bssk
SEVNICA - Danes bo izvršni i7 temeljne izobraževalne skupnosti Sevnica razpravljal o Poročilu za financiranje vzgoje jn izobraževanja v tem letu ter o štipendiranju rednih in izrednih
Centov 2a prosvetne delavce.
METLIKA — Včeraj so prvič ^zpravljali na sestanku predseduj11^ sindikalnih organizacij družbenih dejavnosti o uresničenju samoupravnih spora-
VINICA - Včeraj so na Vi-ntci vodstva vseh krajevnih organizacij razpravljala o delovnih načrtih, zlasti o tistih, ki so v Pjanu dalj časa, a ni prišlo do nJih uresničitve. Kostanjevica - v so-
ooto bo tu srečanje članov novomeškega in posavskega društva Kmetijskih inženirjev in tehnikov. Na sporedu je referat dr. r ran ca Sunčiča, ogled polnilnice c^cka in prigrizek, v mM£KRONOG - V soboto bo » Mokronogu akademija v poča-sotev slovenskega kulturnega 8. februarja. Razen domačih kulturnih skupin bo ^stopila tudi godba na pihala iz
V BREŽICAH IN SEVNICI ZA BLAŽJO ODMERO
Davki še kamen spotike?
Zataknilo se je pri stopnjah za obrtnike
Neenotna obdavčitev v Posavju že nekaj let povzroča negodovanje. Besedam, da morajo sosednje občine uskladiti davčno politiko, je te dni vendarle sledilo srečanje načelnikov davčnih uprav na seji sveta posavskih občin.
nedeljo se je končalo °Mobje slabega vremena s Padavinami. V začetku ted-na je prevladovalo suho vre-^ Temperature so bile formalne za ta letni čas. . °ti koncu tedna pričakujmo ponovno padavine. Temperature se ne bodo spremenile.
„IZLET V NARAVO“ — Planinsko društvo Lisca je priredilo za mlade člane štiridnevni smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 35 članov. Na sliki: tečajnice na prijetnem izletu po zasneženih strminah. (Foto: F. Pavkovič — Sevnica, nagrada 100 dinarjev).
OD TORKA, 1. FEBRUARJA, V NOVEM MESTU:
Odprto javno (carinsko) skladišče
Na 3000 m2 bodo hranili embalirano trgovsko blago, ki ga bo Dolenjska ali
izvozila ali sprejela tz uvoza
V	kmetijstvu ne bo sprememb, razlike so že izravnane. Čiste kmete bodo v Posavju oprostili davka na nove nasade. Za vinograde jim bodo podaljšali oprostitev od 4 na pet let, za breskve pa od 3 na 5 let.
Olajšave za preusmerjanje kmetij so izenačene za vso Dolenjsko. Občina JCrško^ma_še_dodatno^ razbre -•••••••••••
Plaketo županu
Na svečani seji AMD Kočevje ob 25-letnici obstoja, ki je bila 28. januarja, je bflo podeljenih več priznanj zaslužnim posameznikom in organizacijam. Podeljene so bile 4 diplome AMZ Jugoslavije, S diplom in medalj AMZ Slovenije in 15 diplom AMD Kočevje. Razen tega so podelili tudi plaketo društva (v vseh 25 letih obstoja društva je bilo podeljenih le 6 takih plaket) predsedniku občinske skupščine Kočevje Miru Heglerju, in sicer za njegovo izredno prizadevanje za izboljšanje cest v občini in za posodobitev ceste proti Delnicam oziroma Reki. Več o 254etnem delu društva in svečanosti bomo še poročah.
Izdelke, ki jih IMV, Krka, Beti, Labod, Novoles, Novoteks in druga dolenjska, spodnjeposavska in belokranjska podjetja izvažajo, bodo poslej carinili v prostornem skladišču v Bršlinu, ki so ga zgradila in predvčerajšnjim poskusno odprla ljubljanska Javna skladišča.
PRELOMNICA ZA 17 CIGANČKOV
Prvič čez šolski prag
Oddelek za otroke ciganskih družin so odmrli 1. februarja v bršlinski šoli
NOVO MESTO
JE VAŠ A BANKA
Osem dečkov in devet deklic, navajenih zmrzovanja v preluknjanih gumijastih škornjih, lakote in tavanja po Žabjeku, Gumberku in Pogancih v torek kar ni moglo verjeti, da so postali učenci bršlinske šole.
Najprej so se pod toplo prho okopah, potem so se oblekli: dečki v trenirke, deklice v krila. Obuli so škornje, pod pazduho stisnili par copat in se zbrali v jedilnici. Lonček kakava in kos namazanega kruha so pospravili mimogrede. Do kosila je bilo dovojj.
^n „učna“ ura se je začela: prve prijazne besede, prvi napotki, kakšni morajo biti vsak dan.
Vsi ti otroci so v posebnem oddelku. Izmenoma jih bosta učili učiteljici Anica Kafol in Milka Lah. Vsak dan bodo imeli tri ure pouka: slovenščino, matematiko, spoznavanje narave, likovni pouk.
Bršlinsko skladišče je poleg mariborskega druga taka izpostava znanega ljubljanskega podjetja za skladiščenje blaga in opravljanje pretovorov. Površina 3000 kv. metrov torej ne bo samo za skladiščenje izvoznega in uvoznega blaga, ampak tudi za hrambo kakršnega koli trgovskega blaga, spravljenega v embalažo. Sprejemali ne bodo edinole razsutega tovora, smrdljivega in hitro pokvarljivega blaga.
Skladiščno službo bodo v Bršlinu opravljali podobno mehanizirani kot v Ljubljani ali Mariboru: z avto-dvi-gali, viličarji in drugimi stroji, medtem ko bodo najrazličnejše preto-vome selitve opravljale posebne izurjene skupine delavcev.
Skladišče kajpak še ni povsem urejeno, zlasti še ne okolica. Spomladi bodo zgradili še prizidke, v katerem bodo poleg skladiščne uprave še pisarne carine in špedi-
XI. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
Danes so se začele XI. zimske olimpijske igre v japonskem mestu Sapporo, ki bodo trajale do 13. februarja. Na igrah sodeluje tudi jugoslovansko zastopstvo, ki ga sestavljajo hokejisti, kombinatorec, alpski smučar in skakalci. Našim tekmovalcem želimo, da bi se dobro odrezali v deželi vzhajajočega sonca.
terjev. V načrtu je, da bodo do poletja vse postorili in skladišče odprli s slovesnostmi. Sedanja dela so veljala okoli 10 milijonov, potrebno pa bo vložiti še najmanj 2 milijona dinarjev.
,	TELEGRAMI
' KATMANDU - V starosti 51 let je umrl nepaljski kralj Mahendra. Zadela ga je srčna kap, na prestolu pa ga bo nasledil njegov 26-letni sin princ Birendra Bir Bikram Šah Deva. Predsednik Tito je poslal sožalno brzojavko.
KOELN - Zahodnonemška družba Klockner-Humboldt-Deutz je sklenila, da za štiri odstotke zviša ceno svojim vozilom magirus-deutz.
MED PRVIMI, ČE NEi PRVI V SRS
Za delnice ali proti njim, taki besedni dvoboji se vrstijo med našimi teoretiki, ki se jim pač - ne mudi. Ne priganja jih zima tako kot kr-meljske kovinarje, ki bi radi imeli streho nad glavo - s pomočjo svojih zaslužkov. Lani so na referendumu odločili, da bodo za začetek prispevali vsak po en enomesečni zaslužek, tako da bi plačevali deset mesecev po deset odstotkov.
Cas se je zdaj iztekel in krmeljska Metalna ima zbranih prvih 700.000 novih dinarjev, ki bodo „kvas“ za novo industrijsko dvorano, vredno 8 milijonov dinarjev.
Direktor Vlado Senčar pravi takole: „Pojdite si ogledat, v kakšnih težavnih razmerah delajo naši delavci. Približno polovico od 370 za-
Eoslenih mora delati na prostem, er v hali ni prostora. Stiska se je povečala zlasti zdaj, ko serijsko izdelujemo velike ladijske pokrove, ki zavzamejo mnogo prostora.
Delo na prostem ima tudi nevšečnosti za sam delovni proces. Kovinske dele moramo poprej segrevati, da jih sploh lahko varimo ali barvamo. Vse pa pove že podatek, da je naš obrat lani zapustilo 40 kvalificiranih delavcev in vsi so navedli, da odhajajo zaradi težavnih delovnih razmer.*1
Prispevek delavcev je začetek. Krmeljska Metalna ima na ta znesek že obljubljeno precej denarja, tako da se bodo lahko lotih prve etape graditve, ki bo stala kakih 4 milijone. „Do zime bo pod streho,“ zatrjuje tov. Senčar in to bo največja pridobitev za letošnjo desetletnico krmeljske Metalne.
M. L.
menitev tistih kmetov, ki pogodbeno oddajajo večje količine mesa. Olajšave za hribovite predele so enotne po vsej Dolenjski.
Pri obdavčitvi obrtnikov pa se mnenja v Posavju razhajajo. Gre za tiste, ki so obdavčeni po prometu. Brežičani in Sevničani so za to, da stopnje za obdavčitev čistega dohodka ne bi bile preostre. Z blažjo lestvico bi jih po mnenju njenih zagovornikov spodbudili, da ne bi skrivah prometa. Po tej lestvici bi se obdavčitev gibala med 8 in 32 odstotki, kompromisni predlog, ki so ga za Dolenjsko izoblikovali na posvetu v Novem mestu, pa predvideva obremenitev od 10 do 35 odst.
Predstavniki Brežic in Sevnice zagovarjajo nižjo obdavčitev, ker so prepričani, da je cilj vseh občin realnejša osnova. Le tako si bo obrtnik upal Napisati, koliko je zaslužil, v nasprotnem primeru pa se bo bal poštene besede. Občine s tako politiko lahko samo pridobijo.
Po uskladitvi predlogov z republiko bodo v Posavju ponovno poskušali doseči enotnost, do sedaj pa sosedje, žal, niso mogli prepričati drug drugega.
J. TEPPEY
Danes: načrt za leto 1971
Predsednik izvršnega odbora no-; vomeške kulturne skupnosti Boris Savnik je sklical za danes popoldne drugo sejo skupščine kulturne skupnosti. Z zamudo bodo sprejemali denarni načrt za leto 1971 (o denarju,
ki je že porabljen), razpravljali o stanju na kulturnem področju lani in osnutkih načrtov za letos. Beseda bo tudi o delu izvršnega odbora, ki je skupščini predložil izčrpno poročilo.
Kulturne ustanove so dobile lani znatno več denarja kot leta 1970: Študijska knjižnica - 128 odst. več, Dolenjski muzej - 88, Zavod za kulturno dejavnost - 166, ZKPO -465 in Zavod za spomeniško varstvo
—	140 odstotkov več.
BREZ STREHE: dele za kovinske konstrukcije morajo najprej segrevati in sušiti, preden jih lahko varijo ali barvajo. (Foto: Legan)
Dva mrtva, velika škoda pri Kutinu
voznika AVTA Kočevje mrtva, škode blizu 800.000 din
Janez Oberstar iz Grčaric pri Ribnici, star 45 let, in Jože Mikola iz Dragomlje vasi pri Suhorju, star 23 let, oba zaposlena pri AVTU v Kočevju, sta izgubila življenje v prometni nesreči pri Kutinu na Hrvaškem.
Tovornjak AVTA je v ponedeljek, 31. januarja zjutraj ob 5. uri Čelno trčil zs nasproti vozečim to-
vornjakom znamke fiat, ki mu je razneslo prednjo levo gumo. Pri trčenju sta bila voznik in spremljevalec v fiatu zelo poškodovana in prepeljana v bolnišnico v Sisak, oba v tovornjaku AVTA pa sta poškodbam podlegla.
Pri nesreči je nastala tudi zelo velika materialna škoda, ki po nepopolni oceni znaša 750.000 do
800.000	din, se pravi okoli 80 milijonov S-din. Kočevski tovomjaik je bil namreč naložen s steklom, ki se je pri nesreči zdrobilo.
1.	februarja smo od AVTA Kočevje zvedeli, da bodo še tisti dan organizirah prevoz obeh pokojnikov na njuna domova, pokopali pa naj bi ju naslednjega dne.
J. PRIMC
Št. 5 (1140)	Leto	XXIII
NOVO MESTO, četrtek 3. februarja 1972
Prvo blago v bršlinsko skladišče je prispelo. (Foto: I. Zoran)
tedenski
mozaik
Revija Life in ameriška založba McGravj-Hill sta v resnih škripcih Za avtobiografijo znanega (in izjemno čudaškega) milijarderja Howarda Hughesa sta plačali 650.000 dolarjev, ki jih je nekdo dvignil iz neke švicarske banke z milijarderjevim ponarejenim podpisom. Sedaj pa trdijo, da je rokopis sploh lažen in izmišljen in da Hughes, ki ga že nekaj let nihče ni videl, ker bojda živi v nekem hotelu za zaprtimi vrati na Baham-skih otokih,, zanika, jla bi bil njegov. ,-vši so ostali z dolgim nosom, razen nekoga, ki je pospravil 650.000 dolarjev...
Najbrž veste, da mnogi zdravniki svarijo pred kajenjem. To je seveda razumljivo, toda: sedaj je ameriški znanstvenik dr. Jesse L. Steinfeld ugotovil, da je za zdravje škodljivo že to, da ste v isti sobi s kadilcem! Trdi, da zdravju škodujejo že dimi, ki jih iz svoje cigarete zavzeto puha nekdo, ki sedi poleg vas v istem prostoru! Bosta morala ata in mama kupiti še en televizor, da ne bo zvečer cela družina v nevarnosti zaradi kajenja pred TV sprejemnikom ...?
Strokovnjaki glavnega konstrukcijskega centra v ladjedelnici v Gdansku na Poljskem pa so patentirali nov sistem, ki zmanjšuje zibanje ladij. Poglavitna prednost novega sistema je v tem, da je njegovo delo usklajeno z obremenitvijo ladje, velikostjo in močjo morskih valov in drugimi razmerami. Sistem je uporaben za ladje različne velikosti... ravno pravi čas je prišla ta nova iznajdba, saj je pri nas že toliko jaht in motornih čolnov, katerih lastniki so morali, revčki, trpeti zaradi morske bolezni...
Britanski premier Heath je oni dan moral zvečer v kopalnico in potem v novo obleko. Razlog: neka državljanka ga je tik pred začetkom nekega uradnega sprejema polila s črnilom v znak protesta... neprostovoljno barvanje in nepotrebni stroški za čiščenje.
Program, ki obvezuje
Če trdimo, da smo prav v zadnjem času priče izredno pomembnih, tako rekoč prelomnih dogodkov, ki se kakor mejniki postavljajo v celotno dejavnost našega notranje političnega življenja, v tem zagotovo ne pretiravamo. In eden takšnih mejnikov, pomembnih ne samo zaradi svojega že vnaprej poudarjenega obeležja, marveč tudi zaradi resnične teže dognanih ugotovitev ter ocen za nazaj in naprej, kar se tiče vsega našega družbenega razvoja, je pravkar končana konferenca - 2. konferenca ZKJ.
V treh dneh, kolikor je tra-
jalo tokratno zasedanje delegatov jugoslovanskih komunistov, se je na govorniškem odru zvrstilo rekordno število razpravljavcev, ki so vsi — hkrati s predsednikom Titom na čelu, ki je spregovoril ob začetku ter na koncu zasedanja 2. konference — brez kakšnih nepotrebnih olepšav opozaijali na trenutno najpomembnejša vprašanja naše družbe.
Govorili so iz srca, dostikrat tudi z resnično zaskrbljenostjo, hkrati pa z vso revolucionarno ostrino; tudi tokrat so se delavci samoupravljavci izkazali kot temeljiti poznavalci naših problemov in dokazali, da je prav delavski razred tisti, ki je bil in mora biti v prvih vrstah avantgardne Zveze komunistov ob urejanju vseh naših najbolj perečih vprašanj.
Nekatere temeljne ugotovitve na tokratni 2. konferenci ZKJ, ki se je je spričo njene veljave prijel kar vzdevek „mali kongres jugoslovanskih komu-nistov“, so pravzaprav precejšnja samokritika — ki pa je kljub temu dobila javno obeležje (ter je nemara prav zaradi tega toliko bolj življenjska); iz teh ugotovitev namreč jasno izhaja, da smo pri uresničevanju dosedaj sprejetih sklepov v marsičem ostali na pol poti ali pa še nižje — kar je povsem brez olepšav povedal tudi predsednik Tito, ko je govoril o neizpolnjenih sklepih prejšnjega 9. kongresa ZKJ — pa je bržčas še toliko bolj v živo zadela ocena, da marsikaterih sedanjih težav, ki nas tarejo bodisi v političnem ali pa v gospodarskem življenju, pri nas zagotovo ne bi bilo, ko bi dosedanje sklepe dogovorno uresničevaM.
Sedanja konferenca jugoslovanskih komunistov se je končala, če lahko rečemo, izjemno plodno. Ne samo, da je na njej dobila potrditev naša trdno za-
Monaška princesa in princ Rainer sta v svoji rezidenci v Monte Carlu sprejela zmagovalce rallyja Monte Carlo. Zmagala sta italijanska dirkača Manuri in Manucci — prva Italijana, ki sta v 61. letih, odkaf tekmujejo za ta pokal, osvojila prvo mesto. Vsekakor pa je med gledalci veliko več pozornosti vzbujala še vedno lepa in šarmantna nekdanja filmska igralka Grace Kelly. (Telefoto: UPI)
samoupravnih in protisocialističnih sil je bila pri nas možna predvsem zato, ker je ZK podcenjevala delovanje razrednega sovražnika, ker se ni pravočasno in dovolj odločno spoprijela z nasprotniki našega socializma in ker je bilo tudi v lastnih vrstah ZK precej oportunizma — kar še posebej velja za znana kritična vprašanja v zvezi z ekstremnimi nacionalističnimi izpadi.
Akcijski program, ki ga je sedaj sprejela 2. konferenca ZKJ, vsebuje določno začrtane naloge — katerih nosilci bodo morali biti predvsem komunisti, čeravno to ne pomeni, naj bi drugi ob tem lahko stali ob strani; začrtane naloge v akcijskem programu zajemajo vsa področja našega družbenega razvoja, vsaj najbolj pereča področja, to pa je predvsem naloga v zvezi s krepitvijo delavskega razreda v samoupravnih odnosih, pa naloga naše gospodarske stabilizacije in slednjič (kar zadeva dejavnost jugoslovanskih komunistov) naloga v zvezi z razvojem in intenzivnejšo dejavnostjo ZKJ za prihodnje.
M. SPAZZAPAN
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Daleč najpomembnejši dogodek v minulem tednu je bila na področju notranje politične dejavnosti kajpak 2. konferenca ZKJ, ki pomeni — po obsegu obravnavanih vprašanj ter določno začrtanih stališč v zvezi s tem — pač izjemno plodno zasedanje jugoslovanskih komunistov. V treh dneh, kolikor je trajalo tokratno zasedanje konference ZKJ (in na tem zasedanju je sodelovalo več kot 360 delegatov poleg mnogih povabljenih gostov) so se na programu zvrstila vsa najbolj pereča vprašanja, ki trenutno zavirajo naš hitrejši družbeni razvoj. Temeljno gradivo za to konferenco, ki je bilo že prej javno objavljeno, se je nanašalo na razvoj in aktualne naloge ZKJ in še posebej na naše DRUŽBENO GOSPODARSKE RAZMERE. Ob koncu konference so sprejeli obsežen akcijski program (ki mu na tej strani izven okvira pričujočega pregleda posvečamo še poseben sestavek).
Posebno obeležje je tudi tokrat dal zasedanju jugoslovanskih komunistov predsednik Tito, ki se je na govorniškem odru pojavil kar dvakrat. V svoji oceni današnjega stanja pri nas - in ta ocena je bila upravičeno tudi zelo kritična — je med drugim poudaril, da sovražniki našega samoupravnega socializma dvigajo glave zaradi premajhne budnosti Zveze komunistov (kar bomo morali odločno popraviti), vendar da ne more biti NITI GOVORA O KAKŠNI KRIZI našega sistema, naše države in naše samoupravne socialistične družbe, pa čeprav si tega nekateri naši sovražniki tako želijo. Izrazil je prepričanje, da mnogih slabosti pri nas ne bi bilo treba, da smo jih dopustih edino zaradi malomarnosti in premajhne odgovornosti — pa tudi doseženi uspehi bi bili lahko mnogo večji (denimo na gospodarskem področju), ko bi se že doslej zares držali vsega tistega, za kar smo se že ZDAVNAJ DOGOVORILI, vendar ne izpolnili. Še posebej je omenil zaostritev odgovornosti, ki bo poslej med pomembnimi nalogami jugoslovanskih komunistov v izpolnjevanju sprejetega akcijskega programa — zaostritev DOLOČNE ODGOVORNOSTI, kar bo veljalo tako za vsakega člana kot še posebej za vodilne organe.
V razpravi so delegati na 2. konferenci skoraj dosledno izražali (in osvetljevali s podrobnejšimi primeri) zahtevo delavskega razreda pri nas, da dobi — v skladu z vsemi določili naše ureditve delavec samoupravljavec - vso tisto pravico in možnost, ki mu v pogledu ODLOČITEV O DOHODKU in drugih pomembnih družbenih vprašanj tudi pripada. Posebno vprašanje, izraženo na tokratni konferenci jugoslovanskih komunistov, je bilo tudi vprašanje KADROVSKE STRUKTURE v ZKJ; naša partija ne vključuje več toliko delavcev, kot bi jih kpt vo-
Na zvezni ravni že ves zadnji čas potekajo podrobne razprave o začrtanih temeljih naše družbeno-ekonomske politike v letošnjem letu, o ciljih, izraženih v OSNUTKU RESOLUCIJE, kakor jo je v zvezi s tem predlagal zvezni izvršni svet. Konec minulega tedna (prejšnji petek) so o tem osnutku že odločali poslanci vseh zborov zvezne skupščine — ter so osnutek v načelu sicer podprli (meneč, da je takšna stabilizacijska politika našega gospodarstva, kot jo ZIS predvideva za letos in nemara še za prihodnje obdobje, vseskozi nujna), vendar so ob tem izrazih določene pomisleke: nekateri cilji, ki si jih zastavljamo sedaj, so nemara premalo dognani, so menili, pa jih bo zares težko uresničiti docela tako, kot so postavljeni.
Posebne pomisleke so zvezni poslanci v razpravah o letošnjih ciljih naše ekonomske politike * izražali spričo predvidenih stopenj rasti, kot jih je odločno zarisal ZIS - npr. v zvezi s planiranim porastom cen (največ za 5 %) in pa s planiranim porastom zunanjetrgovinske dejavnosti v korist večjega izvoza ter manjšega uvoza in še in še. Poslanci so menili, da smo tud' doslej že večkrat postavljali v takšnih načrtih zarer pRJVLAČNE IN SPREJEMLJIVE CILJE, vendar smo jih, žal, le malo uresničili. Zategadelj so razpravljavci na zvezni ravni sodili, da bi bilo prav, ko bi se v naših načrtih držah trdnih tal, uresničljive realnosti, pa bi bilo zato treba dokončni predlog resolucije o temeljih našega letošnjega družbeno-ekonomskega razvoja tako „izpiliti*4, da bi bil oprijemljivo vodilo našega gospodarskega obnašanja v tekočem poslovnem letu.
Ta ponedeljek je zasedal tudi republiški izvršni svet, kjer je v glavnem tekla razprava o UBLA-ŽEVANJU SOCIALNIH RAZLIK pri nas, ki pomenijo tako pereče družbeno vprašanje. V zvezi s tem je izvršni svet odobril več ukrepov, ki so bodisi v pripravi ali pa so že na tem, da jih pristojna skupščinska telesa dokončno potrdijo. Med temi ukrepi je npr. nov SISTEM DAVKOV, ki naj bi ga republiška skupščina sprejela še letos (sedaj že teče o njem razprava po odborih), omogočal pa naj bi pravičnejšo porazdelitev finančnih bremen - iz naslova prispevkov in davkov - predvsem na tiste, ki več zaslužijo in ki ta bremena lažje zmorejo.
Tokrat je izvršni svet tudi objavil, da bo že julija predlagal določene spremembe v sedanjih predpisih o PROMETU Z ZEMLJIŠČI (ta promet je sedqj, kot znano, začasno ,,zamrznjen“), razen tega pa naj bi v republiki letos dobiU nov zakčn o STANOVANJSKI PRAVICI in še nekatere druge nove predpise s področja stanovanjskega gospodarstva.
tedegski zunanjepolitični pregled]
To nedeljo je padlo na ulicah severnoirskega mesta London-derryja trinajst ljudi — pobile so jih krogle britanskih padalcev, ki naj bi v deželi vzdrževali red in mir. Težko bi bilo opisati vse ogorčenje, prepadenost, strah in neizmerno željo po maščevanju med Irci. Čustva se mešajo kot v ognjeniku in tesnobne ure minevajo v napetem pričakovanju: kaj bo sedaj? Tajna irska revolucionarna armada je namreč obljubila krvavo maščevanje in v te besede ne smemo niti najmanj dvomiti, to pa pomeni, da bo zeleni otok znova in znova pretresalo nasilje in pestil teror. Ob robu nedeljskih dogodkov, ki so v javnosti dobili ime „pokol desetletja”, „drugi Sharpeville“ in podobno, je treba povedati, da Britanci (oziroma, da bomo toč-nejši: komandant britanskih sil na Severnem Irskem) zanikajo svojo krivdo. General Ford, ki poveljuje britanskim četam na Irskem, trdi, da so njegovi vojaki streljali samo na „indentifi-cirane cilje“, ali bolj preprosto povedano: streljali so samo tia, od koder so stresali nanje. Ce je to res in koliko je res, bomo še videli — oblasti so obljubile preiskavo o krvoprelitju. Preiskava bo sicer morda lahko bolj ali manj natančno odgovorila na vprašanje kdo in zakaj je pobijal civiliste, stvari pa ne bo mogla ne popraviti in ne odpraviti. Posledice se že kažejo. Bemadette Devlin, irska poslanka v britanskem parlamentu, je med zasedanjem skočila na notranjega ministra Maudlinga; pred rezidenco britanskega premiera v Londonu se vrstijo demonstracije; v Belfastu in drugih irskih mestih eksplodirajo bombe; Irci zahtevajo umik britanskih čet iz katoliških četrti mest; tajna revolucionarna armada obljublja, da bo usmrtila premiera Edwar-da Heatha... in seznam dogodkov smo tu podali v zelo skrajšani obliki! Severna Irska vre, pa tudi britanska javnost je raz-buijena. Vsi se sprašujejo: kdaj in kako se bo vmil mir? Mirje veijetno daleč, prav tako pa tudi vzroki vsega, kar se dandanašnji dogaja na Irskem. Začelo se je namreč kmalu po začetku tega tisočletja, ko so se na tedaj pretežno katoliško Irsko (Irci so nasledniki nekdanjih Keltov) začeli doseljevati protestanti iz Anglije. Angleški kralj Henry II. je namreč od papeža sredi dvanajstega stoletja „dobiI“ Irsko in ker jo je pač želel tudi obdržati, je začel pošiljati tja svoje rojake — koloniste. Ti so prinesli s seboj premoženje, denar in tudi nekoliko razvitejšo kulturo ter gospodarstvo in s tem v nekaj naslednjih stoletjih povsem podjarmili prvotne prebivalce — katoličane. Tako se je žalostna zgodba tudi začela: katoličani so se skozi dolga stoletja upirali priseljencem in zahtevali zase samostojnost — toda brez uspeha. Priseljeni pro-
črtana politika razvoja in odnosov (začrtana, denimo, v nedavnih ustavnih spremembah in pa, v določenih podrobnostih, kritično osvetljena na prelomni 21. seji predsedstva ZKJ), marveč je izraz vse naše politike za prihodnje obdobje, vsaj do prihodnjega 10. kongresa ZKJ, dobil strnjeno obeležje v sprejetem akcijskem programu in tokratni konferenci Zveze komunistov Jugoslavije.
