stiska ne vlada torej samo v Rusiji, temveč tudi v zapad-nih deželah. PIJANE RIBE V reki Adiži na Tirolskem so ljudje pred kratkim ujeli na stote najboljših postrvi. Ribe so se pustile loviti kar z golimi rokami. Pravi čudež! Naslednji dan se je kar drenjalo ribičev oh vodi, vendar živalim ni bilo več mogoče priti blizii. Preiskava je dognala. da se je tovornik, naložen s 100 M žganja, bil zvrnil v reko in postrvi so se tako opile, da niso vedele, kaj počenjajo. Ko so se streznile, je bilo lova konec. V SPOMIN SREČKA KUMARJA V nedeljo bodo Slovenci iz llrd slovesno počastili spomin svojega rojaka, glasbenika Srečkla Kumarja. V Kojskem bo dopoldne slavnostna seja občinskega sveta, na pokopališču pri Sv. Križu, Ikjjer je pokojnik pokopan, pa kratka spominska slavnost. Nato bodo odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši ter spomenik na trgu. Spomenik je izdelal kipar prof. Boris Kalin. Na Dobrovem bo popoldne kulturna, športna in zabavna prireditev. Pri vseh svečanostih bodo sodelovali mnogi zbori, med njimi Učiteljski pevski zbor Slovenije. Dolina, maj 1958 — Ob dviganju mlaja Z in SNS slovenskim (Nadaljevanje s 1. strani) Slovenski katoličani Za koga naj pa veren slovenski katoličan glasuje? Na to od no-v ar jam o: 3. Na tržaškem lahko odda glas Fronti za neodvisnost, ki ima med kandidati izrazitega katoličana —‘kakor bo na Goriškem končno mogel podpreti listo MARP, za katero bodo glasovali številni katoličani, diiliovnikj in laiki, v Furlaniji. V skrajnem primeru pa lahko odda prazno glasovnico. Za [nobeno ceno pa ne smejo Slovenci podpirati svojih narodnih sovražnikov, ker bi s tem le dokazali, da so nezrelo ljudstvo, ki ni vredno<, da ga kdorkoli spoštuje. »Kdor ponižu je se sam. potil aga je tujčevi peti!v. j Gre za narodne in moralne vrednote, ki so bile Slovencem vedno svete.« NABREŽINA Zloglasni u'krcp, s katerim je generalni vladni komisar Palam ara prejšnji leden prepovedal volilno zborovanje na Velikem trgu v Trstu samo zato, ker ibi moral biti na spo-redu tudi slovenski govor, je v devinsko-na-brež inski občini imel velik odmev. Ogorčenje prebivalstva je prišlo. zlasti do izraza na izredni seji občinskega »vela, ki je bila v -soboto. Spričo nedemokratičnega in izrazito protislovenskega ukrepa dr. Palama-re je župan g. Furlan smatral za svojo svelo dolžnost in pravico sklicati izredno sejo od ljudstva izvoljenih občinskih mož, da kočljivo. zadevo prexiče ter o njej izrečejo svojo sodbo. Gospod Furlan je v stvarnem in treznem govoru poudaril, da mu je žal, da mora občin Jki sv el razpravljati o dogodku, ki se ni pripetil v naši občini in ki poleg tega ni povsem upravnega značaja. Toda ker je bilo z ukrepom generalnega komisarja grobo kršeno načelo enakopravnosti narodov, meni, da ima kot demokrat in zlasti še 'kot Slovenec pravico in dolžnost to dejanje najostreje obsodili. V imenu upravnega odbora je predlagal, naj svet sprejme posebno protestno resolucijo, Iki naj se pošlje predsedniku republike, notranjemu ministru in generalnemu vladnemu komisarju. V resoluciji je rečeno, da je ukrep dr. Palamare v očitnem nasprotju s 3. in 6. členom uslave. Člen 3 namreč določa, da so vsi državljani enakovredni in pred zakonom enaki., v 6. členu pa je zapisano, da republika s posebnimi predpisi varuje narodne manjšine. Občinski svet nadalje ugotavlja, da je Palamarova prepoved v navzkrižju z volilnim zakonom in da poslavlja tdkajšnje Slovence na stopnjo drugorazrednih