V tem akcijskem programu, ki določa osnovne smeri delovanja in prednostne naloge ZKJ za prihodnje obdobje, je že na začetku rečeno, da mora ZKJ začeti okrepljen in odločnejši boj za razvoj samoupravno-so-cialističnih odnosov v naši družbi, odnosov, v katerih mora imeti delavski razred odločilno družbeno vlogo. To je bistvo boja za nadaljevanje socialistične revolucije v sodobni fazi našega družbenega razvoja.
Ob tem je še rečeno, da se mora ZK brez omahovanja postaviti po robu vsem tistim gibanjem in silam v družbi, ki zavirajo uresničevanje opisane vloge delavskega razreda.
Spor med socialističnim samoupravljanjem in etatizmom se danes zaostruje predvsem na področju razpolaganja s sredstvi, rezultati in viškom dela, na področju družbene reprodukcije sploh. Prav to pa so področja, kjer delavski razred pri nas že dolgo teija in želi imeti ne samo vlogo proizvajalca, temveč vlogo aktivnega samoupravljavca z vsemi možnostmi za soodločanje.
Posebno oster poudarek je dobil v akcijskem programu za prihodnje delovanje ZKJ tudi boj proti vsem idejno sovražnim silam, nasprotnikom našega sistema in družbene ureditve sploh, katerih delovanje je posebno v zadnjem času postalo pri nas še posebno očitno
Povečana agresivnost proti-
dilna sila delavskega razreda morala, je bilo rečeno — in to je menil tudi predsednik Tito. Nujno je, da se usmerimo v takšno kadrovsko politiko, ki bo ZKJ s člani iz delavskih vrst zagotovila njeno nadaljnjo REVOLUCIONARNO VLOGO pri utrjevanju samoupravnega socialističnega sistema.
V začetku prejšnjega tedna (minuli ponedeljek) sta se na skupni seji sestala predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL, ki sta med drugim določila kandidate za novega člana predsedstva republiške skupščine ter za predsednika republiškega izvršnega sveta - kar smo omenili že zadnjič. Ta torek so na ZASEDANJU DELEGATOV slovenskih občin v republiški skupščini že tudi izvolili tistega novega člana skupščinskega predsedstva, ki ga volijo iz občinskih vrst: to je (v skladu s predlogom) Zdravko Krvina, sedanji predsednik občinske skupščine Škofja Loka.
Irska
drama
bili eni katoličani in drugi pr°! testanti, temveč zato, ker so eflj bogati drugi pa revni in p1?1 izrabljajo svoje bogastvo (kar J® seveda tudi treba vzeti vsa) malo relativno: namreč nisoVj* protestanti bogati in vsi katolik revni) za to, da uveljavljajo sv0-jo politiko, moč in stali^ Medtem ko seje republika Irs*® I uspela osvoboditi izpod britaD' skega objema in zaživeti k°‘ samostojna država se to sevef' nemu delu otoka ni posrečil0' Ta je še vedno sestavni oel Združenega kraljestva, ki razefl Irske obsega še Škotsko, Aff glijo in VVales. (Mimogrede: t* tri dežele, torej brez Severi^ Irske, tvorijo Veliko Britanijo)-Irci imajo sicer svoj parlamefl* in svojo vlado, toda ta je p*^ težno v rokah protestantov, k® • pomeni, da imajo katoliki bolj malo besed pri upravljanju ? svojo deželo. Tako je torti ozadje, kje pa je rešitev za p1? hodnost? Bilo bi seveda naj" bolje, če bi lahko Severna lisk? . postala samostojna ali pa se p1*' ključila republiki na jugu - v#J videti je tako. Toda pri tena ne smemo pozabiti, da je protestantska večina na Sevemefl1 Irskem še vedno zelo tesno vezana na matično deželo - ^ pravi na London. Protestant* zato niso pripravljeni na odcepitev in ker so pač v večin1* tega tudi ne bi bilo moč izvesti na zakonit, legalen in dem0* kratične način. Britanske čete. ki so na Irskem, so prišle tja prav zato, da zavarujejo interes« protestantov — čeprav so j® uradno poslali pod oznako „čuvaijev miru“, ki naj prt* prečijo spopade med enimi 10 drugimi. Tajna irska revolucionarna armada je naslednic# dolge vrste ilegalnih odporiU* ških organizacij, ki so vse imele enak cUj: iztrgati deželo izpod protestantskega (se pravi brit#1' skega) okrilja. Njihovo ediu° orožje je nasilje, teror. V svetu, ki je poln teroija in nasilja, Jc malo simpatij za sredstva take vrste. Toda oni kljub temu vztrajajo, prepričani, da je to edino, kar jim ostane, Težko je biti razsodnik v tem zapletene«1 položaju in čeprav se je razine* roma lahko opredeliti proti dajanju in sili, je težko reči, kaj katoliškim Ircem sicer ostane kot sredstvo, ki naj jim prip°' more do njihovega cilja.
testanti so sčasoma še bolj utr* dili svoje položaje, postajali50 vse bogatejši in vplftnejši. N®-koč pretežno verska nasprotja so tako prerasla v ekonomska#1 politična. To, kar se dogaj3 danes na Irskem, se ne dogaj3 , zato (ali predvsem zato), ker b1 j
—
7 *~ - ^ ^
' ~~~	M.
Škarje, ki režejo kmetijstvu dohodek
Sejmišča
Cenik
Kmetijski nasveti
Žveplo je nenadomestljivo
Najprej: ali žveplo škodi? Da, žveplo je za človeka škodljivo. Žveplov dvokis, ki nastaja z gorenjem žveplenih tablic ali se razvija iz kalijevega metabisulflta, povzroča glavobol in celo bruhanje — vendar pod pogojem, da ga uporabimo v pretiranih količinah ali če žveplano vino takoj točimo in pijemo, kar ni prav. V pravilnih odmerkih žveplo človeku ni nevarno in ga kletarji še zlepa ne bodo opustili, ker je prav žveplanje neogibno potrebno, da ohranimo vino zdravo.
Vino žveplajo že od srednjega veka sem, ko so spoznali njegov učinek, ne da bi si ga znali razložiti. Žveplo prepreči v vinu oksidacijo in delovanje škodljivih drobnih bitij: plesni, bakterij in kvcsnic, ki bi „razjedale*4 vino. Uporabljamo ga v obliki žveplovih tablic, ki jih obesimo na žico, prižgemo in potisnemo v sod. Žveplo lahko uporabljamo tudi kot kalijev metabisulfit ali kot žveplasto kislino. S tema dvema pripravkoma zažveplamo vino, z žveplastimi tablicami pa sode.
Žveplanje je lahko prav rahlo, to je takrat, ko uporabimo polovico tablice ali tri grame kalijevega metabisulflta za sod, ki drži 300 litrov, do zelo močno, ko porabimo štiri tablice ali 24 gramov kalijevega metabisulflta. Vmes je seveda cela vrsta možnosti. Rahlo žveplanje uporabimo, če hočemo preprečiti, da bi se v praznih sodih v kleti naselila bolezen, zelo močno pa je treba zažveplati mošt, ki še ni prevrel, pa ga hočemo prepeljati na večje razdalje.
Pri žveplanju je treba biti kar se da vesten. Goreče žveplo ne sme kapati na dno soda niti ne smemo pretiravati s količino. Za normalno vino zadošča že rahlo žveplanje. Upoštevati je treba tudi naslednje pravilo. Takoj po žveplanju vina ne smemo točiti in piti, zakaj žveplov dvokis se še ni spremenil v manj škodljivo obliko. Velja zanteva, da mora biti vino po žveplanju vsaj dva tedna, bolje pa je še več, v popolnem miru.
Inž. M. L.
f	\
Gorje nam!
Kot da ni tudi nas že zdavnaj okužil virus sestankarstva, tako nojevsko piše v „Delu“ o tem sodobnem zlu v Sovjetski zvezi. Ozrimo se samo po Dolenjski, za katero lahko trdimo, da vrhunec njenega sestankarstva šele prihaja, saj tolikim organizacijam očitajo, da niso delavne, ker se ne sestajajo in ker ne sejejo.
Naši sodelavci so za prejšnjo številko lista poslali trinajst zadnjih dnevnih novic in kar devet med njimi se je nanašalo na sestanke. Toda ne pozabimo: mi smo vendarle - podeželje!
O tem pišemo, ker prihajajo težji časi tudi za nas poročevalce, ki bomo morah vse to (nemalokrat prazno) sejanje spremljati in premlevati - seveda, če bo kaj premlevati.
čredno je gapisutt •••
Iz turizma je Jugoslavija lani iztržila za tretjino več deviz kot leto poprej. Našteli so blizu 54 milijonov prenočitev, od tega več kot 25,5 milijona prenočitev tujcev. Po razvrednotenju dinarja obetajo v tem letu nov napredek turizma, ker je zaradi spremenjene vrednosti dinarja proti drugim nacionalnim valutam letovanje za tujce za 7 do 14 odstotkov cenejše.
Koristi pa žal ne bodo imeli vsi gostinci, ker večina
trmasto vztraja v cenikih, ki so izračunani v dolarjih. Kaj takega na tujem gotovo ne boste nikjer zasledili, saj imajo dovolj ponosa, da napišejo cene - v domačem denarju.
Pri nas smo doslej tako hlapčevstvo opravičevali s koristmi, ki nam jih je prinašalo ocenjevanje v dolarjih. Pravijo, da je lanski devizni priliv vreden blizu 400 milijonov dolarjev.
Letos naj bi številko še prekoračili, toda tisti, ki so postavili cene v dolarjih, ne bodo dosti na boljšem. Zaradi svoje neprožnosti bodo prikrajšani, to pa je bržkone tudi ugoden trenutek za to, da bi končno vpeljali enotno poslovanje v cenikih. Mar je res tako težko, da bi iz cenika, v katerem so cene v dinarjih, naši gostinci, naše potovalne agencije in končno tudi tujci izračunali cene v posameznih nacionalnih valutah?
Gre za našo majhnost, za stoletje staro „bolezen“ o naši podrejenosti, ki se končno kaže tudi v tem, da ruti cenikov turističnih in gostinskih organizacij ne maramo ali si ne upamo napisati - v dinarjih Kot da bi si hoteli zakrivati oči: kaj ne prodajamo pri nas postelj, pečenk, morja, sadja in vsega drugega - v dinarjih, čeprav dobimo v nekaterih primerih račune poravnane z enako vsoto, plačano z lirami, markami ali dolarji?
V	Novem mestu cestno in komunalno podjetje ob zadnjem visokem snegu nista odpovedaii: ceste in ulice so bile splužene že v zgodnjih jutranjih urah. Delavci komunalnega podjetja/niso poznali oddiha niti v nedeljo. Na sliki: čistilec pred kavarno. (Foto: I. Zoran)
Ribiču Ivanu Zofiču se je te dni nasmehnila sreča: v Savi je pod Prilipami ulovil 35 kg težkega soma. Na sliki Ivan Zofič (levo) z očetom Janezom, ki je prav tako kot on navdušen ribič. Oba sta doma iz Podgračenega pri Brežicah. (Foto: Baškovič)
Prvič letos — vrsta. V nedeljo je obetajoč sneg prvič privabil k smučarski vlečnici v Trebnjem večje število smučarjev. Škoda, da domači smučarski klub ni poskrbel za nujno teptanje snega po smučarski progi, tako da bo kmalu brez snega, če se nebo ne bo vnovič usmililo ljubiteljev dobre smuke. (Foto: Legan)
Cestnemu podjetju, kije letos poskrbelo za redno pluženje ceste od Vinice do Sinjega vrha in Pre-loke, gre zahvala, da se prevozi šolskih otrok redno odvijajo in da otroci zaradi snega ne izostajajo od pouka. Na sliki: viniški šolski kombi je pripeljal otroke pred šolo. (Foto: Ria Bačer)
Tit Doberšek
Vinogradniki
Prejšnji teden se je zbrala na Otočcu republiška ocenjevalna komisija, ki je vzela v pretres 56 vzorcev cvička, ki ga pridelujejo vinogradniki na mokronoško-novome-škem vinogradniškem okolišu. Organizator ocenjevanja je bilo novomeško trgovsko podjetje Hmeljnik. Za mnenje o kakovosti znane dolenjske kapljice - cvička smo povprašali kmetijskega strokovnjaka Tita Doberška. Dal nam je naslednjo oceno:
„V glavnem smo s kakovostjo cvička bili zadovoljni. Razumljivo, da so odstopali Ivan Pungerčar, Franc Martinčič, Alojz Udovč in še nekateri drugi pridelovalci Zanimivo je, da so'vsi trije prvonagrajeni vinogradniki končali kmetijsko šolo, torej jim je dala šola tudi nekaj znanja iz vinogradništva. Precej vin je bilo zavrnjenih, ker so bile pri pijači primesi samorodnice, žvepla itd. Najbolj pa je teplo pridelovalce, da nimajo urejenega kletarjenja. Ravno temu vprašanju nekateri ne posvečajo skoraj nobene pozornosti. Zanimivo je, da večina pridela grozdje odlične kakovosti, vendar potem ne zna iz njega iztisniti dobrega vina. Torej je delo že naprej obsojeno na neuspeh.
Dolenjsko vinogradništvo se izredno hitro razvija, saj ima samo Hmeljnik kooperacijsko sodelovanje s sedmimi zasebniki, ki pripravijo vsako leto več tisoč cepljenk, te pa gredo v promet za med.
Sodobno vinogradništvo je zajelo torej velik obseg. Zato vinogradniki razmišljajo tudi o ustanovitvi svojega društva, ki bo skrbelo za razvoj vinogradništva, strokovna predavanja, poučne ekskurzije in organizacijo podobnih ocenjevanj vin, kot je bila pred tednom na Otoč-cu.“
S. D.
ŠOLA MLADIH PROIZVAJALCEV
Komite občinske konference ZK bo tudi letos pripravil skupaj s komisijo za idejnopolitična vprašanja in delavsko univerzo politično šolo, ki naj bi se je v dveh oddelkih skupno udeležilo okrog 70 slušateljev, mladih članov delovnih organizacij. Lanskoletna šola je po ocenah udeležencev več kot samo upravičila svoj namen, zato bo tudi letošnji program predavanj, izpopolnjen z nekaterimi najaktualnejšimi temami, nudil vsem možnost pridobiti dokaj široko in poglobljeno družbenopolitično znanje. To so poudarili na sestanku aktiva direktorjev, kjer so obljubili, da bodo šoli pomagali tudi z denarjem. Vanjo bodo poslali najboljše proizvajalce. V dveh oddelkih bodo slušatelji poslušali predavanja po 10 dni. Razen domačih predavateljev. bodo imeli priložnost slišati nekaj vodilnih slovenskih družbenopolitičnih delavcev.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 297 mlajših in 17 starejših prašičev. Prodali so 213 mlajših — po 15 dinarjev za kilogram žive teže in 9 starejših -do 9 din za kilo žive teže.
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 167 prašičev do 12 tednov starosti in 14 starejših. Prodali sojih 167. Za mlajše prašiče so zahtevah 230 do 290 dinarjev, za starejše pa 300 do 420 dinarjev. Zaradi snega so kupci prišli zlasti od blizu, cene pa so ostale nespremenjene.
V	se več žita za traktor
Kmalu bo šest let, odkar smo zakoličili gospodarsko reformo, ki je imela v začetku s svojim, na novo določenim odnosom cen kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov zelo ugoden učinek v kmetijstvu. Žal pa je „pomlad" trajala kaj malo časa, saj smo že v letu 1967 ugotavljali, da sta se položaj kmetijstva in razmerje cen vnovič poslabšala.
Industrija je bila pač bolj ali manj deležna materine skrbi države, kmetijstvo pa prepuščeno delovanju tržnih zakonitosti, pa tudi pritisku uvoženih kmetijskih pridelkov — večkrat brez potrebe. To so znane stvari, manj znano pa je, kakšen je bil skupni učinek Škarij cen, ki so se vse bolj odpirale in jemale dohodek kmetijstvu. Poglejmo si ta razmerja.
Fergusonov' traktor s 35 konjskimi močmi je ob začetku reforme stal kmeta toliko, kot je le-ta dobil za 17.000 kg pšenice. Za enak trak-
tor mora zdaj dati 33.000 kg pšenice ah skoraj še enkrat več (zanemarimo to, da trenutno na trgu traktorjev sploh ni). Za kombajn znamke „Zmaj“ je bilo treba leta 1965 dati 73.000 kg pšenice, zdaj pa že 117.000 kg.
Podobne, resda manj kričeče primere, bi lahko dobili tudi s primerjanjem drugih pridelkov ali mesa, vendar že to kaže, kje so globlji vzroki nezadovoljstva v kmetijstvu. Odnos cen je tisto, kar podira ah vsaj močno slabi ukrepe, sprejete z namenom, da bi pospešili razvoj kmetijstva.
M. L.
Sejmarski kolegij
Kolegij
Sicer nadvse vljudna tajnica vam že ob vstopu pove: „Kolegij zase-da!“ in toliko, da ni dala prsta pred usta v nemem povelju, da ne smete motiti. Ni treba veliko povpraševati, takoj ste si lahko na jasnem, da da-
nes ne boste nič opravili. Vodilni so zasedeni s kolegijem!
Zaman boste vrtali vase s vprašanjem: o čem le govore na kolegiju, zaman pa boste brskali za odgovorom na to vprašanje tudi po kolektivu. Kolegij je navadno največja skrivnost. Zelo malo ah skoraj nič ne prodre izza tapeciranih vrat za katerimi zaseda, na beli dan o tem, kaj so tam razpravljali. „Skuha“ pa se na kolegijih navadno zelo veliko.
Kakšen organ pa je pravzaprav kolegij? Zakonodaja pravi, da je to direktorjev posvetovalni organ. Direktor je individualni izvršni samoupravni organ in kolegij bi torej smel odločati v okviru direktorjevih pristojnosti. V praksi pa so si kolegiji nemalokrat prisvojil precej večje pristojnosti. In v tem grmu najbrž tiči tudi odgovor na vprašanje: zakaj je to, o čemer govore na kolegiju, navadno takšna skriv-nosst! ...
M. J.
Nismo zdomci! (Foto:	D.
Mohar)
Zdomci
- Nismo zdomci, ampak rojaki na začasnem delu v tujini! - so poudarjali udeleženci zadnjega srečanja zaposlenih v tujini iz občine Ribnica.
Iz ribniške občine je na začasnem delu v tujini 765 ljudi ali 6,5 odstotka prebivalstva občine. Večji odstotek začasno zaposlenih v tujini imata le še občini Lendava (preko 10 odstotkov) in Murska Sobote (7,8 odstotka). Republiško povprečje znaša 2,79 odstotka, izmed občin na našem območju pa so nad njim še občine Kočevje, Cmomejj, Metlika, Krško in Brežice.
Predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsberg je posredoval še nekaj podatkov o ribniških rojakih na začasnem delu v tujini:
- Med našimi zaposlenimi v tujini je le 28 odstotkov žensk, ostalo so moški. ManjS odstotek žensk v primerjavi z moškimi imata v tujini le še občini Metlika in Vrhnika.
Na prvem mestu v Sloveniji pa smo po odstotku, zaposlenih v Zahodni Nemčiji, kjer dela skoraj 90 odstotkov ribniških rojakov oziroma zdomcev (natančno 89,80 odstotka). V Avstriji dela le 1,8 odstotka naših rojakov, prav toliko si jih služi kruh v Švici, v Franciji jih je 1,1 odstotka, v izvenevropskih državah in celinah (Avstralija, Kanada, Amerika itd.) jih je skupaj 3,1 odstotka, preostali zdomci, kolikor manjka od 100 odstotkov, pa so zaposleni v drugih evropskih državah, kot v Švedski in drugod, vendar v vsaki manj kot odstotek.
Slabo obnavljamo
Prepočasi
Ferdo Šepetave, direktor kmetijske, zadruge Bizeljsko, kije zdaj obrat Slovenija vina:
—	Z banko in Slovenija vinom je sklenjen dogovor za obnovo vinogradov na Bizeljskem, toda deset let po 50 ha je premalo, če upoštevamo, da vedno več mladih zapušča vasi iri da si stari ljudje brez delovnih rok ne morejo veliko pomagati. Obdelava po starem je draga, pa če bi tudi lahko ljudi najeli in plačah, jih ne dobe. Zaradi tega bi morah iskati hitrejše rešitve za obnovo vinogradništva. V desetih letih bi morah biti obnovljeni vsi vinogradi, a teh je 1.200 ha.
Na Bizeljskem žehmo Še, da bi bil denar za obnovo pravočasno na razpolago, da že na začetku leta vemo, katere načrte bomo lahko izpeljali Ni vseeno, kdaj ga dobimo. Soudeležbo potrebujemo zdaj, le tako bomo imeli v rokah zagotovilo, da bomo lahko v roku uresničili naš plan.
J.T.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisati sami! — To stran ste napisali sami!
Ni res tako!
Na članek „Ogorčeni Sentruper-čani“, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 27. januarja, bi rad odgovoril v imenu več ljudi. Pisec članka, ki se skriva za vsemi vaščani, ni pomislil, da bi moral poznati obe plati tragedije, če je hotel s prstom pokazati na krivca nesreče in smrti.
Članek so lahko napisali le taki, ki niso s pokojnim nikdar živeli in ki so imeli od njega samo korist. Res je, da je bil pokojni Janez Kraševec zelo pridnih rok, žalostno pa je, da od njegove pridnost ni nič ostalo otrokom. Razen tega pisec ne ve za duševnost in težki značaj pokojnega. Velikokrat je grozil družini in sosedu, končno pa grožnjo uresničil ter pokončal svoj dom in samega sebe.
Pisec obsoja pokojnikovo ženo, češ da je ona kriva težke družinske nesreče. Ali ve, da je morala z otroč koma sredi mrzlih noči neštetokrat bežati, če se je^ hotela izogniti moževi podivjanosti.
Ko bi se Janez Kraševec bolj posvetil družini, bi bil njegov dom lahko prijeten in ga danes ne bi krila črna zemlja. To trdim zato, ker sem njega in njegove odnose do družine dobro poznal.
N. J., JESENICE NA GORENJSKEM
Prvi v Sloveniji
V Dolenjskih Toplicah končali 80-urni tečaj
V Dolenjskih Toplicah so 13. januarja končali tečaj prve pomoči, ki ga je priredila krajevna civilna zaščita. To je bil prvi tak tečaj v Sloveniji. Začeli so ga lani novembra. 80-umi tečaj je obiskovalo 26 udeleženk iz vseh vasi topliške doline. Trikrat na teden so prihajale na predavanja v Dolenjske Toplice. Predavala sta dr. Zvonimir Vidic in kapetan Milenko Kovačevič. Tričlanska komisija je pri preverjanju znanja ugotovila, da tečaj res ni bil zaman.
Tečaj se je končal s prisrčnim družbanim srečanjem v gostilni pri Barbiču. Udeleženke — zvečine kmečke gospodinje, druge so bile delavke in uslužbenke — so dejale, da jim zdaj kar nečesa manjka, tako so se navadile. Trdijo, da tudi novi podobni tečaji ne bi bili brez obiska.
ANICA BRKIČ
Pošiljam trobentico
„Drago uredništvo, pošiljam vam trobentico, ki sem jo našla 25. januarja v Podzemlju v Beli krajini. S staro mamo sva šli tega dne na obisk k sorodnikom. Hodili sva po stezi, ki vodi mimo gozda, ko sem naenkrat zagledala, da gleda izpod grma in iz snega lepo razcvetena trobentica. Kar s prsti sva odstranili sneg in rastlino izruvali iz zemlje. Ta košček
Erve pomladi pošiljam vsem tistim, i jo težko pričakujejo. Obenem pošiljam lepe pomladne pozdrave vsem učencem in učenkam naše domovine.44
MOJCA MALNARIC GRADAC
Tako nam je pisala učenka 4. razreda iz osnovne šole v Gradcu, žal pa trobentice ne moremo fotografirati, ker se je v pismu zmečkala.
Na robu propada
Cesta nam daje upanje
Kolpska dolina je bila nekoč močan steber, radost in ponos za mlado in staro. Sedaj pa ni več tistih temnih gozdov, ni več tistih lepo obdelanih njiv in ni več čistih koše-nic. Gozdovi so močno izsekani, po njivah raste trava in tiste lepe, čiste košenice zarašča grmovje.