državljanov. Ko je župan prečital resolucijo, je italijanski svetovalec Sguerzi prebral izjavo, v kateri je ostro napadal komuniste, češ da so na trgu Unita hoteli govoriti slovenski samo zalo, da hi Slovence pridobili za svojo listo. Po dolgi razpravi, v katero so posegli svetovalci Vižintin, Oliva, Markovič in Legiša, je bila resolucija upravnega odbora sprejeta z ogromni) večino glasov. Proti je glasoval samo svetovalec Sguerzi, ki je po seji dejal, da so mu izjavo »sestavili drugi«, on pa da misli drugače. Zanimivo je, da je za resolucijo odbora glasoval svetovalec Cimador, ki je bil izvoljen na isti listi kot Sguerzi, en italijanski svetovalec pa je pred sejo izjavil, da se seje sicer ne more udeležiti, vendar se povsem slrinja z resolucijo odbora. Zaradi tega se še danes mnogi sprašujejo: v čigavem itnenu je govoril Sguerzi, če se nista od 4 italijanskih svetovalcev kar dva strinjala 7, njegovimi izvajanji? KONKONEL V tordk je bilo pri nas volilno zborovanje, na katerem je pred precejšnjo množico govoril neodvisni slovenski kandidat na socialistični listi dr. Stane Bidovec. Prav je, da o njegovem govoru nekoliko obširneje poročamo, ker se nam zdi, da je izmed vseh vo-Jilnih agitatorjev, ki smo jih pri nas doslej slišali, še najbolj stvarno razklenil gospodarski, politični in narodnostni položaj tržaških Slovencev. Najprej je (kratko orisal splošno gospodarsko stanje Trsta od prihoda Italije do današnjih dni. Zalem je orisal položaj kmetijstva. Ugotovil je, da je dr. Palamara raztegnil na naše ozemlje vse zakone, ki nalagajo dolžnosti (zvišani davki, vojaška obveznost itd.), ni pa uvedel zakonov, ki nudijo tudi ugodnosti. Tako ni uvedel zaikona o hribovitih krajih, kjer kmetje plačujejo znatno nižje davke, dobivajo podpore za nakup semen, živine, strojev, gnojil ter dolgoročna posojila za zgradnjo ali preureditev gospodarskih poslopij. Prav tako ni še v veljavi zakon o kmečkih bolniških blagajnah, ki ga v Italiji imajo že od 1. 1955. Slovenski kmetje nimajo nobenega zastopnika miti v Kmetijskem konzorciju niti v Trgovinski in kmetijski zbornici. Vsi Slovenci brez ozira na polki ie pa so. hudo prizadeti, ker vse do danes ni bilo v Uradnem listu objavljeno besedilo londonskega sporazuma, v katerem so zaščitene naše narodnostne pravice. To ima za posledico, da la pogodba ni poslala obvezen zakon za vsa oblastva. Zaradi tega ni doslej urejeno vprašanje slovenskega šolstva, učitelji in profesorji prejemajo začetniške plače in nimajo pravice do pokojnine. Ne duha ne sluha ni o slovenskem jeziku na sodnijah in v uradih, zadnje dni pa smo celo doživeli sramoto, da so oblastva zjačela prepovedovati slovenalko besedo na mestnih trgih. Naše kulturne ustanove ne dobivajo nobene državne podpore, kakršno prejemajo slične italijanske organizacije. Dr. Bidovec je nato ugotovil, da je za te krivice odgovorna Kršč. demokracija, ker ima talko v Rimu 'kot v Trstu odločilno besedo. Zato je pozval volivce, naj ji v nedeljo odrečejo vsak glas. O socialistični stranki je dejal, da zahteva za Slovence enakopravnost na političnem, gospodarskem in tudi verskem področju. Stranka se obenem poteguje, je dejal, da se čimprej pravično uredi vprašanje našega šolstva in da se z zakonom zaščitijo ostale manjšinske pravice. REPENTABOR V volilnem seznamu naše občine je vpisanih 406 volivcev, in sicer 207 moških in 199 žensk. V občini je samo eno volišče, Iki je hameščeno v osnovni šoli na Colu. Volilna