' Ne slišimo petja vesele mladine in vriskanja vaških fantov kot nekoč. Se ptic ni več toliko in tudi one več tako lepo ne pojo, kot so nekdaj. Le reka Kolpa, kraljica Kolpske doline, je ostala nespremenjena in je še danes taka, kot je bila pred 100 leti.
V tej, nekoč veselja, petja in radosti polni Kolpski dolini so ostali le še stari in onemogli. Mladina je odšla v mesta in na tuje. Poiskala si je boljše življenje z manj trpljenja in boljši košček kruha.
Mi, ki smo ostali v tej ubogi, zapuščeni dolini ob Kolpi, upamo, vendar hkrati dvomimo, da se bodo še vrnili časi, ko bo naša dolina zopet polna ljudi in veselja.
Iz dneva v dan buči Kolpa in kliče: „Zgradite tovarno! Zgradite sodobno cesto in zopet bo zavladalo veselje!44 Dobra tovarna bo obdržala marsikoga doma. Se zdomci se bodo radi vrnili in obnovili domove, ki razpadajo.
Prenekateri turist še zdaj rad pride v naše kraje, saj je Kolpska dolina znana daleč okoli po svojih naravnih lepotah. Veselje in upanje na boljšo bodočnost nam daje začetek posodobljanja ceste Kočevje-Brod na Kolpi in Brod—Čabar. To so še edini upi peščice prebivalcev naše naravno bogate in lepe Kolpske do-
Une>	JOŽE	KRIŽ
Kuželj, Kolpska dolina
4	„Ne, ni bogastvo sreča, sreča je bogastvo. In ta sreča je v ljubezni med ljudmi, predvsem pa med dvema človekoma, ki sta sklenila, da bosta skupaj delila temne in svetle dni. Obojih je bilo, čeprav slednjih dokaj malo. Ob pol hektara zemlje ni bilo življenja za naju dva in osem otrok. Večna dnina pa moje priučeno krojaštvo, to nas je živelo. Ce se spomnim na tisti dan, ko sem od jutra do večera čakal, pa še zaman, na kilogram fižola — poleg vojne vihre nam je tisto leto še toča pokončala ves pridelek — se počutim danes srečnega človeka. Samo nikar preveč želja v življenju, za-
kaj vsaka neizpolnjega želja je boleče razočaranje, ki si ga nehote oprta človek sam.“
To so besede Janeza Erlaha iz Velikega Cerovca, kije svojo Marijo v soboto že vtretje popeljal „pred oltar“. Z vsemi slovesnostmi in predvsem s še globljo ljubeznijo in spoštovanjem kot pred petdesetimi leti. Naj kaj dodamo? Drug v drugem imata vse, naj jima bo še čas naklonjen, da si bosta zdrava tudi ob biserni poroki rekla: ,,Na mnoga leta!“
JANJA KASTELIC
(l\le)obveščenost pri zdomcih
Se še spominjate, tovariši?
Trideseto leto poteka in spet se srečujem z Rabom. Ne z mondenim, turističnim Rabom, katerega najnovejša pridobitev je razkošni hotel Carolina, namenjen visoki družbi, čigar notranjost vidim lahko le skozi okna prizemlja, niti ne z Rabom, na katerem se v sezoni razpletajo ogabne ljubezenske dogodivščine presitih ljudi, temveč z Rabom, zavitim v preteklo tragedijo slovenskih internirancev.
Tu sem, kjer sem bil pred skoro tridesetimi leti. Okolica je drugačna, kakor je bila takrat, kajti svet se spreminja in z njim vred tudi ljudje. Pa vendar se mi zdi, da vnovič vstopam v sijaj peklenske revščine. Človek, ki je to doživel, lahko to v duhu tudi spet oživi
Tu naokrog je bila žična ograja, vsepovsod žična ograda, v ograji množina šotorov. Med vsem se je premikala množica od sonca ožganih okostnjakov. Nad vhodnimi vrati je manjkal le še napis: O, vi, ki vstopate, pustite zunaj vsako upanje!
Vstopali smo z omajano vero v srcu, z negotovostjo v mislih, z bridkostjo v duši Revni in do kraja ponižani. Od vseh strani so v nas srepele puške stražarjev. Tak je bil takrat sprejem
In potem se je hipoma razpasla beda, vse se je zarotilo proti nam s skupnim namenom: uničiti, zatreti, ugonobiti vse, kar lazi po taborišču. Lakota je sušila telesa, zemlja rodila golazen, zrak je moril življenje. To je bil Rab naše mladosti!
Zdaj stojim tam, kjer je ne-
koč omotično tavala množica. Pred menoj, ob zapuščenih solinah, je nekdaj stal ženski logor; tja je takrat zgrnila poplava in odnesla s seboj otroška telesca. Na sever se je razprostiralo glavno taborišče, na zahodu je gnezdilo fašistično poveljstvo, južneje se je vsako jutro dvigala zlovešča trikolora. Tu poleg je v nočeh brnel agregat in napajal taborišče in prekleti reflektor z elelktriko. Nekje v sredini logarja je bil Trg lakote; zdaj se je nekam izgubil Čez hribček na zapadu so izginevala mrtva trupla naših tovarišev. Tjakaj sem se zdaj napotil Obstal sem pred mogočnim posmrtnim spomenikom.
Stopil sem na kolonelov grob. Vsak, kdor se napoti na internacijsko pokopališče, mora stopiti na grob okrutnega sadista. Tudi on je doživel to, kar je pripravljal nemočnim.
Sam samcat sem se znašel med množico grobov. Kljub samoti sem zaslutil ob sebi tisočere, ki bi za ta hip sporočili pozdrave svojcem, ki počivajo v tej zemlji.
Obšel sem grobove ob črnih, bakrenih tablicah. Spomin požira slovenske priimke in imena, ustvarja like znancev, se mudi ob imenih znanih, a spominu odmaknjenih tovarišev. Ostali so tu! Tudi jaz bi danes lahko predstavljal le bakreno tablico. Kaj je pomenilo leta dvainštiridesetega človeško življenje? Preprosta matrikula, navadno število, ki se je tako lahko napisalo iz izbrisalo iz seznama. Seznam pa je bil dolg, prepoln za fašistično evidenco. Zato je na-
raščalo število grobov in upadalo število matrikul
Zazrl sem se po prostranem gaju grobov in občutil, da je današnji dan dan mrtvih, čeprav brez sveč in ob nenavadnem zimskem času. Z leti odmaknjen se spomin še vedno čvrsto oklepa preteklosti Jok, ki je takrat zastajal v grlu nem, danes tišči na dušo. Draga si bila, svoboda, ki te danes razkošno razsipamo našim otrokom! Malo, premalo ve novo pokolenje o trpljenju, na katerem je zrasla blaginja, a vrišč presitega nezadovoljstva dandanes je kakor porog. Kruh, ki je nekdaj reševal življenja, se danes tepta.
Ne bomo vas pozabili, tovariši! Ne bomo pozabili krute preteklosti, ki smo jo z vami delili Dosegli smo vse, po čemer ste vi zaman hrepeneli Vaši grobovi naj bodo nam v spomin, a našim otrokom v opomin, da je najsvetejše tisto, kar je s krvjo in življenjem plačano.
DRAGO KOŠIR, JELOVEC
Ni še dolgo tega, ko so bili zdomci na krajšem obisku v domačem kraju. Iz njihovih ust sem večkrat slišal, da so si dogodke na Hrvaškem predstavljali drugače in mnogi so hoteli doma izvedeti o tem čimveč in vse po resnici.
Ponovno se je izkazalo, da obveščenost med zdomci ni na zadovoljivi ravni. O tem so že večkrat razpravljali na raznih forumih, vendar je ostalo vse pri besedah. Razni tedniki zdomcem ne morejo pomeniti
’
Slovenski oktet v Novem mestu
Že dolgo ni bila dvorana Doma kulture tako polna, kakor v četrtek, 27. januaija, ko je tu prepeval Slovenski oktet. Zanimanje za koncert je bilo še večje, ker je bil čisti dobiček namenjen Posebni šoli v Šmihelu za izboljšanje pogojev šolanja duševno prizadete mladine. Organizacijo koncerta je prevzel občinski odbor RK, pa zaradi premajhne dvorane ni mogel omogočiti obiska vsem, ki so si to želeli. Ponovno se je izkazalo, da je v-Novem mestu, središču Dolenjske, potrebna nova, večja dvorana za koncerte in gledališke predstave.
Mojstri narodne in umetne pesmi so navdušenim poslušalcem posredovali program, s katerim gostujejo tudi v tujini. V prvem delu koncerta smo poslušali dela Jakoba Gallusa — Petelina, v drugem delu pa umetne ter domače in tuje narodne pesmi. Skrbno izbrani program ter izredno umetniško izvajanje so poslušalci nagradili z močnim aplavzom, tako da so morali pevci ponovno nastopiti. Člani Slovenskega okteta so obljubili, da bodo letos v Novem mestu še enkrat prepevali
Takih kvalitetnih prireditev si Novomeščani še želimo in jih bomo vedno z veseljem sprejeli.
TATJANA SAVNIK
edinega stika z domovino, kajti nekateri si želijo hitrih in dnevnih informacij o dogajanjih v domovini. Ker tega nimajo, se poslužujejo vsakodnevnega tiska iz tujih virov. Tako se zgodi, da so obveščeni premalo ali celo napačno. To, kar je nam v domovini jasno, je njim megleno in tuje.
Ob tako slabi obveščenosti zdomcev ne moremo ostati neprizadeti. Med njimi je tudi več Belokranjcev. Če ne bomo poskrbeli, da se to spremeni, se kaj lahko zgodi, da bodo naši ljudje na delu v tujini podlegli tuji propagandi in da se bodo vrnili domov sovražno nastrojeni. Mislim, da si tega najmanj želimo.
TONI LATERNER študent,
Črnomelj
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom; ki jih pošiljate ze objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne ie-. Ijo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javpost tajno Xpod pisali ga bomo s kraticami ali kasko drugače),' vsekakor pa je pred sodiščem za resničnosi, napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
Zakaj zdaj prispevek?
Vaščani Lukovka in nekaterih bližnjih vasi so postavili 1.400 metrov dolgo električno omrežje Dobrava-Ječ ko vec. S tem je dobilo luč 14 zidanic in kmetija na Ječ-kovcu. Celotni stroški so znašali 33.780 din. Posamezniki so že prispevali od 1.000 do 3.000 din, računajo pa tudi na pomoč občinske skupščine Trebnje.
Celotno omrežje je bilo postavljeno v dobrih 10 dneh. Strokovno delo sta požrtvovalno vodila Jože Gabrijel in Karel Nahtigal iz Elektra Novo mesto. Vsa fizična dela pa so opravili uporabniki sami. Z elektriko so, razumljivo, zelo zadovoljni, zaskrbelo pa jih je, kaj bo s plačilom priključnega prispevka, ki ga zahteva Elektro Novo mesto. Želijo, da bi se ta stvar pravično uredila. Vaščani so lani pomagali obnoviti daljnovod in omrežje nove transformatorske postaje Lukovek, v katero se zdaj vključuje tudi omrežje Do-brava-Ječkovec. Menijo, da ni prav, če podjetje zdaj zahteva plačilo prispevka, saj so s svojim delom poma-
gali skupnosti. Dodamo naj še, da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje, saj je predvideno, da bo spomladi zasvetila elektrika še v Zvalah in Stempljeh. Kot so sklenili na sestanku 23. januarja, so vaščani pripravljeni prizadevno, sodelovati.
P. M., Trebnje
Pokopališča na Rabu (Foto: D. Mofcar)
Zahvala Borisu Kobetu
Občinska skupščina Sevnica se iskreno zahvaljuje prof. inž. arh. Borisu Kobe tu za njegovo nesebično sodelovanje in pomoč pri organizaciji in izvedbi del ob postavitvi spomenika narodnemu heroju Milanu Majcnu in njegovemu soborcu Janči-ju Mevžlju v Šentjanžu na Dolenjskem in v bližnjih Mumicah 23. in 24. oktobra lani Prof. Kobe je ob pripravah na to veliko manifestacijo ob vsakem času prihajal v Šentjanž in težko dostopne Murnice, kjer je domačinom nudil vse svoje bogato strokovno znanje in izkušnje. Arhitektonsko je obdelal postavitev vseh treh spomenikov v Mumicah, osrednjega spomenika v Šentjanžu in doprsnih kipov narodnega heroja Milana Majcna ter soborca Jančija Mevžlja pred šolskim poslopjem. Prav tako je s svojimi strokovnimi nasveti sodeloval pri ureditvi zunanje podobe naselja, to je pri asfalti-
ranju ceste v vasi in pri obnovi pročelij hiš.
S	svojim požrtvovalnim in predanim delom je prof. Kobe prispeval neprecenljiv delež k trajni ohranitvi tradicij NOB v tem lepem delu Dolenjske. Še posebno naj pri tem poudarimo, da se je v svoji skromnosti odrekel sleherni nagradi za vloženi trud.
V imenu vseh občanov Šentjanža in sevniške občine izrekamo prof. inž. Borisu Kobe tu veliko hvaležnost za to njegovo delo. Prav tako se javno zahvaljujemo vsem delovnim in družbenopolitičnim organizacijam za njihov veliki materialni in moralni prispevek pri tej družbenopolitični akciji, enako pa tudi vsem članom pripravljalnega odbora, ki so svojo nalogo z veliko prizadevnostjo in odgovornostjo uspešno opravili.
MARJAN GABRIČ predsednik ObS Sevnica
Karbofiks lepi (in jezi)
Bral sem „moj nasvet44 Franca Zaplatarja iz Volčjih njiv, da si velja v Mokronogu poprej ogledati več trgovin, preden se odločite za nakup, in moram reči, da je imel prav. Zaradi ene tube karbofiksa, izdelka zagrebške tovarne Karbon, sicer ni vredno obletavati več trgovin, po svoje pa prav ta primer kaže, da so v Mokronogu cene resda hudo neusklajene, čeprav so si prodajalne največ en streljaj vsaksebi.
V	trafiki „Tobak44 stane tuba karbofiksa en dinar, v prodajalni „Dolenjke44 pa enako velika tuba iste znamke 1,60 dinaija. Raz-jika znaša 60 odstotkov. Zakaj in odkod, to osu ne zame uganka, vem samo to, tla stanejo na primer v vsej Zahodi.’ Nemčiji enaki izdelki skorajda aii oa povsem enako. Zakaj ne bi bilo tako tudi pri nas, da bi Človel'u prihranili jezo, razočaranje in tudi občutek, da si ogoljufan
v	J. K., Mokronog
*
ALBINA KENDA
Komaj 21-letna Albina Kenda, doma z Mirne, je v tujini umrla pri opcraciji srca. Iz muenchenske bolnišnice so jo prepeljali na Mirno, kjer smo jo pospremili na zadnji poti v nedeljo, 23. januarja. Se zelo mlada je odšla v tujino za kruhom in ni slutila, da je njeno zdravje tako načeto, da bo morala tako mlada zapustiti svojce. Domačini so se v lepem številu udeležili pogreba, na pomoč so priskočile mladina, KS Mirna in tovarna DANA. Na zadnji poti so jo spremljali tudi pevci in godba.
D. P.
To stran ste napisali sami!
To stran ste napisah sami! — To s'tran ste napisali sami!
Ve kdo za izhod iz kmetove stiske?
Novi Krek bi lahko napisal nove »Črne bukve«
V povojnem času se je začelo pri 4 nas neverjetno naglo razslojevanje j kmečkega prebivalstva. Kaže, da dobiva za' celotno slovensko narodno skupnost že usodne razsežnosti.
Industrijska revolucija je do temeljev pretresla dosedanji družbeni red, to pa je med vsemi najbolj ob-
Julka Lavrič — devetdesetletnica
Julka Lavrič se je rodila 23. februarja 1882 v Srednji vasi v Resma-novi družini. Poročila se je z vdovcem Čopom, ki je imel tri otroke. Potem sta se jima rodila še dva. Živela sta na Travi. Čez pet let sta si kupila dom v Kočevski Reki, po desetih letih skupnega življenja pa je mož umrl.
Po letu dni žalovanja se je Julka poročila z vdovcem Francem Lavri-
čem, kije imel dva otroka, rodila pa mu je še hčerko Tončko.
Pred vojno je z možem sodelovala v CMD Kočevska Reka. Pri Lavričevih so bili sestanki CMD, vaje pevskega zbora in dramske skupine. Med zadnjo vojno je aktivno sodelovala v NOB, njen mož pa je bil terenec v Kočevski Reki
Že 1942 je z družino zbežala pred Italijani v gozdove, v Borovško goro in na goteniško gorsko planoto. Med ofenzivo je bila v gozdovih pri Loškem potoku in v Beli vodi. Vso vojno je sodelovala s partizani in jim pomagala. Je članica ZZB NOV. Sedaj živi pri hčerki Tončki v Kočevju.
Čestitamo ji ob njenem visokem jubileju, posebno borci pa se ji za hvaljujemo za vse, s čimer je pomagala partizanom. Želimo ji predvsem zdravja in še več let srečnega in prijetnega življenja.
-t
čutil kmet. Danes je vedno več osamljenih kmetij, na katerih životarijo starci, ki se jim ne splača začeti novega življenja. Mladi kmečki ljudje so povezali svoje cule in jo mahnili v svet: eni v tujino, drugi v mesta. Redek je med njimi, la se sprašuje, kaj bo z našo zemljo. Nekdanje povezanosti in ljubezni do domače grude skorajda ni več. Zato se zmanjšanje kmečkega prebivalstva nezadržno nadaljuje in tudi tisti, ki se še držijo, so v nevarnosti, da bodo zaradi pretiranega garanja zgodaj opešali.
Res je, da različni kmetijski stroji olajšajo delo, toda stroji niso in tudi ne bodo mogli povsem nadomestiti pridnih rok, ki so potrebne za obdelovanje zemlje.
V	nekem obsotelskem kraju so na občinski seji govorih o kmečkem zavarovanju. Tedaj je neki kmečki človek vstal in dejal: „Vse to nima več pomena. Starejši bodo tako in tako .kmalu pomrli, mladih pa ni.“ Te besede so bridko odjeknile v sejni sobi in vsi prisotni so se spogledali. Toda ker je tako, ni mogel nihče ugovarjati.
Za zgled naj navedem še naprednega in uglednega kmeta, ki je svojega sina dal šolat v srednjo kmetijsko šolo v Maribor. Želel ga je imeti doma, toda zdaj ni prepričan, da se bo to res zgodilo. Težava je še v nečem: kje bo fant dobil primemo ženo, ki bo hotela in znala dojiti teleta in pokladati svinjam. Tudi kmečka dekleta nočejo več biti na kmetijah. Starši so popustljivi ir pustijo otroke, da odhajajo eden za
čuden red v avtobusu
Ko sem bil 12. januarja v Črnomlju, sem čakal ob 13. uri avtobus, ki pelje na Sinji vrh in Daljne njive, toda ni ga bilo. Drugi avtobus je prišel ob 14.30, z njim pa tudi drug, surov šofer. V avtobus se je nagnetlo toliko ljudi, da smo komaj zaprli vrata. Do Vinice smo se vozili tako, da ni nihče nič plačal, niti ni nihče plačila zahteval.
Na Vinici je večje Število potnikov izstopilo, in ko so nekateri vprašali, koliko je treba plačati, je šofer rekel: „Voznih kart nimam. Če hočete kaj dati, naj da vsak kakih 3 dinarje," Nekaj potnikov je to vsoto plačalo, nekaten niso. Jaz sem vse to opazovaL Na postaji Damelj sem tudi jaz izstopil. Šofer se je takrat razburil, kako morem izstopiti, ne da bi plačal, jaz pa sem mu odvrnil: „Dajte mi karto, pa plačam.*4 Šofer me je zavrnil, da me prav nič ne brigajo karte. Hotel sem vedeti, kam gre denar, pobran kar tako, pa sem znova dobil odgovor, da mi to nič mar.
Ker se nisem hotel več prerekati, sem sam dal 460 din, kolikor vem, da stane karta od Črnomlja do Damlja. Sprašujem pa, če je prav, da se brez izdane vozne karte pobira denar, celo s silo. Radoveden sem, če je prišel denar na pravo mesto.
FRANC ŽLENAR Damelj 6, p. Vinica
Doživetje za nas
Na Mirni je 23. januarja gostoval narodno-zabavni ansambel Lojzeta Slaka. Ljudje so prišli od blizu in daleč, saj je takih prireditev pri nas zelo malo. Mladi pevci so s svojim petjem in igranjem takoj osvojili srca poslušalcev. Zahvala velja tudi Jani Osojnikovi, ki je povezovala program s šaljivimi doživetji, pri čemer je uporabljala gorenjsko narečje. Vsem nastopajočim se poslušalci lepo zahvaljujemo in želimo, da bi bilo takih srečanj še več.
ERIKA P.
Mirna
Začelo se je sončnega oktobrskega dne v letu 1971, ko sva z možem orala za pšenico. Trda, izsušena zemlja se je lomila pod železnim plugom, jaz pa sem se z vso močjo opirala na plug. Ko se je živina nenadoma ustavila, sem se z nogo močno udarila ob železo na plugu. Zelo me je zabolelo, delali pa smo naprej, dokler ni bilo delo končano.
Od tistega dne je minilo dva meseca, meni pa je noga močno otekla in postala je rdeča. V domači ambulanti so me zdravili z injekcijami. Čudila sem se, kako zmore en sam
iti toliko ljudi, julanti je bilo Vedno na-
zdravnik k^jti v amt bito polno.
Moja bolezen se je razvijala, zato sem se znašla na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice. Tudi tu je bila čakalnica polna. Ženska, ki je pravkar prišla iz ordinacijske sobe,' je rekla: „Zdravnik danes na hitro odpravlja stranke.“ Pomislila sem, da morda mene ne bo niti pogledal. Solze so mi šle v oči, čeprav bi jih rada zadržala.
Tresla sem se, ko so me poklicali v sobo, toda zdravnik je bil zelo prijazen in se je dolgo ukvarjal z mojo nogo. Čeprav je rekel, da moram ostati v bolnici, sc mi je kamen od-
valil od srca. Ker ni bilo drugje prostora, so me po slikanju dali v šok sobo, med hude bolnike.
Naslednji dan pri pregledu je bil spet tisti zdravnik, ki me je sprejel. „Bi šli radi od tod? “ me je vprašal. Ko sem pokimala, sem mu bila nadvse hvaležna. Premestili so me v sončno sobo, jaz pa sem dobila upanje. „Ne bom invalidsem si rekla. Doma imam otroke in bolehnega moža. Vestno sem jemala zdravila in nisem tarnala pri blokadah, čeprav so me opozorili, da bo bolelo.
Končno sem lahko stopila na noge. Zdravje se mi je počasi vračalo in zdsy sem že doma. Medtem ko tri ure na dan ležim z dvignjeno nogo na opornici, vam pišem, da bi bralcem Dolenjskega lista povedala, kako prijazni so zdravniki v novomeški bolnišnici. Prav isto velja tudi za strežno osebje. Bolnik je v tej ustanovi lahko zares brez skrbi. Nimam besed, da bi se jim zahvalila za vse, kar so meni dobrega naredili. Srečna sem, ker se bom spet lahko oprijela .trdega kmečkega dela, in upam, da mu bom kos.
MARIJA NEMANIČ Lokvica 32
drugim v prepričanju, da jim bo druge bolje.
Mislim, da bi se tudi danes našel pri nas novi Krek, ki bi lahko napisal nove „Črne bukve kmečkega stanu“. Toda kar je najbolj zaskrbljujoče: nihče ne vidi izhoda iz tega položaja. Potemtakem je kmet zapisan poginu.
Sprašujemo se lahko, kako bomo živeli brez kmetov in brez obdelane zemlje. Večina ljudi misli: bo že kako! Ne razmišljajo, da v primeru, če človek zemlje ne bo obdeloval, zanje ne bo kruha. To je stara resnica. V prihodnosti bomo lahko zašli v neslutene težave, če ne bomo kaj storili. Menim, da lahko edino celotna družba odpravi ta kričeča nesoglasja. Tega ni mogoče narediti čez noč. Potreben je natančen načrt, do katerega ne sme nihče ostati brezbrižen.
Imam nekaj predlogov, ki bi jih rad dal v razmislek drugim:
- Najprej se bo morala naša družba zavzeti, da bi kmetu olajšala, če ne že povsem odpravila davčne dajatve.
- Cene poljskih pridelkov bi bilo treba pravično uskladiti z drugimi cenami, tako da se kmet ne bo več čutil prikrajšanega.
- Socialno zavarovanje naj kmečkemu človeku zagotovi vsaj minimalno pokojnino, da se bo počutil varnega na stara leta.
Osemletne šole na podeželju bodo morale precej spremeniti svoje delo in usmerjanje šolarjev v poklic. Kmečke otroke bi morah navdušiti za zemljo in jim prikazovati privlačnost in lepoto kmečkega življenja. Zato bi bil potreben poseben, za to šolan rod učiteljev.
Dokler se te stvari ne bodo spremenile, ni kaj dosti upanja za kmeta. Ta vprašanja ne zadevajo samo njega, marveč nas vse, celotno družbo.	VILKO	DOLINC
Bizeljsko 72
UHANOV OČE IZ PRAPROTNICE PRI MIRNI je začel s svojo domiselno pastjo loviti kragulje, znane ptiče škodljivce. Te dni je ujel prva dva. (Foto: Zdravko Kramar, foto-klub Mirna)
DBH pojasnjuje članek »Temna senca«
Na članek „Temna senca omajala zaupanje4*, objavljen v Dolenjskem listu št. 3 z dne 20. januarja 1972 na krški strani, daje Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto, podružnica Krško, naslednje pojasnilo:
Tov. Božidar Volčanjšek je v letu 1969 odprl devizni račun. Banka je takrat vse devizne račune občanov po zakonitih predpisih vodila v USA dolarjih, ne pa po posameznih valutah. Tov. Volčanjšek razen začetne vloge kasneje na svoj devizni račun ni ničesar več vložil, banka pa mu je njegovo vlogo obrestovala in ob devalvaciji dinarja tudi pripisala tečajno razliko.
Po okrožnici Narodne banke Jugoslavije pa je banka morala vse de-
MAU SLATNTK:
Enostransko
Protest ljudi, ker so zaprli trgovino
Žalostna usoda je doletela Mercatorjevo trgovino v Smolenji vasi: od novega leta je zaprta, ljudje, zlasti kmetje in drugi nežaposleni, pa so prvič po 40. letih primorani kupovati v Novem mestu.
Sklep trgovskega podjetja, da zapre poslovalnico, ni naletel na odobravanje pri ljudeh, ki so se v smo-lenjski trgovini oskrbovali. Njihovim protestom so se pridružile tudi krajevne organizacije. Organizacija SZDL na Malem Slatniku je dvakrat vabila Mercatorjevega predstavnika, da bi - prvič v ožjem krogu, drugič po 128 udeležencem konference — pojasnil, zakaj so trgovino zaprli. Vabilo je bilo obakrat neuspešno.
Iz Novega mesta so zadevo pojasnili s papiijem: sanitarna inšpekcija je naložila, naj odpravijo pomanjkljivosti v trgovini ali trgovino zapro. Sledilo je drugo, ker so samoupravni organi menili, da bi bila obnova predraga.
Tako se je okoli 1300 ljudi, ki živijo na območju krajevne skupnosti Mali Slatnik, obrisalo pod nosom za trgovino. Na konferenci SZDL se niso mogli pomiriti. Zahtevah so, da trgovina ne le mora biti, ampak jo je treba razširiti. Bojazen da ne bi bilo kupcev, trdijo, je povsem odveč.
vizne račune občanov od 20. septembra 1971 dalje voditi ne več v dolarski vrednosti, ampak v originalnih valutah. V skladu s to okrož-nicb je banka sama preračunala iz USA dolarjev na odgovarjajočo dejansko položeno konvertibilno valuto vse tiste devizne račune občanov, za katere je imela točne naslove njihovih imetnikov v inozemstvu. Imenovani pa ni imel pri banki svojega naslova iz ZRN, zato banka zgornjega ni mogla storiti Ker pa je _ banka imela tukajšnji naslov imenovanega: Libna 21, p. Krško, je na ta naslov pismeno obvestila tov. Vot čanjška, naj izjavi, če želi, da se njegova devizna sredstva ne vodijo več na dolarskem računu, ampak v originalni valuti. Na to obvestilo banka ni dobila nobenega pismenega odgovora niti se ni naslovnik osebno zglasil v banki, zato je še nadalje v skladu s predpisi vodila imetnikova devizna sredstva na dolarskem računu.
V gostilni zaman čakali na matičarja
Podpisani Jernej Čampa iz Brega
-	Ribnica na Dolenjskem se vam oglašam, ker bi rad povedal, kaj se mi je zgodilo 8. januaija letos. Tega dne sva z zaročenko Marijo Slak iz Martinje vasi - Sentlovrenc nekaj pred deseto uro odšla na matični urad Trebnje, da bi se tam pred pričami poročila. Matičar naju bi moral poročiti ob deseti uri, kajti tako smo se na uradu dogovorili že 10 dni prej. Na naše presenečenje pa matičarja sploh ni bilo. Ker je bilo precej hladno, smo vsi odšli v gostilno in tam čakali na matičarja.
Pričelo me je skrbeti, k^j bo s poroko. Voznik avtomobila, ki nas je pripeljal v Trebnje, se je odločil, da bo odšel v 7 km oddaljeno vas pogledat, kaj je matičarju preprečilo, da ni prišel. Končno sta se ob 11.30 pripeljala oba in na moje vprašanje, zak^j ga ob dogovoijeni uri ni bilo, je nedolžno odgovoril, da je pozabil.
Kako more uslužbenec, ki je za svoje delo plačan in odgovoren, enostavno pozabiti na svojo dolžnost?
Pričakujem odgovor na svoja vprašanja.
JERNEJ ČAMPA Breg 30, Ribnica na Dolenjskem
Prvič po otvoritvi deviznega inčuna pa se je tov. Volčanjšek zglasil pri nas 14. decembra 1971, ko je zaprosil, da mu banka izplača iz njegovega deviznega računa 720 dinarjev. Ob tej priliki sploh ni omenjal izplačila DM, temveč je sam izstavil podpisan nalog za izplačilo dinarskih sredstev. Ker je bil njegov devizni račun voden v dolarski valuti, mu je banka pri izplačilu 720 din te tudi obračunala po veljavnem tečaju za USA dolarje, ne pa po tečaju za DM, kot to nepravilno piše v članku. Iz tega sledi, daje banka ves čas postopala po zakonitih predpisih in da lastnik deviznega računa tov. Volčanjšek ni bil „opeharjen44 niti ni bilo izplačilo „pomotno44. Dodamo naj tudi, da ima tov. Volčanjšek še odprt devizni račun z minimalnim saldom.
Delavci Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto, podružnice v Krškem, opravljamo svoje naloge, upamo, v zadovoljstvo strank. Vsak čas smo jim tudi na vojjo in želimo, da se v bodoče pri morebitnih nejasnostih obračajo za pojasnila neposredno na nas, ne pa na ljudi, ki se na zamotane devizno-valutne posle ne razumejo.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO PODRUŽNICA KRŠKO Vodja: A. Šeruga
Stanko Pleskovič -70-letnik!
Na svoji mali posesti nad Mokronogom preživlja današnji jubilant Stanko Pleskovič v družbi zveste življenjske sopotnice svoj zasluženi pokoj. Precej let po vojni'se je še vedno javno udejstvoval. Bil je občinski odbornik in tajnik organizacije ZB NOV. Pod njegovim vodstvom je bila krajevna organizacija SZDL med najboljšimi v trebanjski občini. Potrudil se je in zbral ter napisal zgodovino domačega prostovoljnega gasilskega društva. Veliko let je bil funkcionar lovske družine, kar 15 let celo njen predsednik. V sindikatu društva upokojencev je že vsa leta član nadzornega odbora. Sodeluje tudi skorajda v vseh krajevnih družbenih organizacijah in je po svoje škoda, da se je nekdaj ta zgledni družbeni delavec zadnja leta umaknil v ozadje, kjer pa še vedno z zadovoljstvom spremna napredek domačega kraja. Vsakomur, ki se nanj obrne za nasvet, je še vedno dober svetovalec. Veliko časa posveti sadovnjaku in vrtu, v posebno veselje pa mu je vzgoja jazbečajjev.
Danes, ko slavi 70 let, želimo Stanku Pleskoviču še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
f--------------------------S
še veliko skupnih let!
V	Slamni vasi pri Metliki sta 16. januarja praznovala 50 let skupnega življenja Anton in Barbara Pezdirc. Vzgojila sta sedem otrok, od katerih je dva sinova raztrgala bomba med ofenzivo v NOB. Slavljenca imata danes 23 vnukov in šest pravnukov.
Anton Pezdirc se je bojeval kot prostovoljec v prvi svetovni vojni, toda v Karpatih so ga zajeli in je bil šest let v ruskem ujetništvu. Pezdirčeva družina je bila v drugi vojni partizanska. Dajali so zavetje in hrano prvim partizanom, vsi odrasli člani družine pa so sodelovali v NOB Oče Anton je bil tudi član prvega narodnoosvobodilnega odbora v vasi, kasneje pa je bil zaščitnik v rajonu Metlika.
Pezdirčevi so pravi Belokranjci z vsemi značilnostmi. Tako je že prababica po smrti moža odšla v Ameriko v letih, ko je belokranjske vinograde uničevala trtna uš, in s tem svojim otrokom obdržala domačijo.
Kljub težavam in trdemu življenju, ki tudi jubilantoma ni prizaneslo, sta zlato poroko dočakala čila in zdrava. Želimo jima še mnogo srečnih let!
REGINA FIR#
Jože Boldan- Silni polkovnik
Čeprav upokojen, aktivno družbeno dela
VEČ KAKOR POLOVICA IZMED NAS NE PREBERE NA LETO NITI ENE KNJIGE. POMAGAJMO KNJIGAM PREŠERNOVE DRUŽBE, DA PRIDEJO VSAJ TE V SLEHERNI SLOVENSKI DOM
00
i.
Z zadnjim ukazom o napredovanju rezervnih vojaških starešin je napredoval tudi narodni heroj Jože Boldan-Silni iz Kočevja v rezervnega polkovnika.
Jože Boldan je sodeloval z Osvobodilno fronto in je na Rudniku zbiral material za prostovoljce, sam pa je odšel v partizane 6. maja 1942.
Ima vsaka občina svoje zakone?
Moj mož je septembra lani kupil gozd za 6.000 dinaijev, prepisali pa še niso, ker bi moral plačati nič več in nič manj kot 5.000 dinarjev za* prepis. Tega ne zmoremo.
Kadar gre v Črnomelj na davčno upravo, ga na hitro odpravijo z besedami: „Nimamo k^j govoriti44. Ni enega človeka v teh pisarnah, da bi človeku razložil zakone in občinske tarife. Komur to povemo, se čudi, da je zdaj tako visoka tarifa za prepis.
Vprašam se, če ima vsaka občina svoje zakone in če lahko zahtevajo, kolikor potrebujejo? Za leto 1971 je plačan davek, za kar je mož dobil potrdilo. Ne zdi se mi prav, da z bivšim borcem tako ravnajo.
IVANKA KOKOŠAR-STARIHA Semič 56
Vključil se je v zapadnodolenjski odred.
V	partizanih je bil na raznih položajih od mitraljezca, komandiija čete, komandanta bataljona do komandanta 11. brigade Ljuba Šercerja. Pod njegovim vodstvom so dosegle enote velike uspehe. Dolga je vrsta izrednih junaštev Jožeta Bol-dana-Silnega, drzni so bili njegovi, juriši, s katerimi je bliskovito vdiral v sovražnikove vrste. Za svoja junaška dejanja je bil proglašen za narodnega heroja.
Odločen in vztrajen je tudi kot družbeni delavec, čeprav je že upokojen. Med drugim je predsednik občinske organizacije ZZB Koče:vje.
Za napredovanje mu tovariši in soborci iskreno čestitajo.
Do kdaj pokvarjeno?
Kmetje iz Črnomlja in okolice se pritožujejo, ker je mestna tehtnica ze dalj časa pokvarjena, zato morajo živino, seno in drugo tehtati pri tovarni BELSAD v Kanižarici. Ljudje imajo ob vsakem nakupu in prodaji dolgo in odvečno pot, zato jih zanima, zakaj taka malomarnost in kdaj bo javna tehtnica v mestu spet obratovala.
ANGELCA KVAS Črnomelj
NAPOTKI ZA TVORNO AKCIJO ZK
r~
Komite je izoblikoval konkretne naloge
Komite občinske konference ZK Novo mesto se je sestal 31. januaija na drugi seji in razpravljal o stališčih in sklepih, ki jih je sprejela občinska konferenca ZK na svoji prvi seji, ter iz odkrite in odločne razprave na prvi seji konference že izoblikoval naslednje sklepe, ki posamezne organizacije ZK in komuniste v posameznih sredinah konkretno zadolžujejo za akcijo. Sklepi komiteja so naslednji:
1. Komunisti v Industriji motornih vozil, tovarni zdravil Krka in Cestnem podjetju so dolžni kritično in na podlagi analize samoupravljanja oceniti upravičenost kritike, ki se nanaša na samoupravne odnose v njihovih delovnih organizacijah.
2. Komunisti v Novolesu naj analizirajo kreditno stanovanjsko politiko v podjetju in preverijo točnost informacije, češ da podjetje gradi po zahtevi svojega strokovnjaka razkošno hišo, v kateri bo ta stanoval.
3. Komite zadolžuje komuniste na srednjih šolah, da posvetijo vse svoje moči marksističnemu izobraževanju dijakov.
4. Komunisti v zdravstvenem domu naj ocenijo kritiko „o črnih zobnih ambulantah" ter naj ustrezno ukrepajo.
Ta vprašanja naj komunisti obravnavajo na svojih sestankih ter do 15. februarja obveste komite o svojih stališčih in sklepih.
Novi sekretar je D. Benčina
Komunisti zahtevajo v občini enotnost — Grupa-štvo in zakulisne intrige napravile škodo
Sklepi prve seje občinske konference so izoblikovani na podlagi zavzete, odkrite in odločne razprave članov konference in pomenijo prizadevanje za dokončno uresničitev vseh tistih stališč in sklepov dosedanjih zasedanj partijskih organov, zlasti pa stališč in sklepov prve in tudi druge seje konference ZKJ - Komite konference je na seji 31. januarja v svojih sklepih izoblikoval konkretne zadolžitve za komuniste v posameznih delovnih organizacijah in sredinah
Za novega sekretarja občinske konference ZK Kočevje so po burni razpravi, ki je trajala kar pet ur in pol, izvolili Draga Benčina, sedanjega poslanca republiške skupščine, za njegovega namestnika pa Alojza Petka, javnega tožilca. V komite so razen njiju izvolili še 7 članov.
Drago Benčina je na izvolitev pristal pod pogojem, če se bodo osnovne organizacije ZK in vsi komunisti na bližnjih sestankih strinjali s tem, da je on sekretar, saj za to funkcijo v predvolilnem postopku ni bil predlagan.
Člani konference so v razpravi poudarjali, da je dosedanja neenotnost odgovornih občinskih mož slabo vplivala na politični in gospodarski položaj v občini. Zahtevali so, naj vodstvo partijske organizacije prevzame človek, ki bo sposoben poskrbeti za enotnost v Zvezi komunistov in v občini. Že v razpravi, nato pa še z glasovanjem so potrdili, da je za sekretarja občinske organizacije ZK najbolj primeren Drago Benčina.
Razprava o novem partijskem
Ust za vsakogar »Dolenjski list«
Zbor brežiških nogometašev
Nogometni klub Brežice je imel svoj letni občni zbor. O vseh uspehih in težavah zadnjih dveh sezon smo slišali v poročilih častnega predsednika Franca Podgorška ter blagajnika in trenerja, v razpravi pa še prenekatero kritično dopolnitev. Zavzeli so se za dokončno ureditev stadiona in pripadajočih prostorov, ustanovitev pionirske ;ci
vodstvu in volitve so se tako zavlekle, da so razpravo o socialnih razlikah v občini preložili na prihodnjo sejo konference ZK. j. PRIMC
1. Vse osnovne organizacije naj obravnavajo na svojih sestankih v februarju 1. sejo občinske konference ZK, njene sklepe kritično ocenijo ter v skladu z njimi usmerijo tudi svoje idejno-politično delo. Na teh sestankih se je potrebno seznaniti tudi s sklepi 2. konference ZKJ. Sestanki naj bodo odprti, javni; na sestanke je potrebno vabiti tudi ostale politične organizacije, delavce in občane.
2. Konferenca je bila mnenja, da se moramo v prihodnje bolje organizirati. Utrditi moramo disciplino, enotnost v akciji in odgovornost do Zveze komunistov, sprejetih nalog, stališč, sklepov, kakor tudi do delavskega razreda. Ne glede na to,
kako smo kje organizirani, moramo biti idejno-politično prisotni med delavci in občani. Organizirati se moramo tako, da bo lahko vsak komunist tvorno sodeloval v procesu priprave na akcijo, v akciji sami, kakor tudi v politični oceni njenih rezultatov. Sestanki v osnovnih organizacijah morajo biti praviloma vsak mesec in komunisti se jih morajo redno udeleževati. V naše vrste bo potrebno pritegniti vse, ki želijo aktivno in konkretno delati na uresničevanju ciljev, ki smo si jih kot avantgarda delavskega razreda v tem trenutku zastavili. Ob izjemnih dogodkih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, pa se morajo organizacije in aktivi sestati takoj.
3.	Na konferenci so bile izrečene nekatere kritične misli na račun neustrezne kadrovske politike, pomanjkljivega samoupravljanja ter dvoumljive stanovanjske politike. Zato konferenca:
— zahteva od komiteja, naj preuči nedavno sprejeti družbeni dogovor o štipendiranju in informira organizacije ZK, kako se uresničuje. Predvsem se naj ugotovi, ali se pri štipendiranju dovolj upošteva nadarjena mladina iz delavskih in siromašnej-ših družin;
— da komunisti v vseh delovnih organizacijah temeljito in kritično v duhu ustavnih dopolnil preučijo samoupravne odnose z normativnega, še posebno
in mladinske ekipe, za večjo disciplino igralcev in udeležbo na treningih ter nadaljnjo povezavo s pripadniki JLA. Moštvo Brežic, ki trenutno igra v I. razredu celjske nogometne podzveze, je z nekaterimi novimi igralci resnično možno seči po najvišjih mestih. Občni zbor je izvolil še 21-članski upravni odbor in več komisij. Nogometnemu klubu Brežice bo odslej načeloval podpredsednik Vlado Podgoršek.	V.	P.
pa s stvarnega, vsebinskega vidika, ter ugotove, kakšna je resnična samoupravna vloga delavca v delovni organizaciji. O ugotovitvah naj obveste komite, ki bo pripravil informacijo za konferenco in osnovne organizacije;
- komunisti v delovnih organizacijah naj ponovno preučijo pravilnike o nagrajevanju in ugotovijo, ali so v skladu s samoupravnimi sporazumi ali ne;
— v delovnih organizacijah morajo komunisti preučiti tudi odnose v stanovanjski politiki, zlasti pa se morajo zavzeti za odpravo osebnega okoriščanja v stanovanjski gradnji: konferenca je opozorila, da so pojavi, ko posamezniki iz vodilnih in vodstvenih struktur, ki so že tako dobro situirani, dobijo še izjemno velike kredite ali velika družbena stanovanja, delavec z majhnimi dohodki pa se mora zadovoljiti z neprimerno manjšimi krediti za gradnjo hiš; dalje je konferenca opozorila, da se pri prodaji družbenih stanovanj zasebnikom pojavljajo poskusi znižanja realne vrednosti takšnih stanovanj in stavb v korist zasebnih kupcev in v škodo družbene imovine.
4.	Komunisti v komuni, krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah, v organih upravljanja, na sestankih delovnih aktivov, v političnih organizacijah, še posebno pa v sindikatu in SZDL, se morajo zavzemati
Peš hoja izmozgava delavce
Vpeljati prevoz^ na delo je zahteva zaposlenih v obeh belokranjskih občinah
FRATA JE SPET OŽIVELA - 32 tabornikov - vodnikov iz Novega mesta in Straže je tri dni teoretično in praktično preizkušalo razne taborniške veščine ter se udeležilo več orientacijskih pohodov. Na sliki je prva skupina, kije prišla na vrh Kote 566, kjer si je v snegu zakurila piramidni ogenj — z eno samo vžigalico. (Foto: Maijan Dobovšek)
Tako v Metliki kot v Črnomlju se občinska sindikalna sveta zadnje tedne bavita predvsem z organizacijo prevozov za delavstvo in mladino, ker je stvar postala pereča in zaposleni to zahtevajo. Več kilometrov hoje pomeni za delavca že v lepem vremenu po nepotrebnem trošenje moči, pozimi pa prihajajo v službo toliko bolj utrujeni. Ker so povsod plačani po učinku, se jim hoja pozna tudi pri zaslužku.
Kot ugotavljajo v Metliki, ima razmeroma dobro organizirane prevoze z lastnim kombijem edinole podjetje KOMET, delavci vseh drugih podjetij pa so več ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti. Vezani so na redne avtobuse ali vlake, zveze pa dostikrat niso zanje ugodne za vožnjo v dve smeri. Zaradi zamud, ki jih pozimi povzroča slabo vreme,
(Samo)morilci so med nami
In kot blaznost: samomor na cesti, samomor z drvečim avtomobilom. Je to obujanje kamikaz, letečih živečih mrtvecev Japonske? Je to nova oblika smrti, samomor današnjega časa? Smo poslej na cesti v še večji nevarnosti, neprestano? Tisti, ki vedo odgovoriti na taka vprašanja, odnesejo skrivnosti v grob ...
Tako sem maja lani končal svoj zapis o begu iz življenja na moderen način. Statistični podatki novomeške uprave javne varnosti sicer zgovorno dokazujejo naraščajoče število smrti na cestah, a med 62 mrtvimi v 52 tednih lanskega leta ni mogoče potegniti črte, kdo
je odšel iz življenja zavestno in komu je nesreča pretrgala pot do cilja.
Eno pa je jasno: samomori so, ne moremo jih zanikati. Torej tudi samomorov na cestah ne moremo ovreči, se rešiti pred njimi z zamahom roke, kot bi se hoteli otresti nadležne muhe. In samomorilci šo hkrati morilci, ker s svojim predrznim dejanjem nasilno posegajo tudi v življenja drugih. Samomorilci na cesti to store najbolj očitno in s svojo smrtjo lahko kopljejo grob še komu drugemu.
Majska samomorilska zgodba v Dolenjskem listu je bila zapisana v okvir namišljene, verjetne pripovedi.
Lahko poudarim, da mi je Šlo za vsebino, ne za okvir. Tedaj ne gre iskati morebitnih ljudi med nami, ki bi se iz kateregakoli vzroka mogli enačiti z okvirom namišljene zgodbe. Tako iskanje bi bilo konec koncev beg pred iskanjem resnice, ker bi bilo samo poseganje v obrobne dogodke. Če se je kdo iz kateregakoli vzroka čutil prizadetega, se mu opravičujem.
Vsem pa, ki bi hoteli storiti tako usoden korak, ne le na cesti, marveč na katerikoli drugi način: taka misel, ki komu pride kot odreše-nica, skoraj skok v svobodo, beg iz vseh težav in zmot izgubljenega življenja - mar ni
to le trenutni opoj, nenaden beg pred spoprijemanjem z vsakdanjim delom, težavami in uspehi, žalostjo in veseljem? In kar je najhujše: po takem dejanju se niti kesati navadno ni več mogoče.
Kajpada ni mogoče, da bi v današnje življenje obudili srečno življenje Grimmovih pravljic, ker življenje pač ni pravljica. A v okviru samoupravnih, socialističnih odnosov med ljudmi se gotovo lahko borimo za tak način Življenja, ki nas bo na lestvici samomorilcev postavil stran od neslavnih rekordov, kakršnega imajo, denimo, Švedska pa Vojvodina in konec koncev tudi Slovenija.
J. SPLICHAL
zamujajo tudi službo. Na nedavnem posvetu so našli rešitev. Podjetje METLIKATRANS je pripravljeno prevzeti prevoze za 4 proge v vsej občini in s tem omogočiti vožnjo na delo in domov za okrog 400 občanov. Zaslužka podjetje ne bo iskalo, zahteva pa jamstvo, da delovne organizacije najmanj 5 let ne bodo iskale drugega prevoznika. In cena? De-^ lavci naj prispevajo toliko, kolikor bi odšteli za vožnjo z rednimi avto busi, ostalo pa bodo dale delovne organizacije.
V	črnomaljski občini je stanje podobno. Prevozi so dokaj dobro urejeni le za zaposlene iz Rudnika, Iskre in Belta, medtem ko na občinski sindikalni svet vsak dan prihajajo delegacije delavcev iz manjših delovnih organizacij in prosijo za posredovanje. Tudi tu so na posvetu sklenili, da je nujno s pomočjo podjetja GORJANCI uvesti eno dodatno avtobusno progo v jutranjem času od Črnomlja do Adlešič, popoldne pa tri dodatne vožnje proti Vinici. Kot kaže, zaradi neurejenih prevozov najbolj trpijo zaposleni iz obratov BETI in IMV.	R.	B.
za samostojno, svobodno in javno ter odgovorno delo slehernega organa, foruma, kakor tudi posameznika ter za takšno dtužbeno vzdušje, v katerem bo lahko vsakdo povedal brez strahu, kar misli.
5. Pogoj uspešnega dela je naša idejno-politična usposobljenost. Konferenca zadolžuje občinski komite, osnovne organizacije, da sprejmejo do konca marca program idejno-politič-nega usposabljanja. Konferenca opozarja slehernega člana, naj svojo družbeno-politično aktivnost nenehno bogati tudi z lastnim idejno-političnim usposabljanjem, pri čemer mu naj bodo v pomoč list Komunist ter vsa partijska literatura in materiali, ki se objavljajo v rednem revial-nem in knjižnem tisku.
6. Posebno skrb moramo posvetiti sprejemanju. Z mladim, sposobnim aktivnim kadrom v koflluni, delovnih organizacijah, šolan, krajevnih skupnostih, političnih organizacijah, društvih itd. moramo nenehno sodelovati in ga tudi načrtno sprejemati v Zvezo komunistov. Pri tem naj komunisti v vseh sredinah, kjer živijo in delajo skupaj z aktivnim kadrom, temeljito ocenijo slehernega sposobnega, samoupravnemu socializmu predanega. delavca, občana, mladinca, intelektualca itd. ter ga uvrstijo v osnovni organizaciji v evidenco za sprejem v Zvezo komunistov. Na vsakem sestanku naj redno posvetijo sekretarji nekaj časa tudi vprašanjem sprejemanja v Zvezo komunistov.
7. Konferenca nalaga komiteju, da na podlagi temeljne akcijske orientacije Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije ter zahtev, ki jih je nakazala občinska konferenca ZK, ob sodelovanju članstva pripravi predlog delovnega načrta, ki bi ga konferenca na svoji prihodnji seji obravnavala in sprejela kot akcijsko usmeritev svojega idejno-poli-tičnega dela v komunalnem in družbenem prostoru.
Volitve in imenovanja
Za člane novega občinskega komiteja ZK Ribnica so bili na prvi seji nove konference, ki je bila 24. januarja, izvoljeni: Danilo Mohar, za sekretarja komiteja, Franc Lapajne za sekretarjevega namestnika; z^ člane pa še: Ivan Lavrič, Janez Češarek, David Tuzovič, Ivan Gradič, Janez Lesar, Srečko Vrbinc in Milena Borova c.
Za člana medobčinskega sveta ZKS Ljubljana je bil izvoljen Franc Lapajne.
.
„PRIZNANJE ZA NOVINARJA“ - Ob 25-letnici ustanovitve AMZ Jugoslavije je bila 28. januarja v Kočevju svečana seja AMD Kočevje. Zaslužnim članom so podelili štiri priznanja AMZJ in 5 priznanj AMZS. Na sliki: novinar Dolenjskega lista Jože Primc prejema priznanje AMZS (Foto: F Brus — Kočevje).
Pogovor s komandantom ljubljanske armade generalpodpolkovnikom Stanetom Potočarjem - Lazarjem
ČLOVEK. VOJAK.