komisija je za skrutinatorje imenovala naslednje osebe: Guštin Mihael, Škabar Josip, Škabar Rudolf, Guštin Josip in Škabar Albina. SV. KRIŽ 0‘krog 26 posestnikov iz Sv. Križa še vedno čaka, da jim oblastva poravnajo šiklodo, ki so jo pretrpeli na zemljiščih pod obalno cesto Miramar - Sesljan. Posestniki so že zdavnaj prijavili škodo, toda o denarju ni ne duha ne sluha. Nekateri pravijo, da odlašajo z izplačilom odškodnine, iker je podjetje Giu-liani, ki je cesto širilo, šlo na boben. Upamo, da bodo oblastva to zadevo Skrbno proučila ter poskrbela, da se šikioda našim posestnikom čimprej pravično poravna. DOLINA Kmetovalci iz Brega smo te dni precej zaskrbljeni za letošnjo letino. Ze nekaj dni namreč razsaja precejšnja burja, ki povzroča sušo in lomi mladilke na trtah in ostalih sadnih drevesih. Nič kaj preveč dobro ne kaže niti košnja. Zdi se, da bo letos precej manj ifna kiol lani. Če ne pride pravočasno kaj dežja, bo kmetovalcem trda predla. V soboto se ie na eni izmed tržaških ulic hudo ponesrečil 21-letini domačin Božo Strajn. Mladenič se je na motornem vozilu peljal v ineslo in se zaletel v avto, k,i je prišel iz. nasprotne smeri ter nenadno zavil na levo. Strajna so odpeljali; v bolnišnico, kjer so zdravnilki ugotovili močan udarec na glavi. Vsi vaščani mu želimo, -da čimprej popolnoma okreva. ZA KMETOVALCE Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščala člane, da je Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo razpisala nagradni natečaj za delavce raznih strok. Na natečaju bodo razdelili 50 kolajn in enako število diplom delavcem, ki več let delajo v isti stroki. Ker bodo nagrajene tudi osebe ali družine, ki so več kot 50 lel zaposlene v isti gospodarski panogi, pozivamo vse kmetovalce, katerih družina sc že nad 50 let bavi samo s kmetijstvom, naj se udeleže natečaja. Prošnjo, ki jo napišeš na .navadnem papirju, je treba oddati v uradih Trgovinske zbornice v Trstu, P.zza Della Borsa 14, in sicer do 31. maja. Prošnji je treba nadalje priložiti rojstni list, potrdilo o državljanstvu in kakršnokoli listino, iz kalere izhaja, da sc prosilce ali .njegova družina že več kot 50 lel bavi s kmetijstvom. - Natančnejša pojasnila dobile v naših uradih. Kmečka zveza Zveza malih posestnikov KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST vabi na sestanek, ki bo v petek, 23. maja, ob 20.30 v ul. Commerciale 5/II. Na sporedu je predavanje dr. Engelberta Besednjaka: NARODNOOBRAMBNE DOLŽNOSTI MLADEGA IZOBRAŽENCA Po predavanju razgovor o bližnjem izletu v zgornjo Soško dolino. {ilmhkega bmlci »TIHI DON« Med zelo uspele proizvode ruske kinematografije sodi lilm Tihi Don, ki so ga nedavno posneli po znamenitem romanu največjega sodobnega ruskega pisatelja Mihaila Sololiova. Režijo so zaupali slavnemu režiserju Sergeju Gerasimovu, ki je napisal tudi scenarij. Film so posneli ob Donu v barvah. Nepristranski kritiki trdijo, da je Gerasimov dostojno prenesel na platno veličastno epopejo' o življenju donskih Kozakov v letih 1914 do 1920. Moskovski filmski ustvarjalci so to pot imeli dokaj zahtevnejšo nalogo kot pred petindvajsetimi leti, ko so posneli nemi film. Sergej Gerasimov je ohranil v glavnih potezah vso zgodbo z najvažnejšimi prizori. Skoraj vsi dvogovori so vzeti iz romana in pri snemanju je sodeloval osebno sam pisatelj. Za film je režiser izbral 32 igralcev za glavne vloge, 107 za stranske in 10 tisoč statistov, po večini prebivalcev kozaških vasi. Razen tega je