V življenju je bil domala vse: delavec, aktivist, vojak, komandant. In to življenje, ki je bilo teh zadnjih trideset let tako bogato, je bilo posebno v času vojne neštetokrat v nevarnosti. On sam je veliko bolj kot za lastno skrbel za življenje drugih: in številna je tudi obvaroval. Posebno še kot komandant, kije znal ocenjevati in ceniti vsako, še tako nepomembno stvar. Za komandanta je ta čut pravi zaklad. S tem svojim čutom pa je ostal predvsem — človek.
Danes je komandant ljubljanske armade. In njegov današnji delovni dan, tako kot včerajšnji in tako kot jutrišnji, se je začel že v mraku. V mraku se bo tudi končal. Luč je tukaj, v njegovem delovnem kabinetu, gorela že zjutraj, ob pol sedmih. In sedaj še vedno gori.
Z vprašanji vračamo generalpodpolkovnika Staneta Potočarja-Lazaija trideset let nazaj. V čas, ko je bil še aktivist Osvobodilne fronte. In potem leto naprej, koje odšel v partizane.
njenci svoje najboljše borce. Bilje to zame pravi šok, nekaj, kar je za trdno ostalo zarisano v spominu. Težak dan je bil tudi takrat, ko sem se sam znašel pod topniškim ognjem. In ko sem se, pozneje, znašel sam pod letalskim ognjem, ko me je preganjala štorklja s svojimi ognjenimi jeziki.
- Pa težki trenutki v boju, tovariš general?
- To sta bila dva dneva v času oktobrske ofenzive Nemcev na Dolenjskem. Vsa moja brigada je bila že skoraj v premiku, ko so nas pri Kostanjevici napadli. Večer predtem
- Se dobro spominjate tistega dne, tovariš general?
- Zelo dbbro. Na terenu so bile že formirane čete, imeli smo stike z njimi, oskrbovali smo jih z materialom. Moj brat je bil že v partizanih, jaz pa sem bil doma in delal kot aktivist Potem sem v nedeljo, 14. marca 1942, slučajno zvedel, dame imajo Italijani na seznamu. Moral sem se odločiti: v partizane ali pa zaradi aktivnega dela v taborišče. Izbral sem seveda prvo.
- In kako je bil videti odhod v partizane?
- V hiši smo imeli gostilno. V ■omari sem imel shranjeno vojaško
uniformo kraljeve garde in še uniformo nekega jugoslovanskega ofi-ciija. Moji tovariši so slavili odhod -sedemnajst nas je takrat odšlo iz Mirne peči, pa sem se še sam preoblekel in se začel pozdravljati s sosedi in prijatelji. A italijanski vojaki so bili kajpak v vasi. In je bilo vse videti tako, kot bi v miru odhajal k vojakom. Morda je bflo malce neprevidno, a je prav zato nepozabno.
HITER VZPON:
OD BORCA DO KOMANDANTA
- In kaj ste bili, ko ste prišli v partizane?
- Bil sem borec. Najprej to. Pa še kuhar. Na veliko noč dvainštiridesetega sem skuhal takšno kosilo, da ga borci niso in niso mogli pozabiti! Na Kočevskem smo bili Italijanom vzeli vola. Imenovali smo ga Muki; teden dni je hodil za nami in je mukal samo takrat, ko je za kak hipec ostal sam. In smo ga pojedli prav za veliko noč. Ljudje so nam dali rezance in potice, tako da so številni rekli: še doma ni bUo takšnega kosila!
- Ste bili dolgo kuhar?
- Ne, saj drugače sem bil predvsem borec. In takrat tudi že član Partije. V četi smo bili štirje partijci: komandir, komisar, še neki tovariš in jaz. In ker sem bil menda še boljši borec kot kuhar, a povrhu še član Partije, sem kaj kmalu prispel od borca do komandanta tretjega bataljona krškega partizanskega odreda. Predtem sem bil seveda tudi desetar in vodnik, pa tudi .komisar čete in komandir. Poleti triinštiridesetega sem bil že komandant Gubčeve brigade, decembra komandant 31. divizije, septembra štiriin-štiridesetega pa komandant IX. korpusa.
- Naj dodamo temu samo: od ene do druge dolžnosti so vas vodile vsekakor vaše sposobnosti Ste imeli, kljub temu da ste tako izredno hitro napredovali, tudi težke trenutke, težke dni?
- Kdo pa jih ni imel? Še kako težke dni! Bilo mije najteže, prvič v življenju menda, ko sem po napadu na št. Vid pri Stični videl med ra-
- Za življenje vsakega borca je bilo treba skrbeti. Vsak od njih je imel svoje starše, brate, sestre, tudi ženo in otroke so imeli že številni od njih. Pa ne samo to, še nekaj me je gnalo, da sem skrbel za njihova življenja. Če danes pade eden, pa še jutri eden, pa dva, pa spet eden, bi jih bilo na koncu medeča že za nekaj desetin. To so bile številke. Jaz pa sem jih gledal predvsem kot življenja, kot ljudi in kot borce.
- In potem ste te ljudi, svoje Dolenjce, ki so imeli toliko zaupanja v vas, zapustili in odšli na Primorsko za komandanta 31. divizije. Kako ste doživeli ta odhod, to spremembo?
- Veste, kako: stisnil sem konja in v galopu odjahal! Nisem smel ostati poleg njih, ko smo se poslavljali, niti trenutek več, ker mije bilo neverjetno težko. Navežeš se na četo, na bataljon in brigado. Osebno sem bil vezan na veliko število borcev, na vrsto bojnih akcij, ki smo jih doživeli skupaj. Videl sem borce tretjega bataljona svoje brigade, njihove žalostne obraze, videl sem, kako jim je težko, ko odhajam. Tudi meni je bilo težko. Naša disciplina pa je bila močnejša od vsega tega. In da bi vse to premagal in bil tudi v takšnem trenutku komandant, sem stisnil konja in v galopu odjahal. Na Primorsko.
Na sprejemu rezervnih starešin/(Foto: S. Kerševan)
še nič nismo vedeli o njihovi koncentraciji. In v tistem napadu, tako nepričakovanem, je pred mojimi očmi padlo šestintrideset borcev. Moral sem najti izhod iz takšnega položaja. V brigadi sem imel največ mladih borcev, neizkušenih, in zaradi tega sem jih še predvsem moral izvleči. Tisoč pogledov je bilo uprtih »vame: od moje odločitve je bilo odvisno prav toliko mladih življenj. Čeprav bi tudi sam kmalu padel v zanko, sem našel rešitev: bila je na novih položajih na Gorjancih. Na teh smo se bojevali še ves naslednji dan, popoldne pa so se Nemci umaknili. Tistih, ki so izgubili življenje, v začetku nisem in nisem mogel
K »zabiti, a brigada je bila rešena, ladi borci so imeli za seboj prvi ognjeni krst in ohranili so tudi svoja življenja.
- Tisti, ki vas poznajo še iz časa vojne, pravijo, da ste največ skrbeli prav za to: za življenje
- In kako vasje sprejela ta?
- Med potjo sem dejal tovarišem, naj se nauče kako pesem, da jo bodo dobro zapeli in pokazali ljudem, kakšna je partizanska pesem, potem pa sem jim v Juriščah, ko so nam tamkajšnja dekleta in žene zapele partizanske pesmi, kakršnih še niti nismo slišali, velel, naj raje nikar ne pojejo. Poleg tega bi še glavo kmalu izgubil naslednji dan, ker sem bil zatrdno prepričan, da smo v vasi varni.
PRIMORSKA - VEZANA NA PARTIZANE
- Kje pa ste srečali svoje nove borce?
- Pri Dolenji vasi sem jih našeL Bili so v gozdu in z njimi je bilo veliko vaščanov. Tega najprej nikakor nisem mogel popolnoma doumeti. Potem pa so mi rekli, da so vsi ti domačini njihovi - obveščevalci Pozneje sem se prepričal, kako
res je bilo: vsa Primorska je bila nedeljivo vezana na partizane. Ves čas, kar sem tam poveljeval 31. diviziji, sem to občutil Imeli so izredno dobro organizirano obveščevalno službo. Vedno smo pravočasno vedeli za vsak premik okupatorjevih enot In enostavno, morah smo priti v vas, če so nas povabili. Celo za ceno največje nevarnosti. Prirejah so nam mitinge, sprejeme in prireditve pa vezli čudovite zastave za vse naše enote.
- V čem pa se je Primorska razlikovala od vaše rodne Dolenjske, od vaših rodnih krajev in borcev?
- Dolenjska je bila partizanska, Primorska prav tako. Vsaka po svoje. In ljudje obeh krajev so ostali v mojih spominih kot nekaj najlepšega. Vpliv ljudi s Primorske na borce pa je bil sploh nekaj posebnega. To je treba šele preučiti. Ko so se naše enote vračale s krajšega oddiha v primorskih vaseh, so bile kot prerojene: Vipavska dolina in Kras sta jih poživila, vlila sta jim novih moralnih moči. Ljudje so jih pričakali kot svoje borce in v vseh njih se je rodila zavest: vsaj zaradi teh ljudi se je vredno boriti. In so bili potem kot prerojeni. Močni in nepremagljivi.
- Ste se potem laže odločali za nove akcije?
- Za nobeno akcijo se nikdar nisem na hitro odločil in v nobeno nisem šel za vsako ceno. Vedno sem imel rajši malce kasnejšo, toda dobro pretehtano odločitev.
- Katere akcije pa je, kot najpomembnejše, izvedla 31. divizija pod vašim poveljstvom?
- Vsekakor spada sem njen pohod na Gorenjsko, ko smo Nemce dobro ukanili, pa še boji v Baški grapi, miniranje proge Rakek-Trst in vsekakor prenos 150 ranjencev iz Primorske na Notranjsko.
- A svobode niste dočakali ne na Primorskem in ne na Dolenjskem. Kako ste pravzaprav doživeli prvi dan svobode v domovini?
- Ne, nisem imel te sreče, da bi doživel prvi dan svobode v Jugoslaviji. V Sovjetski zvezi sem bil na šolanju. Bil sem že polkovnik, pa so nas od začetka učili prav vsega, kot vojake. In ko smo se vračali v domovino, ki je že bila svobodna, bi najraje poljubil to našo zemljo, ko je vlak na romunsko-jugoslovanski meji zapeljal na našo stran.
- In tako je bilo tudi za vas vojne konec. Ostali ste še naprej v armadi. So bili morda tudi po vojni trenutki, ki ste jih preživljali težko?
- Veliko jih je bilo. Treba se je bilo najprej naučiti na povsem nov način življenja in na nove naloge. Na izgradnjo armade. Za to pa je bilo potrebno tudi mnogo napora. Vendar mi je .pozneje prav zato, ker so naši starešine toiiko prispevali h graditvi armada, bilo zelo težko, ko sem številnim od njih moral sporočiti, da gredo v pokoj. Služba je to zahtevala, jaz pa sem vse to doživljal skupaj z njimi, saj smo mnoge od njih po osvoboditvi, ko bi lahko šli kam drugam, zadržali v armadi.' Pa tudi stanovanj nismo imeli. In še veliko tega.
V MIRU - DO DANES
- Kot komandant ste imeli pravico, da tudi kaznujete tiste, ki niso pridno delali. Ste to velikokrat izkoristili?
- V prvem pogovoru s tistim, ki je storil napako, nisem nikogar ka-znovaL Pogostil sem ga s kavo in ga
Naš mimopeški rojak tovariš Stane Potočar-Lazar je 22. decembra 1971 napredoval v čin generalnega polkovnika. Tudi ob tej priložnosti mu za napredovanje želijo najboljše številni soborci, prijatelji in znanci-s širšega območja Dolenjske (Foto: Jočo Žnidaršič)
poskusil prepričati o tem, kaj je nje- 1 gova dolžnost. Tudi drugič je dobil kavo. Tretjič pa kave ni bilo več. Vendar takih ni bilo veliko.
- Tovariš general, svoje sposobnosti kot komandant ste pokazali tudi na letošnjih manevrih Svoboda - 71. So bili za vas in vaše enote zelo naporni?
- Manevri sami zase niti ne, ker smo se dobro pripravili nanje. V vsakem pogledu dobro. Tudi nalogo smo opravili dobro in še posebno sem zadovoljen, ker od okrog 18.000 ljudi ni bU nihče teže poškodovan.
- Pa vam je bila vloga komandanta modrih neprijetna?
- To je bila samo vloga in odigrali smo jo dobro. Predvsem smo dokazali, da smo sposobni za ofenzivne akcije prav tako ah še bolje kot vse druge sodobne armade. To je za našo koncepcijo splošnega ljudskega odpora nadvse pomembno. Posebno, ker v tem odporu ne poznamo pasivne obrambe. Ofenziva — to bo naša obramba.
- Kako pa ste vi občutili moč splošnega ljudskega odpora?
- Predvsem, ko smo morah polovico časa posvetiti proučevanju ozemlja. Umakniti smo morah enote s fronte, da so šle v zaščito zaledja, pa za zaščito večjih grupacij, onemogočeni so bili premiki naših šibkejših kolon in še „skakati** nismo mogli od enote do enote tako, kot smo bili včasih navajeni. Vse to je novo, toda morebitni agresor bo moral pošteno paziti.
- In kako so enote splošnega ljudskega odpora, partizanske m druge, občutile modre?
- Mislim, da smo šele na manevru zares začeli uriti vse te enote tako, kot je treba. Vedeti morajo' namreč, da bo agresor proti njim izvajal akcije s sodobnimi bojnimi sredstvi, pa se morajo tudi same pri-lagajti takšnim novim razmeram. Tako smo se mi postavili proti njim in s tem nakazah začetek kvalitetnejšega urjenja teh enot ter konec vseh improvizacij.
- V tem ste imeh, tovariš general, tudi veliko uspeha. Celo načelnik generalštaba generalpolkovnik Viktor Bubanj vam je čestital, mar ne?
- Da, po končanem manevru mi je povedal veliko laskavih besed o delovanju naših enot, enot ljubljanske armade. Ko me je zagledal, je prišel k meni, me objel, ponavljal je, kako je vse bilo odlično, potem pa je dejal: „Ti ne boš nikoh več vodil modrih! “
- Kaj pa bi s teh naših največjih povojnih manevrov omenili kot izredno pomembno izkušnjo?
- Predvsem to, da smo izredno uspešno uporabljali helikopterske desante, in to v globino branilca. Pa tudi to, da smo presegli število letalskih poletov v primerjavi z vsemi drugimi sodobnimi armadami. Izraelci so na primer v izraelsko-egip-tovski vojni imeli z vsakim letalom poprečno pet poletov na dan, mi pa smo jih realizirali kar šest in poL
Vsak, kdor se kolikor toliko razume na letalsko podporo, dobro ve, kaj to pomeni v vojni..
- Tudi rezervni starešine so delovali na manevru v takšni ah drugačni vlogi. Kaj mislite na splošno o njihovem delu?
- Predvsem moram povedati, da zelo cenim delo rezervnih vojaških starešin v Sloveniji in delo vseh organizacij ZRVS Slovenije. Imel sem priložnost, da njihovo aktivnost primerjam z aktivnostjo njihovih tovarišev v drugih republikah. Ne žeilm ocenjevati, kdo uspešnejše dela, bil pa sem vedno, ko sem se vračal v Slovenijo, ugodno presenečen nad delom slovenskih rezervnih starešin, Vsako leto se pripravljajo in opravljajo izpite, tudi letos, ko jih je toliko uspešno opravilo to preizkušnjo. Poleg tega imajo zelo dobro literaturo.
- Katero literaturo predvsem, po vašem mnenju?
- Mislim na Našo obrambo. Če jo primerjam s katerimkoli drugim podobnim Ustom, ne morem mimo ocene, da je to zelo strokoven list, ki je daleč pred vsemi drugimi podobnimi In ker je še organizacija rezervnih starešin izredno aktivna ter resno izvaja svoje naloge, zraven pa se predvsem zanaša na svoje moči, jim niti ni potrebna večja pomoč ljudi iz armade. To pa že dovolj pove o vrednosti lista in o delu organizacije rezervnih vojaških starešin.
— O vsem ste že kaj povedali, tovariš general, o tem, kaj vi sami delate, ko nič ne delate, pa še nič. Kaj delate, torej, ko nič ne delate?
- Če nič ne delam ah pa če zares nimam kaj delati - takšnih ur, da ne rečem dni, pa je zelo malo - potem grem na ribolov, na lov, v planine, ker rad hodim, ali pa ostanem doma in se pozabavam s svojim starim konjičkom.
— S svojim starim konjičkom, in kar doma?
- Prav tako: pozabili ste, da sem bil v partizanih tudi kuhar, ne samo borec in komandant. Doma ostanem pa postanem kuharski mojster in pripravim kosilo za vso družino. In družina je srečna ...
Seveda je srečna, ko pa ji komandant armade pripravi odlično kosilo! Takšno, v katerem je del vseh njegovih kulinaričnih sposobnosti, ki niso majhne. Zakaj vse, kar dela, dela z veseljem, z vso predanostjo in prizadevnostjo.
Pa je takšnih dni malo, zelo malo. Njegova družina največkrat ne obeduje skupaj z njim. Tako, kot ni danes, kot ne bo jutri: navsezgodaj je odpotoval v Maribor, pozno zvečer se bo vmil. In tudi danes, ko smo se mu zahvalili za pogovor v imenu vseh bralcev Naše obrambe, je zunaj že noč.
Tiha, mrzla zimska noč nad mestom.
Komandant ljubljanske armadne oblasti general Potočar pa je še ostal v pisarni. Delovni dan zanj še ni končan.
IVO TOMINC
General Potočar (v sredi) razkazuje našim političnim voditeljem fronto modrih na manevru Svoboda 71. (Foto: Slavko Kerševan)	•	(Ponatiskujemo	z	dovoljenjem	revije	NAŠA	OBRAMBA)
Pri predici, materi in krvodajalki
V	skupini krvodajalcev metliške občine, ki so januarja letos darovali kri na transfuzijski postaji v Novem mestu, je bila tudi Ana Dembič, predica iz obrata Novoteks. Dan po akciji sem jo našla veselo in nasmejano:
„Dobro se počutim in prav veseli me, da sem se odločila za oddajo krvi. Tako sem vsaj izvedela, da imam odlično kri. To mi veliko pomeni. Kri sem dala prvič že pred 12 leti, ko so tudi v našem podjetju zbirali prostovoljce. Žal sem morala s krvodajalstvom potem prekiniti, ker sem bila hudo bolna na pljučih. Če mi zdravje ne bo več nagajalo, se bom poslej redno udeleževala oddaje krvi. Pomagati sočloveku je naša dolžnost pa tudi lep občutek.“
—	Je v vašem kolektivu še več takih, ki so pripravljeni s svojo krvjo reševati tuja življenja?
„Precej jih je, nekateri pa so dali kri že desetkrat. Za dva taka vem: to sta Vlado Marentič in Anica Štefanič. Veliko se jih je krvodajalskih akcij udeležilo samo nekajkrat. Prav nazadnje je bilo
40 prijavljenih, a so nekateri zboleli za gripo, tako da niso mogli v Novo mesto.“
—	Koliko let ste že v podjetju in kaj vam kolektiv pomeni?
„V Novoteksu sem že 14 let. Lahko rečem, da mi je podjetje pomagalo spraviti h kruhu tri otroke. Doma sem iz Žakanja na hrvaški strani Kolpe, vendar nimam daleč. Možje šel v Nemčijo že pred 16. leti in odtlej ga nisem več videla. Ni skrbel za nas. Vse breme je ostalo na mojih ramenih. Ker nimamo doma kmetije, sem morala kupovati vse, razen zraka. Na srečo so hudi časi za menoj. Dva mojih otrok sta že poročena: eden v Avstraliji, drugi v Nemčiji, najmlajša po hodi še v trgovsko šolo. Ko sem se znebila težkih finančnih skrbi, sploh ne vem, kaj bom s plačo. Zase je ne bom mogla porabiti/4 Skromni predici, ki jo je trda usoda izučila, da življenje ni praznik, se za ponoven vstop med krvodajalce lahko odkrijemo. Njej in njej enakim pa velja: hvala zares in iz srca!	R.	B.
ZAMRZNJEN HUMOR — Tak je bil lanski sevniški pustni karneval, letos pa ob splošni zamrznitvi in varčevanju za pusta slabo kaže. Domače turistično društvo nima denaija, razen tega pa se morda bojijo, da bi se pustni veseljaki preveč ponorčevali iz domačih razmer, kar vsem ne bi bilo všeč. (Foto: M. L.)
HUSTNA NBDEMAI
Udar črne noge
Mokronog: prvi ukazi s pečatom črne noge
Še malo, in Mokronog se bo odel v bele zastave s črno nogo — simbolom kraljestva, samostojne države Nassen-fuss, ki se bo letos postavila s prvim dolenjskim televizijskim studiom in barvno televizijsko tehniko domačega izvora, ki ji francoska SECAM ne sega „do kolen“.
Iz tabora larfaijev, ki se pripravljajo na udar in prevzem oblasti, že prihajajo prvi ukazi, kaj morajo Mo-kronožani narediti, da bodo vredni svoje pustne nadoblasti. Trgovine so se založile z blagom vseh barv, zakaj povpraševanje po živih barvnih vzorcih je silno naraslo, odkar se je razvedelo, da bo televizija snemala in oddajala v barvah. Larfaiji javno pozivajo prebivalstvo, naj vsaj za ta praznik enkrat pomete pred svojim pragom, saj je bilo v vseh drugih dneh leta dovolj prijazne skrbi za prage drugih.
Tehnične priprave potekajo po načrtih. V Novem mestu, .Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu bodo viseli transparenti, plakati so se že pojavili v izložbah in trgovinah. Nastal je sicer majhen zastoj, ker brežiško gozdno gospodarstvo ni moglo dobaviti dovolj dolgega lesa za montažo oddajnika, toda tudi to bodo, upajo, uredili s pomočjo kooperacijskih odnosov z drugimi.
In še tole nam javljajo: Mokronog se bo založil s pustnimi dobrotami, po končanem karnevalu pa bodo prikazovali film (resnični film), ki ga bodo posneli amaterji, da bi ta dogodek ohranili poznejšim rodovom.	vaš DL
OBRAČUN V CIGANSKEM TABORU:
Petnajstič v zaporu
Stane Brajdič obsojen na 8, Vinko Brajdič pa na 4 mesece zapora — zaradi boja z nožem
Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Novem mestu je bil 38-letni Stane Brajdič obsojen na 8, 424etni Vinko Brajdič pa na 4 mesece zapora. Zoper Staneta so odredili tudi pripor, ker je bil doslej že
14-krat zaprt.
Lani poleti so se v ciganskem taboru v gozdu pri Velikem Gabru po obilnem popivanju Cigani sprli, v prepiru pa je Stane Brajdič z nožem nupadel Veroniko, Vinkovo ženo. Njogov udarec je prestregla z roko, s kuhinjskim nožem pa je potem skušal obračunati s Stanetom Vinko. Medtem ko je bila Veronika poško-
dovana po dlani, je bil Stanc zaboden nad desno ključnico in v levo ramo. Sodišče pa je na razpravi v sredo prišlo do prepričanja, da ni Šlo za poskus uboja, pač pa le za kaznivo dejanje lažje telesne poškodbe. Rane namreč kažejo, da nihče ni imel namena drugemu vzeti življenje, ker bi v položaju, v kakršnem so bili, lahko ravnali drugače in prizadejali težje poškodbe. Hkrati pa je bilo sodišče mnenja, da Vinko Brajdič ni ravnal v silobranu, pač pa da
fre njegovo dejanje šteti kot povra-ilni ukrep.
J. S.
KAZEN ZA OGNJENE! ZUBLJE
Maščevalna starka
79-letna Julijana Papež iz Sel pri Hinjah ni kazensko odgovorna!
Čudna so pota človeške usode: pred poroto okrožnega sodišča je morala prejšnjo sredo dopoldne stopiti tudi 79-letna Julijana Papež iz Sel pri Hinjah. Okrožno javno tožilstvo je namreč vložilo predlog za uporabo varnostnega ukrepa, ker je s požarom v noči od 6. na 7. november lani povzročila nevarnost za premoženje precejšnje vrednosti.
Iz maščevalnosti je podtaknila ogenj na podstrešju hleva Stanislava Zoreta, požar pa je uničil hlev in se razširil na del hiše, zaradi česar je bilo za več kot 15.000 dinarjev škode. Le hitrim ukrepom gasilcev in vaščanov gre zahvala, da so požar omejili in preprečili ogenj na so-
sednih poslopjih Zoreta in Škufce, ki so vredna 90.000 dinarjev. Dejanje je storila v stanju, ko zaradi osebnostne in psihične prizadetosti
-	trajne duševne motnje, duševne nerazvitosti - ni mogla razumeti dejanja in ni mogla imeti v oblasti svojega ravnanja. Obdolženka je tajila, da bi zažgala, vendar je sodišče na podlagi prič, ogleda neposredno po požaru in njenega obnašanja zvečer pred požarom prišlo do prepričanja, .da je storila kaznivo dejanje po členu 268/1 KZ. Upoštevajoč mnenje psihiatra dr. Breganta, pa je menilo, daje Papeževa nevarna za okolico, zato je senat izrekel zoper njo varnostni ukrep oddaje v zavod za varstvo in zdravljenje.
Strel je počil v sili
Drago Brajdič, delavec iz IM V, oproščen — IMV in krajevna skupnost Birčna vas: »Eiden izmed redkih zaposlenih in urejenih Ciganov«
Čeprav je bilo na četrtkovi razpravi pred okrožnim sodiščem v Novem mestu pričevanje dveh skupin Ciganov povsem nasprotno, senatu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, ni bilo pretežko ugotoviti resnice: Drago Brajdič, 35 let, eden izmed redkih urejenih in zaposlenih Ciganov, je potegnil jpištolo v silobranu. Zato ga je sodišče oprostilo, čeprav je bil obtožen poskusa uboja, ker je Bojana Brajdiča iz Cegelnice nevarno ranil v trebuh in mu ie le hitra zdravniška pomoč rešila življenje.
Na dan mrtvih 1969 sta si Dragova in Bojanova skupina prvič skočili v lase v Hrastarjevi gostilni v Šmihelu, potem ko sta se sprli na pokopališču. Bojanova skupina je bila močnejša, a ni do kraja obračunala z Dragovo, zato so zagrozili, da bodo čez dva dni spet napadli tako, da bodo tudi mrtvi.