uporabil v prizorih, kjer nastopa konjenica, 1000 konj. Preden so igralci pričeli nastopati pred kamero, so se morali dolgotrajno vaditi v jahanju. V glavnih vlogah sodelujejo večinoma mlada, nova filmska imena razen znane Jeline Bistrickaje. Jelina, ki sc je pred dvema letoma v filmu Nedokončani roman povzpela med prve sovjetske umetnike, igra v Tihem Donu vlogo Aksinje. Jelina jfc stara 24 let in je glavno vlogo dobila na posebnem natečaju. Njen soigralec Peter Glebov nastopa v filmu prvič. Glebov je sicer odličen član moskovskega gledališča, vendar se niso zanj odločili samo zaradi izborne igre in zunanjosti, temveč tudi zategadelj, ker je izredno spreten jahač. Prizora na konjih so zato lahko posneli brez dvojnika, kajti nihče ni mogel opraviti tega dela bolje kot Glebov sam. Kritika pravi, da je s svojo igro znal natančno ponazoriti vso žaloigro Grigorija Melehova, Kozaka, ki ga vojna vihra meče sem in tja in ki ne more najti prave opore niti v življenju niti v ljubezni. VOLILNA PROPAGANDA V nedeljo je bilo v Gorici in na podeželju veliko volilnih zborovanj. V mestu je bilo kar 5 shodov. Dopoldne so zborovali, demokristjani in socialni demokrati. Za vladno stranko je govoril njen podtajnik g. Rumor. Tudi ta demokristjanski voditelj ni smatral za potrebno, da bi se v dolgem govoru vsaj z besedico dotaknil manjšinskega vprašanja. To je nov dokaz, da se današnji voditelji najmočnejše stranke v državi boje dati množicam in strankinim aktivistom jasne smernice,'kako je treba reševati manjšinsko vprašanje. Spričo takega zadržanja se mnogi Slovenci na Goriškom silno čudijo, kako je moglo vodstvo SDZ pozvati svoje pristaše, naj volijo Kršč. dom (»krači jo. Značilno je pa, da niti eden izmed njihovih vodilnih ljudi ni imel poguma, da bi v mestu ali na deželi priredil kak volilni sestanek, na katerem bi branil in zagovarjal strankin sklop. To vsekakor ni moško za voditelje te slovenske politične skupirie. Za socialne demokrate so govorili poslanec Ceccherini, poslanska kandidata Bassi in dr. Zucalli ter kandidat za senat d'r. Deve-tag. Volilne shode so imeli še republikanci in radikali, avtonomisti MAHP-a in fašisti. Za, le sta govorila prof. Venuti, ki je 'kandidat za senat, in prof. Uglii iz Pazina. Oba sta med drugim napadla Kršč. demokracijo, češ da je sklenila volilni dogovor z »belimi Slovenci«. ZASLUŽEN ODGOVOR Predpreteklo soboto je odšlo na izlet v Jugoslavijo 900 srednješolskih dijakov iz Vidma. Skozi Gorico so se vozili v ličnih avtobusih, ki so jih okrasili z italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Zaradi tega se je proti prirediteljem izleta in zlasti proti profesorjem, Iki so dijake spremljali, surovo zagnal gorišiki občinski svetovalec in kandidat monarhistične stranke za parlament dr. Pe-droni. Takoj po izletu je namreč poslal županu Bernardisu pismo, v katerem zahteva, naj sporoči prosvetnemu ministru, da so taki izleti nedopustni. Od ministra naj obenem zahteva, da pokliče na odgovornost profesorje, ki so se udeležili izleta. Ti naj bi namreč po njegovem mnenju zagrešili protina rad n o dejanje, iker so pet avtobusov okrasili tudi z jugoslovanskimi zastavami. Približno enako pismo so županu poslali tudi misovski svetovalci. Prireditelji izleta so na te napade priobčili v Messaggeru Venetu javno pismo, v katerem so ugotovili naslednje: 1. Jugoslovanske zastave na 5 avtobusih so bile raizobešene v znak vljudnosti do države, ki nas je sprejela. To je povsem v skladu z najosnovnejšimi pravili vzgoje. Šola ni nikoli posegala v politiko in tudi nima namena tega delali. 2. Kritika, češ »da so profesorji popolnoma nesposobni za zaupana jim mesta«, se vzgojiteljev ne tiče, ker so jo izrekli ljudje, kli sta jim navezovanje stikov z drugimi na-rodi in mednarodno kulturno sodelovanje tuji. Ti ljudje so nasprotno prežeti z nesmiselno in nesodobno nacionalistično miselno- stjo. Naši izletniki so pa s svojim pohvalnim obnašanjem na tuji zemlji italijanstvu samo koristili. 3. Končno zlasti grdo- zvenita neutemeljeni besedi »neobčutljivost in podložništvo«. Ti ne žalita samo dijakov in profesorjev, temveč vso italijansko šolo, ki se zelo trudi, da bi vzgojila mladino ne le v ljubezni do domačih stvari, temveč tudi v spoštovanju do drugih«. Upamo, da bo ta pošteni in pravilni glas vsaj enkrat poslušal tudi goriški župan. IZ ŠTEVERJANA Prejšnjo sredo je neka 60- lleltha žena prišla na naš poštni urad. Doma je bila iz Jazbin in je zaradi slabega vida hodila do urada nad dve uri. Ker je dospela le nekaj minut po enajsti, jo je poštni uradnik kar odslovil, češ da so uradne ure že pri kraju. Dejal ji je, naj počaka do 13. ure, iko se urad ponovno odpre. Uradnikovo ravnanje je vse obsodbe vredno, ker se je uboga ženica zakasnila le nekaj minut, in sicer zaradi bolezni na očeh. Ali bi ga bilo konee, če bi za starejšo in bolno ženo žrtvoval nekaj minut, da bi ne zgubila celega dneva? Prav lepo mu priporočamo, naj ima do naših podeželskih ljudi, posebno še do starejših ženic, več obzira in naj bo z njimi bolj ustrežljiv. Upamo, da se takšni dogodki ne ponovijo več, ker bomo drugače žal prisiljeni se proti njemu pritožiti na višje oblastvo. IZ DOEERDOBA Predpreteklo nedeljo so se mudili v Gradiški predstavniki doberdobske občine Andrej Jarc, Vilktor Vižintin in Miroslav Fer-lelič. Razgovarjali so se z zastopniki Vzhod-no-furlaivskega vodovoda ( CAFO) in se v glavnem sporazumeli, da bo CAFO prevzel v svojo oskrbo vse vodovodno omrežje v Doberdobu, občina pa še nadalje obdrži v svoji oblasti in pod svojim nadzorstvom hišice ob doberdobskem jezeru, črpalke in vodovodne cevi do vodnega zbiralnika na Gradini. Ministrstvo za javna dela je naši občini nakazalo 6 milijonov in pol, da uredi otroški vrtec v Doberdobu. Z VRHA Izvedenci italijanske televizije že nekaj dni preurejajo oddajnik na hribu Sv. Mihaela. Ugotovili so namreč, da tukajšnje televizijske predstave moti oddajnik jugoslovanske televizijske mreže na Nanosu. Da se motnje odstranijo, so naročili nove antene, ki jih v zadnjih dneh že nameščajo. Dela bodo verjetno zaključili že do konoa maja. IZ SOVODENJ Naša občinska uprava je prejšnji leden obvestila davkoplačevalce o povišanju družinskega davka. Proti odmeri davka sc lahko vsakdo pritoži na županstvo. Priziv moraš vložiti, preden poteče 30 dni, odkar si prejel uradno obvestilo o povišku. Cesta iz Šlandroža v Sovodnje je znova v zelo slabem stanju. Na njej je polno lukenj in je vsa prašna. Zato jo je treba pošteno popraviti ,in pridno škropiti. Tudi to dokazuje, da goriška mestna uprava zanemarja poti. ki vodijo v slovenske vasi. V nedeljo so pri nas slovesno ©tvorili materinsko posvetovalnico. Slovesnosti so se med drugimi udeležili prefekt dr. Nitri, predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot, domači župnik in župan češčut. Posvetovalnice se seveda najbolj vesele so-vodenjske matere, saj bodo odslej imele zdravniško pomoč