Usodni ponedeljek je Bojanova skupina čakala Dragovo pred pošto, ker je računala, da bo Štefan iz Dragove skupine prišel tja po pokojnino. Tako seje tudi zgodilo, čeprav
POŽAR NA „GAUGAH“
Ciganu Janezu Hudorovcu je 15. januarja okrog 19. ure zgorela lesena baraka v ciganskem naselju „Gaugen hrib“ pri Metliki. Baraka je bila prazna, ker se je Hudorovac z družino že konec lanskega leta preselil v Gradac. Baraka je pogorela do tal, Hudorovac pa je še isti večer v naselju spraševal, kdo je požigalec. V Borisa Hudorovca je nameril lovsko dvocevko in ga obstrelil v nogo. Metliški miličniki so strelca naslednji večer prijeli. Pridržali so ga do iztreznitve, nato pa so ga dali preiskovalnemu sodniku. Borisa Hudorovca so odpeljali v bolnišnico.
DOSLEJ USPEŠNI
V	nedeljo, 9. januarja, je bil na Vinici občni zbor Avto-moto krožita, ki se ga je udeležilo 43 članov. Ugotovili so, da je bilo dosedanje delo krožka uspešno. V letu 1971 so organizirali tečaj za voznike amaterje, ki ga je obiskovalo 25 kandidatov, razen tega je krožek pomagal krajevni skupnosti pri nabavi prometne signalizacije. Zelja vseh članov je, da bi na Vinici čimprej zgradili bencinsko črpalko.
F. P.
so Stefan in njegovi srečali Draga šele v Perovi gostilni, ker je pripeljal otroke v zdravstveni dom. Ko so od tam šli k Novi modi, so z druge strani napadli Cigani Bojanove skupine
- tako so potrdile tudi priče, ki so bile tedaj v tem delu mesta - in čeprav so se nekateri skušali umakniti v trgovino, se to Dragu ni posrečilo. Dobil je udarec po roki, zagledal na tleh pištolo nasprotne, oborožene skupine, jo pobral in stekel čez cesto. Bojan in še en Cigan sta stekla za njim in mu grozila, Drago pa se je obrnil in ustrelil Bojana v trebuh. Že prej je Štefan iz Dragove skupine dvignil pištolo - ima tudi orožni list
- nad glavo in kričal: „Mir!“ Bojanova skupina je bila očitno za obračun, ki se je končal z Dragovim strelom in njegovim begom na UJV, kjer je takoj povedal, kaj se je zgodilo.
ZMAGA IGORJA PENKA
Na hitropoteznem šahovskem turnirju v Novem mestu je sodelovalo 16 novomeških šahistov, ki so se razvrstili takole: 1. Igor Penko 14,5,
2.	Marko Picek (12), 3. Šporar (11),
4.	in 5. Komelj in Sčap (9), 6. Pucelj (8,5), 7. Hrovatič (8), 8. Istenič (8) itd.	J.	UDIR
MIRNA: OROPAN?
Kaj sc je dogajalo 21. januarja v gostišču „Dane“ na Mirni, bodo še ugotavljale oblasti. Mokronoški miličniki so minuli teden primer prijavili tožilstvu, ker sumijo, daje bil ta dan 28-letni Darko Smrke, začasno na delu v tujini, oropan. Bil je v gostišču, kjer sta ga Franc Starič in Janez Smrke s Stare gore začela dolžiti, da je namenoma s cigaretnim ogorkom zažgal Stariču bundo. Darka Smrketa sta potem zvabila ven, ga tako pretepla, (predvsem po obrazu) daje obležal v nezavesti, ter mu, kot trdi Darko Smrke, iz denarnice vzela sto nemških mark. Franc Starič in Janez Smrke rop zanikata.
IMPOLJCA: TOVORNJAK JE ZANESLO - 28. januarja je iz Radeč vozil tovornjak Pavel Kotnik iz Čemele. Naproti mu je pripeljal prav tako s tovornjakom Ivan Perko-pec iz Brežic, ki je pred srečanjem zaviraL Zaneslo pa ga je na levo, da se je prevrnil na travnik in obstal na strehi. Škode je za 5.000 dinarjev.
NOVE OBRESTNE MERE
• ZA DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNE RAČUNE:
navadne	7,5	%
(5,5 % v devizah, 2 % v dinarjih) vezane nad 13	mesecev	9	%
(7,5 % v devizah, 1,5 % v dinarjih) vezane nad 24	mesecev	10	%
(7,5 % v devizah, 2,5 % v dinarjih)
• ZA DINARSKE VLOGE:
navadne (a-vista)	7,5	%
vezane nad 13 mesecev	9%
vezane nad 24 mesecev	10%
pri VAŠI BANKI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESTO podružnici v KRŠKEM ali ekspoziturah v METLIKI, TREBNJEM in NOVEM MESTU.
mOUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novomEsio
PROSTA DELOVNA MESTA
Zaradi povečanja proizvodnje avtomobilov in prikolic odpiramo nova delovna mesta in vabimo k sodelovanju:
# več kvalificiranih delavcev — ključavničarjev, kleparjev, avtomehanikov/ avtoličarjev, varilcev in mizarjev
# več priučenih delavcev v kovinski in lesni stroki
# več nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji avtomobilov in proizvodnji prikolic
Kandidati za zaposlitev naj pošljejo pismene ponudbe kadrovsko-socialni službi podjetja.
Na progah, kjer ima podjetje organiziran avtobusni promet, je prevoz zagotovljen.
Življenje ni praznik
IZBRALI STE ŠPORTNIKE LETA • IZBRALI STE ŠPORTNIKE LETA • IZBRALI STE ŠPORTNIKE LETA • IZBRALI STE
Dvakratni državni prvak v speedwayu Krčan Ivan Molan je z veliko prednostjo postal najboljši športnik Dolenjske. Molan je zmagoval na domačih tekmovanjih, bil pa je dober tudi v tujini. Resnega tekmeca je imel samo v klubskem tovarišu, mladinskem državnem prvaku Eval-du Babiču. Žal je športna kariera Ivana Molana prezgodaj končana.
DARINKA KRSTIĆ-UHAN:
Dvakratna državna prvakinja v skokih s padalom Darinka Krstić je zasluženo osvojila prvo mesto. Hrabra Dara je pokazala, da sodi med najboljše padalke v Jugoslaviji, saj se je tudi v moški konkurenci vedno uvrstila med najboljše. Državna prvakinja ima celo drugo mesto v moški konkurenci v Sloveniji in je pred njo samo Leščan Pesjak.
JOŽE ŠILC:
Trenerja in najboljšega rokometaša Sevnice Jožeta Šilca najdemo na drugem mestu. Njegova uvrstitev je nekoliko presenetljiva, saj je že navada pri nas, da športniki, ki nastopajo v ekipah, težko pridejo na vidnejša mesta. Jože Šilc je dobil največ glasov od svojih zvestih navijačev, ki znajo ceniti njegovo mojstrsko igro.
MAJA DOKL:
Mlada Novomeščanka Maja Dokl se je že z enajstimi leti uvrstila v državno mladinsko telovadno vrsto in s tem dosegla nepričakovan uspeh. Maja je lani zelo uspešno nastopala, dosegla je več zmag, največ pa je vredno prvo mesto na Dunaju. V Ljubljani je zmagala trikrat, na neuradnem pionirskem prvenstvu Jugoslavije pa je bila druga.
TATJANA GAZVODA:
Novomeščanka Tatjana Gazvoda je lani imela izredno uspešno atletsko sezono. Porušila je pet dolenjskih rekordov, nastopila pa je tudi v republiški reprezentanci. Tatjana je najboljša atletinja vseh časov na Dolenjskem. Zbrala je precej odličij, na zahtevnejših tekmovanjih je bila vedno med najboljšimi. V sezoni 1970/71 je bila druga športnica Dolenjske.
MARJAN ŠPILAR:
Najboljši slovenski kopijaš Marjan Špilar se je uvrstil na tretje mesto. Čeprav je v lanski sezoni dosegel dobre uspehe, so ga naši bralci kar nekako pozabili. V glavnem pa se prizadevni atlet največ razdaja mlademu naraščaju, ki pod njegovim vodstvom lepo napreduje. Dokler ne bo mlajših, atlet Špilar šprinteric ne bo obesil na klin.
Menimo, da je naša nagradna anketa, s katero smo med našimi bralci oz. športnimi delavci izbirali najboljša športnika na Dolenjskem v letu 1971, uspela. Odziv je bil dober, odgovore smo dobili iz vseh občin,-v katerih imajo Dolenjski list. V glavnem so nam odgovarjali mladi ljudje, saj je povsem razumljivo, da se ti za šport najbolj zanimajo. Telesnovzgojna dejavnost je najbolj razvejana na šolah, kjer uspešno delajo šolska športna društva.
Razglasitev bo v Sevnici!
Športniki bodo prejeli pokale in darila naših podjetij na posebni svečanosti, ki bo verjetno februarja v Sevnici. Ob tej priložnosti bomo pripravili prikupno športno-zabavno prireditev, na kateri bodo poleg nagrajencev sodelovali tudi športniki iz Novega mesta in Sevnice. Organizator prireditve bo športno uredništvo Dolenjskega lista v sodelovanju z občinsko Zvezo za telesno kulturo in TVD Partizan v Sevnici.
Športnike smo izbirali po dveh linijah, ker smo želeli ugotoviti, koliko se razhajajo mnenja bralcev s tistimi, ki so boljši poznavalci dosežkov in vrednosti naših športnikov.
Ne bi radi razpravljali, kdo je izbiral boljše, kdo slabše, ker to ni namen našega pisanja, gre za to, da pridemo do tistih imen, ki so nas lani na športnem področju najbolj razveseljevala. Naši bralci, kot tudi športni delavci so bili skoraj enakega mnenja. Pri izbiri prvih dveh so se lahko odločili za državna prvaka Ivana Molana in Darinko Krstič-Uhanovo. Manjše težave so nastopile pri določitvi drugih mest. Pri ženskah so oboji izbrali telovadko Majo Dokl, pri moških pa so bralci dali pasove za rokometaša Jožeta Šilca iz Sevnice, strokovnjaki pa so se odločili za atleta Marjana Špi-laija. Tretje mesto pri dekletih je osvojila atletinja Tatjana Gazvoda (bralci in strokovnjaki so ji prisodili tretje mesto), medtem ko so se pri moških strokovnjaki odločili za plavalca Franca Čarga, bralci pa za košarkarja Dragana Šobarja. Vendar je v skupnem seštevku točk tretje mesto osvojil Marjan Špilar.
KONČNI VRSTNI RED . PO OCENI BRALCEV:
1. Ivan Molan (speedway) 254 točk, 2. Jože SUc (rokomet) 153, 3. Dragan Šobar (košarka) 107, 4. Rudi Osterman (šah) 94, 5.-6. Jože Uhan (letalstvo) in Maijan Špilar (atletika) 90, 7. Tomislav Svažič (rokomet) 74, 8. Evald Babič (speedway) 65,9. Lojze Babnik (odbojka) 63, 10. Franc Čargo (plavanje) 61, 11. Žarko Kovačevič (košarka) 60, 12. Jože Splichal (košarka) 56, 13. Marjan Somrak (atletika in namizni tenis) 48, 14. Slavko Kovačevič (košarka) 38, 15. Milan Šimu-nič (atletika) 32, itd.
STROKOVNJAKI SO POSREDOVALI NASLEDNJE MNENJE:
1. Ivan Molan 139, 2. Marjan Špilar 70, 3. Franc Čargo 61,4. Rudi Osterman 42, 5. Jože Uhan 38, 6. Evald Babič 26,1. Jože Šilc 25, 8. Žarko Kovačevič 23, 9. Jože Splichal 15, 10. Milan Šimunič 15, 11. Slavko Kovačevič 14, 12. Janez Milavec (avtomoto) 11, 13. Vojko Baumgarter (atletika) 11, 14. Vojko Dragaš (atletika) 9, 15. Tomislav Svažič 8 točk itd.
PRI DEKLETIH JE BIL VRSTNI RED NASLEDNJI:
1. Darinka Krstič-Uhan (padalstvo) 478, 2. Maja Dokl (gimnastika) 317, 3. Tatjana Gazvoda (atletika) 211, 4. Anita Gajič (gimnastika) 131, 5. Stanka Molan (rokomet) 109, 6. Vesna Saje (atletika) 87, 7. Nevenka Jenkole (plavanje) 86,
8. Anica Praznik (šah) 40,
9.-10. Zdenka Rajer (odbojka) in Nada Peterle (šah) 30, 11. in 12. Marjeta Pučko (odbojka in
s'	 1	>
Naši nagrajenci
Izmed tistih, ki so nam poslali anketne lističe, smo izbrali 10 srečnežev. Prejeli bodo knjižna darila s podpisi vseh šestih najboljših športnikov Dolenjske. Ker se bomo z našimi športniki srečali na posebni prireditvi februarja ali marca v Sevnici, bodo pač morali toliko časa počakati na darila.
Izžrebani so: Goran Rovan, Sremiška 1, Krško; Bine Kužnik, Dobindol, Uršna sela; Ignacij Ahlin, Rimska 7, Ljubljana; Danijel Gačnik, Mokronog 11; Branko Kirasič, osnovna šola Kočevje; Marija Jaklič, Ragov-ska, Novo mesto; Joži Ameršek, Prešna Loka 20, Sevnica; Nac Ahlin, Prvomajska 4, Nova Gorica; Poldka Kuk, Kolodvorska 8, Kočevje in Nevenka Žlogar, ^)elavska 10, Krško.
atletika) in Vladka Bužančič (rokomet) 28, 13. Julka Bratuš (strelstvo) 25, 14. Vlasta Mišič (rokomet) 21, 15. Marina Fila (odbojka) 19 itd.
IN ŠE MNENJE STROKOVNJAKOV:
1. Darinka Krstič 178, 2. Maja Dokl 140, 3. Tatjana Gazvoda 69, 4.-5. Nevenka Jenkole in Stanka Molan 30, 6. Anita Gajič 24, 7. Marjeta Pučko 20, 8. Vladka Bužančič
10. 9. Zdenka Rajer 9, 10. Lučka Serini (smučanje) 8,
11.-12. Marija Poje (atletika) in Vesna Saje 6, 13.-14. Marina Fila in Anica Praznik 4, 15. Nada Peterle 3 itd.
KONČNI VRSTNI RED - MNENJE BRALCEV IN STROKOVNJAKOV: MOŠKI. 1. Ivan Molan 393, 2. Jože Šilc 178, 3. Marjan Špilar 160, 4. Rudi Osterman 136, 5• Jože Uhan 128, 6. Franc Čargo 122, 7. Dragan Šobar 110, 8. Evald Babič 91,9. Žarko Kovačevič 83, 10. Tomislav Svažič 82,11. Jože Splichal 71,
12. Lojze Babnik 65, 13. Marjan Somrak 56, 14. Slavko Kovačevič 51, 15. Milan Šimunič 47 itd.
Art Buchwald, ki ima v precepu vse pomembnejše Amerikance in še koga drugega zraven, je natančno poučen o vseh vsakdanjih navadah posameznih najpomembnejših prebivalcev te države. Zato od njega^ ne bi bilo težko izvedeti, ' kdaj je bil recimo današnji predsednik Nixon kandidat za športnika Texasa (v ostrostrelstvu s karabinko), za katere športe se zanima nekdanji filmski igralec, zdaj politik Reagan, kolikokrat podrsp. z levo nogo, preden vrže na koš, danes najboljši, najdražji, najzanimivejši košarkar Alcindor. In tako naprej.
Tudi pri nas imamo Ameriko, tudi na Dolenjskem izbiramo najboljše športnike. Priročni kuharski nasveti ob izbiri najboljšega pa so tile:
Sodelujte v anketi, pa če-
prav ne poznate nobenega športnika. Tako je Belokranjcu dovoljeno, da pozna pri moških enega samega športnika, pri ženskah pa ni treba poznati nobene. Zadošča, da napiše tri vprašaje in zraven padalstvo. Bodo že vedeli, da gre za Krstičevo! Važno je sodelovati, saj izžrebani bralci, ki pošljejo ankete v uredništvo, dobijo lepe nagrade. ..
Ker je Sevnica že na onem bregu Save, tako da otroci s te strani Sevničanom lahko v pretepih zabrusijo, češ: „Kaj boste vi, Štajerci!" kajpak ni odločilna napaka, če pol Sevnice ne pozna drugih športnikov kot Šilca, Svažiča, Trbovca, Možica in drugih domačih rokometašev. In če drugega ne poznaš, pač ne moreš pri izbiri za najboljšega napisati drugega kot: prvi -
KUHARJI
rokometaš, drugi - rokometaš, tretji - rokometaš, četrti - rokometaš, peti - rokometaš. Za posladek potem še pri ženskah napišeš tri rokometašice, da se športnemu uredniku dvigajo lasje na glavi in ponoči v barvah sanja Šilca, Svažiča in kolege...
Priročen nasvet je tudi ta, da imaš svoje dekle v kaki tovarni, recimo v konfekciji Novoteksa. Če se dekle kolikor toliko zanima za šport, je umljivo, da bo svojega fanta postavila na prvo mesto. In če ima vsaj nekaj veljave in prijateljstva v kolektivu, je razumljivo, da bodo tudi vse kolegice poslale listke in na prvem mestu napisale njenega fanta. To je zelo zanesljiv re-
cept za izbiranje, ljubitelji dobrega kuharstva pa ga lahko začinijo še z drugimi možnostmi: ti zame dvajset listkov, jaz zate dvajset, pa sva še naprej najboljša prijatelja
Med temi kuharskimi recepti tudi ne gre zanemariti sorodstva: prav pridejo tudi bratranci, sestrične, tete ali strici iz sedmega kolena, stare matere ali dedje, ki sploh ne vedo, kaj je to šport. Coubertin je sicer rekel: „ Važno je sodelovati!11, toda že Francozi zdaj goljufajo tako, da so za profesionalce proglasili Russe-la in nekaj drugih smučarjev z zlomljenimi nogami, ki ne morejo v Sapporo, vsi tisti, ki bodo tja potovali, pa so -amaterji! Zakaj torej ne bi
vpeljali vsaj kanček nepoštenja tudi v tako anketo, lepo vas prosim?
Kuharji, pozor! Za letos ste že zamudili, a nauke si zapomnite za prihodnje leto. Bržkone bo spet podobna anketa. Dajmo, pomagajmo, da bi se veselili: vi, ki boste izbirali nenavadno, tisti, ki bodo seštevali točke, mi vsi skupaj pa, ker bomo spet imeli anketo.
P. S.: Vsaka podobnost z letošnjo izbiro najboljšega dolenjskega športnika je zgolj slučajna Zares pa se čudim, zakaj ni med najboljšimi Kičo Slabinac, ki je odlično telovadil v Novem mestu, izborno lovil jajca na svoj suknjič in še bolje drdral kletvice na račun nevzgojenih gledalcev.
V. LIKAR
ŽENSKE: 1. Darinka Krstič 656, 2. Maja Dokl 457, 3. Tatjana Gazvoda 280, 4. Anita Gajič 155, 5. Stanka Molan 139, 6. Nevenka Jenkole 116, 7. Vesna Saje 93, 8. Marjeta Pučko 48, 9. Anica Praznik 44, 10. Zdenka Rajer 39, 11. Vladka Bužančič 38, 12. Nada Peterle 33, 13. Julka Bratuš 30, 14. Marina Fila 23, 15. Vlasta Mišič 22, itd.
... Dara KrstiČeva je lani tolikokrat padala s padalom, da je letos končno padla - v zakonski jarem...
... Ivan Molan bi zdaj, ko je najboljši športnik, še rad dirkal. Saj motor še ima, čeprav je rekel, da ne bo več sedel nanj!
... Bojte se Doklovih: letos bo njihov prodor - mimo Maje še odbojkarica mama Stanka in sestrica telovadka Jasna...
... Jože „Šiljo“Šilc, sevniški rokometaš, bi najraje igral v najboljši družbi: za tako ekipo pa bi potreboval sedem Jožetov Šilcev!
... Naj Gazvodova teče še in še, na koncu vendar - tretja je...
...Hvaležni bralci Dolenjskega lista sporočajo Marjanu Špilarju, da ga bodo dosmrtno uvrščali na tretje mesto, če takoj neha metati kopje!
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
NAJBOLJŠI
IVAN MOLAN:
M»C1 ggj; % 1 li i/11 k% .i^ili ^ ^y 1| ^ iiiiii
Nagrajeni
brežiška Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij je z 10.200 dinarji nagradila šest kulturno-prosvetnih društev, ki so se od 5. decembra 1970 do tega dne lani najbolj izkazala. Nagrade posameznim društvom so razdelili na podlagi točkovanja o dejavnosti. Največ točk so prisodili društvu „Stane Vogrinc4* v Dobovi, potem brežiškemu DPD Svoboda bratov Milavcev, kapelski godbi na pihala, društvu „Oton Župančič44 v Artičah, društvu Planina v Cerkljah in brežiškemu likovnemu klubu. Predsedstvo ZKPO je presojalo dejavnost samo teh društev, ker so tudi ^edina poslala poročila.
Napredek
Občinska matična knjižnica v Brežicah, ki je pred dvema letoma slavila 25-letnico ustanovitve, je dosegla lani lep uspeh: ima že četrtino vseh registriranih knjig v občini. Zasluga za to gre tudi kulturni skupnosti, ki je ustanovo podprla. Lani so vpisali 419 novih članov oziroma bralcev, izposodili 4272 knjig več kot L 1970, nakupili 1103 novih del in ponudili bralcem 39 najrazličnejših revij. Izposojevalnina se je povečala od 10 par na 33 dinarja od knjige. Hkrati je knjižnica središče, kjer postrežejo tudi s prenekatero informacijo iz družbenega in kulturnega življenja.	V.	P.
Pod pokroviteljstvom tovarne Novoteks bo v kratkem v Novem mestu večer slovenskega kratkega in dokumentarnega filma. Prirediteljica Viba film bo med drugim na tej reviji pokazala najboljše dosežke slovenskih filmskih ustvarjalcev dokumentarnega filma (barvni film Milana Ljubiča „Portret meniha“ je dp-bil lani srebrno medaljo na festivalu v Beogradu; film opisuje življenjsko pot bivšega priorja
Eleterske kartuzije dr. Edgarja eopolda Lavova), športnega filma (Pogačnikovi „Zlati fant-je“ in „Gimnastika 70“), turističnega („Obiščite Slovenijo11, „Pismo z gora“), risanega in in-formativno-propagandnega filma. Po predstavi se bodo obiskovalcem predstavih nekateri bopi filmski ustvarjalci iz Slovenije, v načrtu pa je tudi pogovor z nji-,mi.
MLADINSKI TURIZEM
Skupni sestanek med vodstvom novomeške mladine in republiške Počitniške zveze, na katerem so govorili o ustanovitvi mladinske turistične poslovalnice v Novem mestu, je pripeljal do sklepa, da je treba najprej s posebno anketo ugotoviti zanimanje mladine na Dolenjskem za turistično udejstvovanje. Poslovalnica bi na začetku delovala pod okriljem ljubljanskega „Mladega turista4, nato pa bi se osamosvojila. Sredstva bi prispevali novomeška mladina in Počitniška zveza.
BREZICE: CELJANI GOSTUJEJO - V nedeljo, 6. februarja, bo v brežiškem kulturnem domu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja in ob 14.30 ter 20. uri uprizorilo Lawrencovo igro „Snaha44.
NOVO MESTO: DREVI KONCERT - V počastitev kulturnega praznika bo drevi v Domu kulture koncert zabavnega ansambla „Kon-
Navdušeni
Prejšnji četrtek je imel Slovenski oktet celovečerni koncert v novomeškem Domu kulture. Po uspešni večtedenski turneji po „deželi vzhajajočega sonca44 (Japonski) je bila to prva nje-
fova prireditev na domačih tleh. Zanimanje med občinstvom je bilo izredno, saj je kljub vstopnicam po 20 in 10 din skoraj zmanjkalo prostora za poslušalce. Obiskovalci so bili navdušeni, kot vselej, kadar je nastopil ta odlični zbor. Oktet se je izkupičku od te prireditve odrekel: vstopnino so podarili Posebni šoli v Šmihelu. Humanemu koraku pevcev so se pridružile tudi nekatere novomeške delovne organizacije (Novoteks, DBH, Krka, Labod in druge), tako da je bil skupni prispevek za Posebno šolo približno ^20.000 din.	^
Tone Kralj: VAŠKA JESEN, olje, 1933 — Z razstave Kraljeve retrospektive 1970 v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici
MNOGO' ŠOL ZASLUŽI PRIZNANJE:
Včasih edino kulturno središče
Trditve o kulturnem mrtvilu šol sodijo v preteklost — Marsikje nižjeraz-rednica rešuje ugled kraja — Šole nujno v kulturne načrte
Ljubo Žagar, predmetni učitelj na bršlinski osnovni šoli, ni imel zimskih počitnic: vsak danje oblečen v modro haljo, v šolski delavnici rezljal in zbijal letve za lutkovni oder. „To bo za Težave Peter šiljčkove mame,“ je hudomušno pripomnil. To lutkovno igro bodo učenci uprizorili za 8. marec ženam in dekletom Bršlina.
Lutkovni krožek, ki ga vodita učiteljici Angela Levak in Ljudmila Lah, obiskuje 15 učencev. Krožek je eden od 31, ki so jih ustanovili v soh kmalu potem, ko so učenci in učitelji prvič prestopih prag novega šolskega poslopja. Več kot polovica krožkov že dela, druge hočejo oživiti v drugem polletju, ki se je pravkar pričelo. V krožkih sodelujejo vsi učenci, mnogi celo v več hkrati.
Kulturnih krožkov je precej več kot prstov na eni roki. Poleg lutkovnega so še dramski, recitacijski, Ute-
ČRNEČA VAS
Otroke z gorjanskih pobočij vozita v šolo v Kostanjevico kombi in avtobus. Pot je izredno slaba, tako da šoferjem ni lahko. Prebivalci želijo, da bi to cesto bolje vzdrževali. Po prvem marcu jo bo namreč prevzela občina, zato se nadejajo, da bo poslej bolje.