doma in jim nebo več treba tekati za vsako malenkost k zdravnikom v Gorico. VELIKA SLOVESNOST V MIRNU V 'nedeljo so na Mirenskem Gradu slovesno blagoslovili križev pot, ki ga je z veliko skrbnostjo naslikal Tone Kralj. Ker s0 la dan obenem priredili lurdsko romanje, se je na Gradu že v dopoldanskih urah začela zbirati množica vernikov iz vse bližnje goriške okolice. Ob 3. uri popoldne, ko so se pričele slovesnosti, so verniki do zadnjega kotička napolnili cerkev. V začetku je dornberški mešani zbor zapel kantato A. Mava Glejte les kriza!, nato je mirenski dekan ob asistenci številnih duhovnikov blagoslovil posamezne postaje križevega pota, medtem ko je ob vsaki postaji bilo kratko premišljevanje, ki ga je vodil solkanski dekan g. Simčič. Po blagoslovu so z izbranimi pesmimi nastopili zbori iz goriške okolice. Sodelovali so zbori iz Mirna, Rupe, Bilj, Vrtojbe, Šempetra, Dornberga ter gradenski zbor. Najbolje se je odrezal dornberški, zlasti z Ma-vovim Večernim zvonom. Posebno mogočen pa je bil nastop združenih pevskih zborov (približno 180 pevcev) pri večernicah. Slovesnosti so se zaključile z znano pesmijo Marija skoz življenje, ki jo je pela vsa cerkev. Velikega romanja se je po mnenju očividcev udeležilo 3 tisoč ljudi. Zanimivo je, da so ta dan bili na Gradu kar 3 slovenski glasbeniki, .in sicer dr. Kimovec, Alojzij Mav in Mirko Filej, katerih so se najbolj zveselili cerkveni pevci. Med številnimi duhovniki smo opazili tudi škofovskega delegata v Kopru m s arr. Albina ICjudra. Nedelja, 18. maja, bo ostala tisočerim primorskim množicam v Irajnem spominu. SMRT ZAVEDNE SLOVENKE Prejšnji petek je v bolnici Brigata Pavia v Gorici umrla gospa Lutman Ana, roj. Može. Bilo ji je 47 let. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena. Kako so jo gorišiki Slovenci spoštovali, je. pokazala velika udeležba pri pogrebu, ki je bil v soboto popoldne. Pogrebni cerkveni ob-red je bil v stolnici. Opravil ga je ob sprem-•tvu dveh duhovnikov msgr. Srečko Gregorec. K večnemu počitku so jo položili na mestnem pokopališču. Plemeniti prlkojnici naj sveti večna luč. Užaloščeni družini izrekamo iskreno in globoko sožalje. Sožalju se pridružeje tudi uredništvo Novega lista. SPREJEMNI IZPITI Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici javlja, da se sprejemni izpiti pričnejo v soboto, 28. junija, ob 9. uri v šolskih prostorih v ul. Randaccio. K izpitom bo pripuščen, kdor bo do 10. junija vložil na ravnateljstvu šole prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir. Prošnji je treba priložiti rojstni list na kolkovanem papirju, potrdilo o cepljenju proti kozam na prostem papirju, potrdilo o vplačani izpitni pristojbini (150 lir) ter program predelane snovi iz slovenščine. Za natančneiša pojasnila je tajništvo šole na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. d£ev§e&faa> tfl&ueniia VIDEM Dne 8. maja se je na sodišču v Vidmu zaključila razjprava prati časnikarju Arturu Manzanu, ki ga je to pot postavila oa zatožno kloip odgovorna urednica furlanskega lista Patrie dal Frinl gospa Del Fabbro. Zdi se nam, da Manzana ni 'treba podrobneje predstavljati našim bralcem, ker ga dobro poznajo bodisi kot pisca strupenih protislovenskih člankov, še ibolje pa kot javno priznanega obrekovalca šentlenartskega župnika g. Angela Kračine. Tudi zadnja razprava je tesno povezana s tisto, ki jo je proti Manzanu vodil župnik g. Kračina. Da bi podkrepil trditve o proti-državnem delovanju g. Kračine, je obtoženec tedaj navedel skrb, s katero je gospa Del Fabbro spremljala razpravo. Izjavil je obenem, da gospa noče odcepiti od Italije samo nadiških dolin, temveč tudi vso Furlanijo. Zaradi te izjave je gospa Del Fabbro vložila tožbo proti Manzanu in jo — zgubila. Državni tožilec je govoril v prid obtoženca, češ da ima ta »po 441. in 443. členu kazenskega postopnika pravico, da se med razpravo poslužuje kateregakoli obrambnega sredstva«. Zaradi tega je predlagal, naj se Manzano oprosti. Sodišče je njegov predlog sprejelo. Razsodba je po našem zelo čudna. Sprašujemo se^ kako so mogli sodniki Manzana za iste obtožbe enkrat kaznovati, drugi« pa oprostiti! IZ TIPANE V Gazzettinu smo brali zelo zanimive in pomembne podatke o rojstvih iz leta 1957 v občini Tipana. V tej občini, ki šteje nad 3000 duš, je lani bilo samo 13 rojstev, umrlo pa je 34 oseb. Če pomislimo, da je bilo na primer leta 1901 v Tipani 126 rojstev, sc zgornje številke zares žalostne. Prebivalce iz Platišč je razveselila vest, da je minister za javna dela Gui nakazal 1 milijon 371 tisoč lir 7a popravo ceste od vasi do mosta na Nadiži. Ta pot veže Platišče z Breginjem, a je bila slkoraj popolnoma ne-'"crabna, ker je ni že od predvojnega časa nihče popravljal. Ne moremo pa razumeti, zakaj se nihče ne pobriga, da se cesta podalj--a tudi do Prosnida, ki je od nje oddaljen komaj nekaj streljajev. Vas je popolnoma odrezana od sveta. Do Tipane, kjer je občinski urad, je tri ure peš hoje. Če potrebujejo v Pr osni du zdravnika, dospe do tja le čez Njeme in Ahlen, in sicer po slabi cesti, ki je dolga 75 k,m. Zares je že skrajni čas, da £e rblastva končno spomnijo in usmilijo tudi Prosnida, saj so razmere v tem obmejnem kotu kar obupne. IZ SV. PETRA SLOVENOV Na t-^- v ■....Arv. V6E VAJINE ŽELJE £0 t£ VNAPREJ USLIŠANE'.SEVEDA DOBI REŠtTEEJ TUDI ROKO MOJE HČERKE IN POL MOJEGA IMETJA VJTEZA3V.TALE DVA?! HOHO HOHO.BREI ME2.A IN BREZ SULIct? PROTI HOMU BI SE m RKDA BORILA, PRITLIKAVCA? PRAV TISTI ČAS JE PRIŠEL GRA&cAK IZ KLETI. GLEJ NO, KJE Sl PA SNEL TA DVA TIČKA STARI ?! MALNARJU?!! ALI SEM PRAV SLIŠAL? REŠITI HOČEVA VAŠO HČERUO ..TODA-POD ENIM POGOJEM MIDVA VSEGA TEGA NE ■POTREBUJEVA. HOČEVA SAMO ENEGA VAŠEGA JETNIKA, TO NlbTA NIUAUA T1CUA .GOCPOD. TEMVEČ POTUJO-< ČA VITEZA. PROTI MALHAWJW;l ' Z(f\\ iluim&M£§ linču * frueta 38! E. VtaUaoe . R. S. »Gospodar, li poznaš angleško postavo proti tujcem... Gorje, kogar ujamejo! Jaz poznam le ječe, ne bi jih hotel zopet doživeti. Če me zgrabijo, me tudi pošljejo nazaj na Kitajsko. Tulmn v Lan-ehowu se je pa zaklel,- da ho izpostavil mojo glavo v košu pred mestnimi vrati...« »Kina je velika: ni potreba, da padeš prav njemu v rolke,« je spustil Fing-IIo ohlak dima pod strop. »Ko se bodo zadeve uredile, ne bom pozabil prijateljev. S suhim zlatom vas bom. plačal.« Toda mali mož se ni dal prepričati z upom na hodoče zaklade, preveč mu je še tičal v kosteh strah pred angleškimi ječami. »Ti imaš obenem belko za ženo,« je nadaljeval Fing-IIo, »kar še 'bolj poenostavlja vso stvar.« Li-Fu je odprl male, zlobne oči: »Zakaj, o gospodar, si izbral prav mene? Saj imaš trumo drugih sužnjev.« Fing-IIo se je nevoljen popravil v mehkih blazinah. »Gospodar daje ulkaze in sluga mora slepo’ ubogali, sloji zapisano v postavi Konfucija. Če jaz 'porečeni: Li-Fu me je izdal, si končan — saj me razumeš?« Li-Fu se je preplašen oziral. Brez dvoma je ponudba zanj ugodna, saj bi v enem dnevu zaslužil več 'ka