Nov film
V ateljejih Viba - filma v Ljubljani so posneli prve kadre za nov slovenski film „Ko pride Lev .. ,44, ki ga po scenariju Frančka Rudolfa režira Boštjan Hladnik. Režiser Hladnik je povedal, da bo to „sodobna komedija44. Računajo, da bo film ta mesec posnet, tako da bo premiera ob koncu aprila ah v začetku maja. Igralci so zvečine domači - edini izjemi sta Milena Dra-vić in Dragan Nikolič. „Leva44 igra član SLG iz Celja Marko Simčič, prvič pa nastopa pred kamero Marina Urbanc, komaj 15-letna dijakinja kranjske gimnazije. F. M.
rarni, folklorni, novinarski. Se več jih je. Literarni izdaja glasilo „Iz naših logov44, ki pa ne prinaša samo leposlovnih sestavkov. Marca bo izšla že druga številka.
Tako Bršlin, tako Grm, „Katja Rupena44, tako druge osnovne, šole v
novomeški občini,, na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju. Seveda ni povsod toliko krožkov kot v Bršlinu: ta šola je nova, prostorna, podobne dejavnosti imajo druge nedavno odprte nove šole. Velja: na vsaki šoli je toliko dejavnosti, kolikor imamo možnosti, sode tovanja in pripravljenosti učencev ter učiteljev ter denarja za to. Poleg
ture44 iz Karlovca. Prireditev sodi v izmenjavo nastopov kulturnih skupin v okviru kulturnega sodelovanja obkolpskih občin
BREŽICE:	ZA	PREŠERNOV
DAN - Proslava v počastitev Prešernovega dne bo v ponedeljek, 7. februarja. Spored so pripravili člani literarnega krožka domače gimnazije, la bodo brali svoja dela. Ob koncu bodo razglasih izid tekmovanja za najboljše naloge o osvobodilnem boju vietnamskega ljudstva. Prireditev bo denarno podprl občinski svet Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij.
ARTIČE: DVA „KEKCA44 - Literarni krožek artiške osnovne šole je ob koncu prvega polletja izdal prvo številko svojega glasila „Kekec44. Pripravljajo novo številko, s katero bodo počastili slovenski kulturni praznik.
NOVO MESlU: PEVSKI KONCERT - Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v tem kraju bo skupen koncert domačega moškega zbora DPD Dušan Jereb in pevskega zbora grafičnih delavcev iz Ljubljane 11. februarja ob 11.30 v Domu kulture.
KOMEDIJA PO PUGLJU - Televizijski gledalci so se minulo nedeljo lahko razvedrili ob komediji „Splav-ljenci44, ki jo je po črtici Milana Puglja, znanega slovenskega novelista in pripovednika, za igro priredil Boris Grabnar.
Boris Savnik si zlasti od Šmarjeških Toplic, kjer je stopil na čelo novomeške kulturne skupnosti, prizadeva ustoličiti nove pojme o kulturi.
Pod kulturo, trdi, ne gre samo igranje na odru, muziciranje v orkestru, petje v zboru, prireditev razstav, akademije in proslave, prebiranje dobre leposlovne knjige. Gre še nekaj več: srčna kultura. Kdor se hoče ukvarjati s kulturo, kdor hoče
Kaj je kultura?
govoriti ali pisati o njej, mora upoštevati, da je začetek te „vzvišene gospe44 v odnosih.
Odnosi med ljudmi (na cesti, v kavarni, tovarni, galeriji, v družini in soseski), najpreprosteje povedano, niso nič drugega kot (ne)kulturni odnosi.
V komer to spoznanje obsedi, mu bo razumljivejša „delitev44: kulturni, nekulturni ljudje. Številna nesoglasja pri delitvi denarja za kulturne dejavnosti so povzročila tudi to skrajnost.
Žalostno je, da so se celo kulturniki začeli obmetavati z očitki, ki so vse prej kot izraz človeka s srčno kulturo. „On je toliko dobil za tisto svoje brkljanje, da se lahko redi kot prašič.44
Kdo - on, kdo - jaz? „Tovariš, dejavnosti, kiju vodiva, sta pri kulturni skupnosti zapisani za kulturni, zato nehaj . ..
Slovenski kulturni praznik -Prešernov dan - trka na duri. Naj potrka še na tiste duri v človeku, kjer bi morala biti doma tako imenovana srčna kultura. ^__________________________'LZORAN
glasil, ki izhajajo večkrat na leto, imajo šole vsaj še po nekaj krožkov.
Kulturne in druge prireditve se vrstijo za zgodovinske dneve, državne, kulturne in druge praznike. Na prireditve vabijo starše in ostalo prebivalstvo. Ljudje so hvaležni: v krajih, ki premorejo komaj boljšo gramozno cesto, gasilski dom, gostilno, trgovino, kina pa že ne, jim je kakršna koli javna šolska prireditev edino kulturno razvedrilo.
Žal, se glas o tem prepočasi širi, tako niti predstavniki organizacij in celo odborniki iz teh krajev na občinskih, medobčinskih in drugih posvetih na višji ravni ne znajo drugega kot zavrteti staro obrabljeno ploščo: da je na šolah vse mrtvo. Topa je hudo zgrešena in za množico šo-
larjev in učiteljev, ki žrtvujejo prosti čas za kulturno dejavnost, celo žaljiva trditev.
Šolam je treba priznati, kar delajo, in če zapišemo, da so kulturna žarišča, je to res. Lahko bi dejali le, da so tu bolj, tam pa manj uspešni. Če je tako, bo treba - vsaj osnovnim šolam - odmerii prostor in pomen tudi v vseh načrtih kulturnih skupnosti in Zveze kultumo-pro-svetnih organizacij. i. ZORAN
NI VEČEN ŠTUDENT — PA JE...
Študijski nemir
Janez Šterbenc: »Ne glavo, znanje mora imeti učitelj v torbi«
Učiteljeval je v Orehovici, na nižjerazrednici, ko so ga povabili v Šentjernej na matično šolo. „Dobro,44 je rekel, „meni je vseeno, tudi za to šolo imam kvalifikacijo.44 To je bilo še takrat, ko od predmetnih učiteljev še niso tako dosledno zahtevali višje ali visoke izobrazbe.
„1965. leta je moralo biti, ko me je pičilo, da bi še študiral,44 se spominja Janez Šterbenc, od prejšnjega tedna diplomant pedagoške akademije v Ljubljani.
Končal je slovenščino in knjižničarstvo s prav dobrim uspehom. Za izrednega študenta, ki se je na izpite pripravljal ob nedeljah, zimskih in poletnih počitnicah, med tednom pa največkrat zvečer, je to več kot zadovoljivo.
„Nervoze, v katero je večino z nedokončano izobrazbo silil zakon, nisem poznal. Prvič, ker sem se za študij odločil, še preden je zakon začel strašiti, drugič, ker me je v študij pognalo veselje. Je nekaj v meni, kar me nenehno priganja h knjigi, želja po širšem obzorju, temeljitejšem znanju.44
Janez je spoznal: bitko za socialistično šolo dobiš samo z znanjem. Kaj pa je pravzaprav socialistična šola? To je ...
„Mislim, da taka šola ne sme biti zaprta sama vase, ampak se mora razvijati, tako kot zahteva zunanjost, zunanji vplivi. Učitelj mora k predmetniku primakniti še nekaj iz okolja, v katerem šola dela. Če se učenci učijo gospodarstva, je nujno, da učitelj razloži, kako je s tem v občini, v bližnjih tovarnah. Bršlinska šola, kjer sem začel delati v drugem polletju, je že . .. čisto blizu tako usmerjeni šoli.44
„Nekaj me pa v šolah na splošno vendarle moti,44 je pribil.
„Poglejte: zapisano je, daje šola vzgojno-izobraževalna ustanova, v praksi pa je malone dosledno
samo šola, kjer je polletna ali letna ocena vse, vzgoja pa. .. Mislim, da vzgojo otrok še vse preveč odrivamo.“
Se je študij za Janeza Šter-benca zdaj ustavil? „Kje pa, tisto glodanje v meni, sla po novem znanju mi ne da miru. Zagotovo bom še študiral, ne vem pa še, ali zaradi nove diplome ali samo bolj zase. Prosvetni delavec v sedanjem času ne sme mirovati. Jaz sem dokončal slovenščino, jezik se razvija in že zaradi tega ne smem pomisliti, da bi mi študij obmiroval. Zdaj potrebujem oddih, potem pa na-Prej!“	I.	ZORAN
»Polemikom« Filtra 58 v premislek
Držati življenju in resnici ogledalo — tega ne znajo
To pisanje naj bi bilo neke vrste premislek o glasilu Filter 58, o neprimernem urednikovanju in koncepciji le-tega. Zdi se mi povsem na mestu premisliti kaj takega, ker je Filter 58 pač pojav, ki se hoče nekako vsiliti vsakemu, ki je kakor koli seznanjen in povezan z dogajanji v našem skupnem prostoru.
kaj pomeni oziroma kako se izkazuje beseda polemika v samem vnaprejšnjem poimenovanju Filtra kot polemičnega glasila in v kateri smeri in na kakšen način je razvidna polemičnost tistih prispevkov, ki naj bi bili v svojem namenu polemični?
Na tako vprašanje seveda ni mogoče primerno odgovoriti v tem kratkem zapisu, zato bom tu samo nakazal tista dejstva, ki se izkazujejo že pri površnem branju, npr. 6. številke glasila. V njej so objavljeni prispevki, ki so vse kaj drugega kot tisto, kar sem omenil zgoraj. So nedosledni, nezadostni, sporni sami v sebi kot taki in ne prenesejo tehtnejšega pretresa ah kritike. Vse do danes niti enemu prispevku, ki naj bi bil uvod v polemiko, ni uspelo vzbuditi tistega zanimanja in odmeva, zaradi katerega je bil napisan.
Opaziti je, da se malone vsi prispevki naivno skušajo dotakniti določenih pojavov, dogajanj, ki so prisotna tu ali tam med nami, in to ne nekako izzivalen, oponašajoč, za
Filter 58 kot hterarno-polemično glasilo se skuša uveljaviti v novomeškem in v zadnjem času celo vseslovenskem kulturnem in drugačnem prostoru s prispevki, ki naj bi, vsaj kar se polemike tiče, načenjah probleme, o katerih bi se nato na straneh tega glasila razvil boj mnenj, misli in morda še česa, vse to pa naj bi vodilo ah tudi ne: k strinjanju in skupnemu vpogledu v nekatere bistvene stvari vsakdanjosti.
Tu je treba zastaviti vprašanje:
GIMNAZIJA — KAM?
Opazka
Kdo grozi s papirnato vojno ob predlogu?
Kako ozkosrčni in zagledani vase znamo biti Slovenci, dokazujejo nekateri odzivi - tudi iz Dolenjske -na predlagane izboljšave v vsebinskem delu gimnazij, kijih je pripravil republiški zavod za šolstvo.
Kar vsevprek letijo očitki, da hočejo gimnaziji kot šoli z najdaljšo tradicijo vzeti to in ono ter ji vsiliti nekaj povsem „nemogočega44. Prehitro, . nepremišljeno, nepreštu-dirano, novotarijsko - to so prilastki, ki jih obešajo na pripombe o omenjenem predlogu.
Desetletja so morala preteči, da smo spoznali: gimnazija kot pripravljalnica za študij na višji ali visoki šoh res ne more vzgajati in izobraževati mladine kot pred sto leti. In precej glav je medtem posivelo od tuhtanja, katera pot bi bila prava, da bi ta srednja šola ujela korak s časom, sodobnimi potrebami in spoznanji.
Nenadoma pa - kot da to spoznanje ne velja za nas, kulturne Slovence, ampak za neko ljudstvo na petnajstem, nerazvitem planetu - plane kot strela z jasnega: Ljubčki moji, kaj bom pa potem delal, če dijačkom ne bom smel več vbijati v glavo letnic iz vladavine frankovskih kraljev? Ali pa: Kako bo vendar fant študiral matematiko, če mu bomo v gimnaziji vzeli še tisto urico likovnega pouka?
Ali se mojstri predmeta boje, da bi bih ob kruh, če bi naposled le uvedli tiste vsebinske „novotarije44 v gimnazijske učilnice? Odkod potem ta zagledanost vase, samospoštovanje, samo povzdigovanje nečesa, kar ne ustreza in se bo slej ko prej moralo posloviti?
Saj smo šele pri predlogih!
morebitno koncepcijo glasila prav gotovo neprimeren način (pravim: norebitno, zakaj tisti, ki spremlja jisanje Filtra od začetka, je moral ..lujno ugledati, kako je njegova koncepcija neopazna, prozorna, skratka: ni je).
Nikakor ni na mestu, da se v Filtru tako samoumevno, po domače kramlja, to je, brez zveze kritizira tisto, kar samo po sebi zahteva temeljitejši pregled na višji, stro-kovnejši ravni, predvsem tedaj, ko gre za stvari, pri katerih bi se z zrelejšo in stvarnem primemo besedo dalo marsikaj koristnega dognati, ugotoviti, domisliti itd. Pri Filtru je kaj takega docela nemogoče, saj prispevki temeljijo na očitnem nepo-znanju dogajanj in dejstev, o katerih govorijo, in pisci le-teh se dobesedno izgubljajo v svoji nevednosti. Tuje jim je tisto osnovno znanje in vedenje, s katerim se šele da uspešno govoriti tudi o najpreprostejših stvareh. Temu primeren je, kot rečeno, odziv na njihove „kritične44 zapise.
Iz povedanega samo po sebi sledi vprašanje: kje so vzroki, da se stvari, pri Filtru 58 obračajo prav v nasprotno smer, kot bi hotele? O tem pa naj razmisli uredniški odbor, preden se bo odločil za izdajo naslednje številke.	DRAGO	RUSTJA
Dragan Gaži: ŠTEF S KOŠARAMI — 1962, olje na steklu, — Sliko so obiskovalci lahko videli pred štirimi leti v Kostanjevici na veliki razstavi „Svet naivnih“. Tradicijo dobrih razstav te umetniške smeri nadaljujejo v Trebnjem.
kultura
in
izobra-
ževanje
- • '■ ■
IZ VSEH STRANI
NOVO MESTO - V vodstvih krajevnih organizacij Sociahstične zveze v novomeški občini je malo mladih, zato se je občinska konferenca SZDL zavzela, da bi pri sedanjih volitvah to pomanjkljivost odpravili. V odboru SZDL bo moral obvezno delati vsaj predsednik mladinskega aktiva. To naj bi bil tudi začetek boljšega sodelovanja članov SZDL z mladinci (I. Z.)
OTOČEC - Dijaki novomeške ekonomske srednje šole bodo priredili v prostorih restavracije v soboto, 5. februarja, ob 20. uri svoj maturantski ples. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo mladih je prevzelo Društvo knjigovodij iz Novega mesta. .(H,M)	..
NOVO MESTO — Danes pride iz Ditzingena (Zah. Nemčija) v Novo mesto delegacija nemške mladine, s katero si ZMS Novo mesto že dalj časa dopisuje V našem mestu bodo mladinci ostali do ponedeljka, v tem časi pa si bodo gostje ogledali tovarni NOVOTEKS in NOVOLES ter se pogovarjali s predstavniki tovarniških mladinskih aktivov. Kasneje bodo prisostvovali tudi seji predsedstva novomeške ZMS, kjer se bodo domenili o nadaljnjem sodelovanju med mladinskima organizacijama. (J. P.)
BEOGRAD - Vodstvo jugoslovanske mladine razmišlja, da bi v letošnjem letu priredilo več mladinskih delovnih akcij. Ogrevajo se, da bi organizirali zvezno delovno akcijo, na kateri bi sodelovala mladina iz vse Jugoslavije. Ni pa še konkretnega predloga, katerega dela bi se mladina lotila. Največ govora je o gradnji proge Beograd-Bar. (S. J.)
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto in nedeljo je bil v Dolenjskih Toplicah izobraževalni seminar za vodstvo mladinskih aktivov, ki gaje pripravila ZMS Novo mesto. Na seminarju so poslušali naslednja predavanja: Značilnosti mladinskih gibanj v svetu (Andrej Škerlavaj), Zveza mladine mora biti politična organizacija, kje, kako? (Živko Pregl), Hrvaški dogodki niso le problemi Hrvaške, temveč nesamoupravni pristopi, prisotni tudi pri nas (Ludvik Golob) in Aktualne naloge mladinske organizacije, o katerih so prisotni razpravljali po zaključku predavanj. (J. P.)
ČATEŠKE TOPLICE - Te dni je bil v Čateških Toplicah seminar za vodje in člane markstističnih krožkov na srednjih šolah, ki ga je pripravila republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Seminarju so prisostvovali tudi mladi člani marksističnih krožkov z dolenjskih srednjih šol. (M. H.)
NOVO MESTO - Proces proti slovenskemu študentu Marjanu Sturmu, ki so ga pripravile avstrijske oblasti, je tudi mea mladino na Dolenjskem močno odjeknil. Mladi so obsojali početje avstrijskih oblasti, ki ne spoštujejo demokratičnih načel in zakonov. (R. J.)
nasi znanci
Veseli tobogan
„SANI S KRMILOM4* - Zdaj koje snega dovolj, se mladi ljubitelji prirode omislijo marsikatere izboljšave, da jim je sankanje (zgoraj) dosti bolj prijetno. (Foto: J. Kastelic — Šentjošt) — Med zimskimi šolskimi počitnicami se mladi šolarji v Novem mestu različno zabavajo. Nekdo postavi sneženega moža, drug ledeno trdnjavo, takole pa so se znašli ti trije mladi Novomeščani, ki se sankajo (in s tem zabavajo odrasle) z odrezano fičkovo streho. (Foto: J. Pezelj)
Triglav je tudi v Nemčiji
Pred 10 meseci je naše uredništvo zapustila urednica mladinske strani Ana Viticovič. Neka tiha in nepotešena želja jo je gnala v tujino. Čez mejo ni šla zaradi tega, da bi obogatela, čeprav je to cilj večine naših rojakov, Ana je šla v Nemčijo, da si izpopolni znanje nemškega jezika in da doživi tuji svet v vsej njegovi razsežnosti, nepristopnosti, skrivnosti in nedomačnosti.
Ko sva se srečala ob zadnjem njenem obisku doma, sem jo poprosil, naj napiše kaj o svojih doživljajih v tuji deželi. Hitro mi je vrgla rokavico nazaj. „Napiši kar sam, rada ti bom povedala, kaj doživljam v Nemčiji, nimam nobenih skrivnosti, ki jih ne bi mogla razkriti bralcem,“ je malce odrezavo odgovorila.
- Predstavi nam svoj novi svet.
„Že pred leti sem precej časa živela v Nemčiji, zato sem ob tem drugem obisku že nekoliko bolj domača, kot sem bila prvič. Resje, ko
Eadeš prvič v drugi svet, se ne po-utiš nič kaj prijetno. Zaposlena sem v predstavništvu kranjske Iskre v Stuttgartu, kjer se odlično počutim. Poleg rednega dela sem se vključila tudi v delo našega kultumo-umetniškega društva Triglav, kjer se odvija živahna zabavno-družabna in športna dejavnost naših izseljencev.
Obiskujem tudi plesno šolo Wagner, zato nameravam po povratku domov več svojega prostega časa po-
svetiti razvoju tega lepega športa.*
- Kako vas cenijo Nemci?
„Jugoslovani smo zelo cenjeni.
Imajo nas radi, ker slovimo kot pridni in pošteni delavci Če bo v Nemčiji kdaj kriza, bodo Jugoslovani zadnji zapuščali to deželo.41
- Ali imaš občutek, da si v tujem svetu?
„Na vsakem koraku srečaš rojaka, zato nimaš občutka, da si stran od domovine. Zlasti naše društvo Triglav nam pričara košček tople do-movine.“
- Kaj meniš, ali vas je domovina pozabila?
„Tega ne bi mogla reči! Vendar še več tesnejših stikov ne bi škodovalo. Pri nas smo imeli lepo oddajo ljubljanskega radia ,,Veseli tobo-gan“, imamo pa tudi obiske drugih kulturnih skupin in vse to utrjuje tesne vezi, ki se ne smejo raz-rahljatl“	1
- Kdaj te za stalno vidimo doma?
„Še kakšno leto mislim ostati tam, potem pa se bom verjetno spet vrnila v svoj stari poklic - novinarstvo. “
Prepričan sem, da Ana misli resno, čeprav je odgovor imela že pripravljen. Kar se poznamo, je vedno bila „mož beseda*'
SLAVKO DOKL
Med tiste, ki jih naši mladi radi poslušajo, sodi tudi popularna Jana Osojnik, ki jo poznamo zlasti iz priljubljene mladinske oddaje „Veseli tobogan4*. Pred leti se je Veseli tobogan ustavil tudi v Novem mestu, potem pa ga ni bilo več na Dolenjsko. Vendar se nam zdi prav, da „režiserji44 v Ljubljani spet enkrat potegnejo prst po karti Dolenjske in izberejo primeren kraj, kajti življenje mladine in pio-niijev je v naših večjih krajih precej razgibano.
Razumljivo, če vabimo Jano, bo prišel tudi Marjan Kralj, kije ravno tako dobrodošel gost.
V novomeški občini so mladim kadrom na široko odprla vrata — Študira že 1686 ljudi
SMUČARSKO! TEKMOVANJE! ŠOLARJEV
Za naslove v snežnem metežu
Na šolskem področnem simučarskem tekmovanju v Črmošnjicah so zmagali: De Costova, Serinije-va, Šebenikova, Avšičeva, Sajetova, Serini, Wachter, V. Turk, Šonc, A. Švent in Novinec
Smučišča pod Gačami so minulo soboto spet oživela. Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto in smučarsko društvo Rog sta z veliko napori in prizadevnostjo organizirala področno šolsko smučarsko prvenstvo v veleslalomu. Čeprav je sneg odrezal od smučišč mlade smučarje iz črnomaljske, metliške in sevniške občine, se jih je v Črmošnjicah vseeno zbralo več kot 100. Skoda, da je snežni metež in visok sneg pokvaril to prireditev, ki se je mladi smučarji tako veselijo.
Nemogoči tekmovalni pogoji niso preprečili najboljšim, da bi segli po prvih mestih. Vsi favoriti so opravičili zaupanje in zanesljivo zmagali Najbopi s tega tekmovanja se bodo udeležili republiškega šolskega tekmovanja, ki bo februarja v Kranjski gori. Prepričani smo, da se bodo mladi Dolenjci potrudili in potrdili svoj napredek.
Za najboljše tekmovalce so organizatorji pripravili lične diplome, za vse pa še značke, ki jih je letos izdal center šolskih športnih društev v Ljubjjanl
Kot zanimivost naj omenimo, da so prvič na Dolenjskem merili smučarsko prireditev z elektronsko merilno napravo, ki je delovala brezhibno.
Rezultati — cicibanke: 1. De Costa (Brežice) 46,450; 2. Zupančič (K. Žužemberk) 81,225; Cicibani: 1. Serini (Grm) 34,400; 2. Peric (Grm) 35t713; 3. Strajnar (Trebnje) 40,523; Žužemberk) 81,225; Cicibani: Serini (Grm) 34,400; 2. Peric (Grm) 35,713; 3. Strajnar (Trebnje) 40,523; 4. Turk (Grm); 43,281; 5. Pucelj (K. Rupena) 44,390; mlajše pionirke: 1. Šebenik (Črmošnjice) 43,876; 2. Gole (Trebnje) 48,151; 3. Zupančič (K. Rupena) 49,664; mlajši pionirji: 1. Wachter (K. Rupena) 35,984; 2. Saje (Grm) 42,250; 3. Ogrin (Trebnje) 42,808; 4; Kržan (Trebnje) 45,990; 5. Cimermam (Grosuplje) 47,072; starejše pionirke: 1. Serini (K. Rupena) 38,125; 2. Tovšak (Grm) 51,341; 3. Janežič (Grosuplje) 52,033; 4. Rozman
Brežičanke - odlično!
V nadaljevanju zimskega rokometnega prvenstva so bile v nedeljo v Ljubljani na sporedu tekme ženske lige in moške skupine B. Tokrat smo z izkupičkom naših ekip lahko zadovoljni. Najbolj pa so nas razveselile rokometašice Brežic, ki bodo z malo športne sreče lahko celo osvojile naslov zimskih rokometnih prvakinj republike. V moški skupini sta nas presenetili ekipi Cosmosa in Laboda, ki sta poželi nekaj zmag, rokometašem Itasa iz Kočevja pa se pozna, da imajo še premalo izku-lenj.
Rezultati - ženska A skupina: Brežice : Slovan 10:7, Brežice : Olimpija 8-7; moški - B skupina: Alples : Labod 13:15, Šmarje : Cosmos 18:22, Itas : Labod 6:20, Itas : Slovan B 9:30 in Cosmos : Slovan B 14:18.
ODLIČEN ČARGOV REZULTAT
Pred zaključkom zimskih priprav, ki so jih imeli plavalci Ljubljane na Hvaru, je bil v 33-metrškem bazenu
Amfora plavalni miting, na katerem so nastopili tudi slovenski plavalci. Omeniti moramo zlasti odličen dosežek Krčana Franca Čarga, ki je preplaval 100 m kravl v času 57,3. Odkar je Čargo prestopil k Ljubljani, je dobil boljše pogoje za vadbo.
Rezultati:	100	m kravl - 1.
Čargo (Ljubljana) 57,3, 9. Andrej Škafar (Celuloza) 1:14,6.
BADOVINAC NAJBOLJŠI NA REVIJI
Na tradicionalni reviji dolenjskih kegljačev, ki se je te dni končala v Krškem, je nastopilo 58 kegljačev iz skoraj vseh dolenjskih kegljaških klubov. Najuspešnejši so bili Novomeščani, saj so osvojili tri prva mesta. Končni vrstni red prve deseterice: 1. Badovinac (Iskra) 861, 2. Židanek (Pionir) 861, 3. Jarc (Krka) 849, 4. Bajc (Krško) 841, 5. Marki (Krško) 841, 6. Krušič (Pionir) 837, 7. Hren (Pionir) 833, 8. Vanič (Krško) 828, 9. Strupeh (Krško) 282, 10. Dravinec (Pionir) 823 itd.
J MRZLAK
Želijo prvo mesto!
Predzadnjo soboto v januarju so imeli brežiški rokometaši občni zbor. Na njem so podrobno analizirah delo v lanskem letu ter si zastavili nove naloge za letošnjo sezono. Poleg skrbnejših priprav na spomladanski del prvenstva mislijo tudi na disciplino, boljše obiskovanje treningov, organizacijo prijateljskih tekem in pripravo tradicionalnega prvomajskega turnirja z udeležbo prvoligaških ekip. Vse bodo storili, da osvojijo prvo mesto v moški republiški ligi, kar bi jih popeljalo v slovensko - hrvaško ligo. Tako bi se po 19 letih rokometa v Brežicah končno uresničile želje številnih navijačev.	V.	P.
(Grosuplje) 53,868; 5. Pernač (Senovo) ■ 66,348; starejši pionirji: 1. V. Turk (Dol Toplice) 36,731; 2. Marolt (Grm) 37,061; 3_mladinke: 1. Avšič (Brežice) 42,051; 2. Kastelic (Grosuplje) 60,829; 3. Blatnik (Grosuplje) 68,401; pionirke: 1. Avšič (Brežice) 42,051; 2. Kastelic (Grosuplje) 60,829; 3. Blatnik (Grosuplje) 68,401; mlajši mladinci: 1. Šonc (Grm) 32,608; 2. Zupančič (Grm) 36,493; 3. Longo (Krško) 37,005; 4. Glavan (V. vas) 38,058; 5. Fabjan (K. Rupena) 38,392; starejše mladinke:	1.	Saje (gimn.
N. m.) 35,660; starejši mladinci: 1. A. Švent (gimn. N. m.) 35,690; 2. Goriške (gimn. Brežice) 40,602; 3. Brkič (gimn. N. m.) 41,326; člani: 1. Novinec (STŠ N. m.) 32,569; 2. Pelko (KIC Grm) 32,805; 3. M. Švent (gim. N. m.) 34,692; 4. Hribar (gimn. Brežice) 37,176; 5. De Gleria (gimn. Brežice) 37,350 itd.
KEGLJAČEM NI USPELO!
V nedeljo so se kegljači Novega mesta v Kopru borili za vstop v republiško kegljaško ligo. V konkurenci desetih ekip so zasedli peto mesto, to pa ni zadostovalo za vključitev v druščino najboljših. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Koper 13.905; 5. Novo mesto 13.598 (Jarc 900, Turk 896), 10. Grosuplje 13.359.
FISCHER JE ZA BEOGRAD
Ameriški šahovski velemojster Bobby Fischer je izjavil, da bi najraje odigral dvoboj stoletja s sovjetskim velemojstrom Borisom Spa-skim v Beogradu. Njegov partner pa se je odločil za Islandijo. Kam se bo tehtnica nagnila? Če upoštevamo Bobbyjevo trmoglavost, potem ima Beograd res lepe možnosti, da dobi to „gala prireditev**.
PUČKOVA NA PRAGU REPREZENTANCE
Novomeška odbojkarica Marjeta Pučko se je vrnila z enotedenskega treninga v Beogradu. S svojim znanjem je presenetila, zato se ji že od-»irajo vrata v mlado reprezentanco ugo slavij e. Kaže, da bo imela prvi nastop sredi leta v Turčiji.
S
Veljko - reprezentant
Mirenčan Veljko Kolenc, dijak III. letnika aranžerske šole v Ljubljani, v lanski tekmovalni sezoni ni dosegel takšnega uspeha kot leto prej, ko si je na smučeh priskakal med mlajšimi mladinci najvige mesto v Jugoslaviji. Lani, ko je pre-
sedlal v višji razred, se mu je malce zataknilo, letos pa je spet dobro začel, kaže, da se mu je odprlo.
- Kako si zadovoljen z letošnjimi rezultati?
„Začelo se je dobro! Na znani mednarodni turneji treh skakalnic, ki je bila po novem letu, sem v skupni uvrstitvi zasedel 13. mesto, dosegel sem tudi osebni rekord s skokom 63 metrov.**
- Kako je s treningom?
„Odkar sem član ljubljanske Ilirije, imam izredne pogoje za vadbo, poleg tega sem v družbi znanih skakalcev, od katerih se lahko precej naučim. Veliko vadim v Planici, zato se mi bo menda odprlo.**
- Kaj pa načrti za letos?
„Rad bi se uvrstil v državno mladinsko reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu oziroma za pokal Kongs-berg. Obe prireditvi bosta v Trbižu.“
Menda se bo Veljkova želja uresničila Za mnenje o tem 17-letnem fantu z Mirne smo povprašali selektorja Jožeta Javornika iz Kranja, ki je odgovoril takole: „Veljko je kandidat za našo reprezentanco, seveda če bo obdržal trenutno formo, odpraviti pa bo moral še nekatere manjše napake.**	p.	NOVAK
MOKRONOG - Na članskem . šahovskem prvenstvu je po devetih ko Uh naslednji vrstni red: 1. Kramer 7, 2. Hočevar 7, 3. Videčnik-7, 4. Nada Peterle 6, 5. Borštnar 5,5, 6. Godnjavec 4,5, 7. Zupančič 3,5 itd.
VAVTA VAS - Preteklo nedeljo je bilo v telovadnici v Vavti vasi prijateljsko namiznoteniško srečanje pionirjev z osnovne šole „Katja Ru-
?ena“ (Novo mesto) in Vavte vasi. o zanimivem boju se je srečanje končalo s 7:3 za Novomeščane. Med posamezniki je zmagal Tomo Bartelj, pri dekletih pa Nevenka Krenova. (J. P.)
RIBNICA - Pred kratkim so tudi v Ribnici izdelali plakate, s katerimi TRIMČEK poziva občane, naj se vključijo v veliko akcijo TRIMA, to je športa za vsakogar, ki mu po domače tudi pravijo „treniraj in meri“. Občinska zveza za telesno kulturo in občinski sindikalni svet v Ribnici sta pobudnika te koristne akcije. Za akcijo je veliko zanimanje. Organizatorji še vedno zbirajo naročila za kartončke. Naročajo jih sindikalne in športne organizacije, ravno tako pa tudi posamezniki. (F. L.)
VAVTA VAS - V lepi in borbeni košarkarski tekmi so mladinci TVD Partizan : Straža igrah tekmo s šolsko pionirsko ekipo in jo odločili v svojo korist s. 43:21. V srečanju deklet pa so bile ravno tako uspešne mladinke s 34:21. (J. P.)
•MOKRONOG - Na brezkategor-niškem šahovskem turnirju je zma-. gal Daniel Gačnik pred S. Gačnikom, sledijo: F. Lavrinšek, Z. Pre-skar, Igor Lukek. M. Bonča, P. Lavrinšek itd. Prva polovica igralcev bo osvojila IV. kategorijo (J. H.)
NOVO MESTO - Na brezkate-gorniškem turnirju, na katerem je igralo 16 igralcev, je bil končni vrsti red naslednji: 1. Kovač (12,5), 2. Okleščen 11,5, 3. Brodarič 10,5, 4. do 6. Štupar, M. Zupančič in Gorjup 10, 7. in 8. Silva Kralj in R. Gorjup (9,5) itd. Omenjeni igralci so osvojili IV. kategorijo. (J. U.)
SENOVO - Zaradi pomanjkanja snega v dolini je občinska zveza prijateljev mladine organizirala občinsko prvenstvo v veleslalomu za šolarje na Polomu nad Kostanjevico. Čeprav je bila večina tekmovalcev letos prvič na snegu, so po kazah zadovoljiv napredek. Prvouvrščene ekipe so prejele pokale, posamezniki pa diplome. Rezultati: pionirji - 1. Jani Longo (Krško) 33,7, 2. Jože Gorenc (Leskovec) 37,6, 3. Milan Kostrevc 38,4, 4. do 5. Viki Škoberne in Karel Gabrič (vsi Senovo) 42,0 itd. Ekipno: 1. Krško 119,9, 2. Senovo 122,4, 3. Brestanica 133,7 itd. Pionirke: 1. Mira Dernač (Senovo) 35,9, 2. Tea Preskar (Krško) 36,2, 3. Tatjana Mikeln (Brestanica) 51,0 itd. Ekipno:	1. Senovo 145,7.
VINICA - V nedeljo, 23. januarja, je bilo prvenstvo Vinice v šahu, na katerem je igralo 16 domačinov. Zmagal je nadarjeni mladi šahist Marjan Balkovec, pied F. Fugino. Trije najboljši šahisti so dobili lepe diplome, drugi trije pa priznanja. Radi bi objavili še več imen sodelujočih šahistov, vendar nam je naš dopisnik Vlado Radovič poslal samo imena prvih dveh uvrščenih. (V. R.)
VAVTA VAS - Na prvenstvu Straže v veleslalomu je nastopilo 42 tekmovalcev. Ob lepem sončnem vremenu je bilo tekmovanje zelo pomembno za razvoj smučanja v tem industrijskem središču. Zmagovalci v posameznih starostnih razredih so poštah: Jure Tavčar, Marjan Gril, Alojz Zupančič, Irena Novinec, Judita Dular, Janez Koncilja, Jože Dragman in Matevž Aš Trije najbolje uvrščeni smučarji so prejeli za nagrade maže v vrednosti 400 din, ki jih je v ta namen poklonil TVD Partizan Straža. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, organiziralo ga je PŠŠD „J. Venturini**. (J. P.)
VAVTA VAS - Skrbi telesno-vzgojnih delavcev v Vavti vasi, da ne bi mogli v nedeljo, 6. februarja, organizirati občinskega pionirskega tekmovanja , v orientacijskem pohodu, ni več, na Dolenjskem je snega dovolj
Okrog udeležbe naše ekspedicije na zimskih olimpijskih igrah v Sapporu je bilo prelitega precej črnila, še več pa je bilo žolčnosti. Duhovi se kljub odhodu še vedno niso pomirili Živo se razpravlja, kdo bi moral iti, kdo ne! Iščejo se celo strici, ki so pomagali posameznikom, da so si izbojevali vozovnice za udeležbo med najboljšimi v deželi vzhajajočega sonca. Največ so razpravljali o udeležbi skakalca Ludvika Zajca. Nekdo mi je omenil: „Saj ni čudno, da je dobil Zajc zlatenico, ko pa se je
[>ri nekaterih zaradi njegove ude-ežbe pojavilo toliko rumene za-
Vgsti“ __________________________>
Štipendiranje je v novomeški občini zavzelo velik obseg; Zbrani so podatki vseh štipendistov v občini, slika pa je naslednja. Vseh, ki študirajo redno ali izredno (na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah) je 1686. Rednih slušateljev je 1229, ostali pa so se odločili za izredno šolanje. Višina štipendij je od 260 do 700 din, ta pa je odvisna od letnika in vrste šole.
(321) itd., ki brez kadrov na morejo več. Največ štipendistov na visokih šolah ima tovarna zdravil Krka, na srednjih Krka, IMV in Pionir, na višjih pa spet Pionir.
V glavnem se v novomeški občini pojavljajo trije štipenditorji. Podpore za študij nudijo delovne organizacije, ki so sprejele tudi družbeni dogovor o enotnih kriterijih štipendiranja, dalje občinska TIS in posebej še sklad za štipendije pri občinski skupščini, ki podpira nadarjene, vendar socialno šibke učence.
Mladim ljudem in vsem drugim, ki se želijo izpopolnjevati redno ali izredno, so res dane lepe možnosti. Štipendije so vsem na voljo. Število štipendistov pa pove, da je tudi tukaj narejen velik premik. V. R.
Še pred leti je bilo veliko govora o tem, da v novomeških delovnih organizacijah zapirajo vrata mladim kadrom. Stipendijo je bilo težko dobiti. Danes pa je precej drugače, saj pove podatek, da prejema kar 3,57 odstotkov občanov v novomeški občini podporo za študij. Če bi prišteli še tiste, ki se prebijajo s pomočjo staršev ah sami, bi bil odstotek precej večji. Za kadre, ki bodo čez leta zasedli odgovorna delovna mesta v gospodarstvu ali v družbenih službah, gre torej na leto več milijonov novih dinarjev.
Med najmočnejšimi štipenditorji so razumljivo največje novomeške delovne organizacije, kot Krka (171 štipendistov), IMV (224), Pionir
Mladi kadri — luč napredka!
bila posneti ila posneta kaj je na sli
tonori
— Gospod direktor, najina službena potovanja res čisto drugače predstavljala ...
— Pomisli, Peter, vprašali so me, če znam kuhati
— Le čemu neki kadi marihuano, kaj nima vseg si moški sploh lahko želi?
Z. Hufcik
Vitov
Integracija
Zobotrebec je predlagal pru šiču, naj bi se združila oziroma kot se temu nekoliko bolj učeno reče: integrirala. Prašič je takoj pristal, malo kasneje pa se je spomnil:
- Ampak iz prašičev in zobotrebcev delajo kranjske klobase, se pravi, da bom jaz šel . . .
Zobotrebec pa ga zavrne:
- Nič se ne sekiraj. Pri vsaki integraciji vedno eden crkne!
Borec za kadilce
Če si kdo zasluži ta pridevek, si ga Dominik Gimpelj, vodja gozdnega obrata v Mokronogu. Dosledno se bori za njihove pravice, saj v Trebnjem ni izpustil še nobene skupščinske razprave o proračunu ali vzdrževanju občinske stavbe, da ne bi spomnil na vgraditev ventilatorja v skupščinski dvorani, brez katerega po dogovoru (in glasovanju) med sejo kajenje ni dovoljeno. Tako je bilo tudi 27. januarja, ko je bila njegova pripomba malone edina „razprava“ o izhodiščih proračunske porabe za letos. Dominik vztraja, toda kaj bo potem, ko mu bo potekel mandat? Razmislite, kadilci!
■ ’ •. / .• i. • •1 ■'.* '■ I i>.	'	-	v	;	l	fl	;
• •••
TRČENJE DVEH NOSETOV
Dva Noseta, oba voznika tovornjaka, sta trčila 25. januarja ob 23.45 med Mozljem in Rajndolom v občini Kočevje. Drago Nose, ki sije pri trčenju poškodoval tudi nogo, je doma iz Ravnega Vetoija v Srbiji, Ivan Nose pa iz Mlake pri Kočevju. Na tovornjakih je za okoli 7000 din škode. Do trčenja je prišlo, čeprav sta voznika zavirala. Cesta je bila zasnežena.
Kani je šel voznik?	<*.<,«
Pri Cerovcu na cesti čez Gorjance so 30. 1. našli prevrnjen tovornjak.
Motor je še delal, voznika pa ni bilo nikjer. Miličniki so ugotovili, da je avto zaneslo s ceste bržkone zaradi neprimerne hitrosti. Tovornjak se je prevrnil na bok in ostal 5 metrov pod cesto. Voznik je zapustil vozilo in odšel. Miličniki so ugotovili, daje lastnik tovornjaka Jože Gornik iz Žirovnice pri Sodražici.
cpLfCfv
&
Vesoljci iz posadke ApoDo-15 so bili na obisku tudi pri predsedniku mestnega sveta Ljubljane Mihi Košaku. Gostje so povsod poudarjali gostoljubnost domačinov in občudovali naravne lepote. (Foto: France Modic)
MISUA, DOBRE! VOLJE! APOLLA 15
Vesoljci z Lune pristali na Otočcu
Scott, Worden in lrwin so poleteli na Luno, da so lahko prišli na Otočec — O1 postrvi, očeh, otrocih, urah, bazaltu in sprejemih
Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
Mešanica jugoslovanskega gostiteljstva in ameriškega duha posadke ApoUo-15 ob prihodu na Otočec ni prinesla točnosti: trojica vesoljcev je imela tako zamudo, da bi najbrž nikoli ne poletela na Luno, ko bi bili tudi v Cape Kennedyju tako počasni. Pravzaprav bolj	natančno:	Scott,	Worden in	Irwin so imeli tako zamudo kot
tedaj, ko	sta	Scott	in	Irwin 31. julija lani prvič pognala vesoljski
avto Rover.
Sicer pa je bil tudi direktor hotela H	Grad Otočec Jože Lampret po-
E	dobno na trnih kot trije astronavti,
H preden so se z Apollom pognali z P&	i	Zemlje.	Šele ko so izstopili iz velikih
črnih limuzin, so lahko na Otočcu I	videli, da so končno tudi vesoljci -
m	,	samo ljudje. Najprej so šli na Luno,
n	1	da so lahko obiskali Dolenjsko - in
Hr	tudi to je, če tako obrnemo, kom-
y	'	pliment	za Dolenjce. Scott s tipično
ameriško kravato kričečih barv, najmanjši Irvvin in Worden v modrih ™	hlačah in rdečem suknjiču z zlatimi
Uk	gumbi - take sem si želel, ko sem
^ majhen - so dobili v gumbnice IlL	nageljne, Worden pa je ponuđeni
sok hitro zamenjal za martini. Je pač le na potovanju po Evropi, ne pa na trdih vsakdanjih vesoljskih pripravah.
Potem so jim ponudili kosilo: postrv v marinadi, grajsko juho, sirove štruklje, beluše z gobami, kmečko pojedino in mešano solato, zimski cvet in irsko kavo. Stavim, da so jedli stokrat bolje kot tiste dni, ko so leteli k Luni in nazaj in so jih pitah z najrazličnejšimi tabletami!
David Scott je* tudi na Otočcu kazal samega sebe, tako kot so ga ocenili že v ameriškem Houstonu: da je najbolj izkušen in najbolj vzdržljiv ameriški astronavt. Tako kot 31. julija ob 14.30, ko je izstopil na kamniti ploščadi Lunine soteske Hadley, je bil tudi na Otočcu1 sproščen. Njegova žena pa temnopolta in rjavolasa, je s svojim rumenim kostimom med vsemi najbolj izstopala - zaradi barve obleke.
Zvečer, koje v ljubljanskem Levu Slovensko novinarsko društvo priredilo za trojico potujočih vesoljcev sprejem, so nas zasipali z gradivom o Scottu, Wordenu in Irwinu; Tako lahko poročam: David Scott, 39 let, svetli lasje, modre oči, 180 cm,
Alfred Worden
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
(Vodnikovo svečanost) priredite „Narodna čitalnica in „Dol. pevsko društvo**, dne 1. feb. v prostorih Narodnega doma. Vspo-red koncertu pod vodstvom g. pevovodje V. Tučeka. Gosp. Zurc (Štembur) prevzel je oskrb za dobro pijačo in okusno jed ter obljubil vsem dobro postreči.
(Na Češkem) se tudi vlada pri razpisu sodniških in drugih služb premalo ozira na znanje češkega jezika.
(Naši Slovenski) Korošci so pri občinskih volitvah kljub hudemu pritisku vendar le zmagali na mnozih krajih.
(Na R u s k e m) je grozna lakota še vedno. Ljudje jedo travo pomešano z ilovico. Umirajo kar ob cesti, ko hočejo v vas, mesto. Neka vas se je dala vsa prevideti in sedaj čaka smrti po lakoti in mrazu.
(Bolgarski minister) Štambulov se je po nesreči v nogo ustrelil. Rana je baje huda. Z Dunaja je šel tje doli učen zdravnik, da mu kroglo potegne iz noge.
(Bralno društvo; v Kostanjevici priredi v svojih prostorih v gostilni g. Fr. Bučaija v Kostanjevici v letošnjem predpustu sledeče veselice: 1. v torek dne 2. svečana 1892 plesni venček; 2. v nedeljo dne 28. svečana 1892 maškarado. Vstop je dovoljen le udom in po udih vabljenim gostom. Kdor pri maškaradi ne
Vodnikova svečanost
pride v maski plača globe 20 kr. — K obilni -udeležbi vabi najuljudneje odbor.
(„P a v 1 i h a“) imenuje se nov humoristični list, kateri izhaja v Ljubljani. — Cena mu je na leto 4 gold., ter izhaja dvakrat na mesec. „Pavli-ha“ je sedaj edini slovenski humoristični list. O priliki, ko se bolj seznanimo z listom, hočemo še kaj o njem spregovoriti.
(Iz Novega Mesta) - V soboto dne 16. jan. zbrala nas je „Narodna čitalnica** zopet v prostorih „Narodnega doma“, kjer smo imeli priložnost ogledati si igro „Ravni pot najboljši pot“ Jgrali so gospod dr. Schegula barona Mur-tena, gospodičina Antonija Pajničeva učiteljevo vdovo, gospoda dr. Prevc in Vašič kot Krivec in kot cerkovnik, gosp. Klinc Ravna in gosp. Turk Jakoba. Največjo pohvalo žela je ta večer gospa Schegula, ki je stopila omenjeni večer prvič na gledališki oder: kot igralka, s svojem požrtvo-vanjem dala je pa tudi lep vzgled in pokazala, da igranje na odru ni nikako ponižanje samega sebe, tudi če se vloge postarelih dam predstavljajo.
(Na Dunaj i) pričela se je ta teden obravnava pred porotniki proti Schneiderju in njegovi ženi, katera sta tri službe iskajoče dekle umorila in oropala. Več o tem govorili bodemo v prihodnjih „Dol. Novicah**.
IZ DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1892
James Irwin
Umrl je vodja, umrla je godba
Ribniška godba je žal umrla, še preden je za vedno zatisnil oči njen ustanovitelj Milo Juvane. Razpadati je začela, ko njen ustanovitelj zaradi bolehnosti in bolezni ni mogel več prijeti za dirigentsko palico. Bogomila Ju-vanca, učitelja in vzgojitelja ribniških godbenikov ter ustanovitelja ribniške godbe smo pokopali 24. januarja ob zvokih žalnih koračnic - kočevske godbe.
ZAPOZNELA PRUAVA
Trije mladi nasilneži
Sodniku za prekrške, ker so se nasilno obnašali — Ni bilo posilstva, kot govorijo
Ljudje so sevniškim miličnikom prijavili, da so neznanci posilili v Otavniku tri starejše ženske. Ker ženske same miličnikom niso ničesar prijavile, je sevniška postaja začela primer raziskovati in je pred dnevi sodniku za prekrške poslala imena treh nasilnežev: Stanislava Kopaija, 21 let, Franca Bovhana, 20 let, obeh iz Malih Poljan, in Antona Povšeta, 20 let, iz Zagrada. Vsi trije so doma iz škocjanske pošte.
V preiskavi so ugotovili, daje bilo obvestilo o posilstvu netočno. Trojica je namreč 26. decembra lani prišla k trem sestram v Otavnik. V njihovem stanovanju so se začeli nasilno obnašati. Prisedli so k mizi in pili vino, potem pa so fantje začeli z
79,3 kg, otroka Tracy, stara 10 let in Douglas,ki jih je izpolnil 8. Tudi žena Ann Lurton je iz San Antonia v Texasu - kot on.
Alfred Merrill Worden, ločenec, 39 let, ijavi lasje in modre oči (malce plešast), 172 cm in 72,6 kg, hčeri Merrill, 13 let in Allison (k Mia Farrow iz Mesteca), 11 let.
In še James Benson Irwin, 41 let, iz Pittsburgha, rjavi lasje in ijave oči, 172 cm in 72,6 kg - zares čudno: natančno kot Worden, a na pogled znatno manjši. In otroci: štiije so, preveč za naštevanje, tri dekleta in fant — od 12 do 7 let.
Mimo Wordenovega martinija je
-tudi Scott srkal viski, Worden zraven še kadi in le Irvvin je pil sok, kot se za vesoljca spodobi. In rokomet da igrajo, so povedali, da niso slabi in ure imajo s toliko številčnicami in kazalci, da bi otroci od veselja ponoreli, ko bi jih dobili v roke. In odgovarjali so na bolj vesoljska vprašaja in pokazali drobnozrnati ba-zalt in zrnati kristal piroksena, ki so ju prinesli z Lune. In ko je minil natanko odmerjeni čas, so vstali in .-rekli „Thank you, gentlemen," in se m dvigalom odpeljali iz 11. v četrto nadstropje v svoje apartmaje v ljubljanskem Levu. Kajti njihovi dnevi j so si zdaj podobni kot jajce jajcu: sprejemi, smehljanje, odgovori, razlage, podpisi na papirčke, v bloke, knjige, na fotografije, slavnostna kosila, večeije, sprejemi. In vsak dan znova. Hvala lepa, gospodje!
J. SPLICHAL
... V Metliki nič novega: minilo je že več kot 10 dni, pa je Ivan Škof še kar naprej partijski sekretar...
... Mraz sprejel olimpijce v Moskvi, poroča Delo. Jaz, naivnež, sem pa mislil, da Rudi Mraz samo poroča na Rotovžu v Novem mestu!
... Zadnje dni je zapadlo toliko snega, da komaj čakam, kdaj bo Dominvest postavil table: ,J>ozor, sneg padar To je enostavneje kot pa očistiti sneg s streh... .
... Direktor novomeške zadruge inž. Jože Tanko je razočaran, ker ga niso poslali v Sapporo. Saj so smučarji prav taki amaterji kot kmetijci: oboje rešujemo že 20 let!
... V košarkarskem klubu Beti slabo upoštevajo vladne smernice: kar naprej uvažajo košarkarje iz Karlovca! Kaj pa izvoz?
... Direktor Čateških Toplic Lado Deržič bi raje zgradil 1000-metrski bazen, kot da bi pustil kapljo termalne vode teči v Krkine Mokrice!
... Pravijo, da je na Senovem premalo kidture. Kaj pa, ko je med odmorom kino predstave nekdo zabodel drugega z nožem, mar to ni kulturno?
Na Otočcu so ameriške vesoljce sprejeli predstavniki Raziskovalnega centra. Prvi obisk v Sloveniji je bila torej predstavitev z biseror dolenjskega turizma. Na sliki: (z desne) Scottova žena, David Scott in Alfred Worden. (Foto: S. Dokl)
KRPANOV KOTIČEK
Tri uganke
Je že tako na svetu, da nekateri ljudje nimajo miru ne pokoja. Ako si ga hočejo napraviti, jim pa drugi ne dajo, da bi uživali, kar so se namenili. Vidite, takih misli sem bil oni dan v krčmi pri poliču vina, ko so me od sosednje mize skrivaj pogledovali. Potlej je eden od njih prišel k meni pa začel: „Martin, ti meniš, da si pameten. Ne bomo ti oporekali, vendar smo se domenili, da ti zastavimo tri uganke.“
„Prav, kar poizkusite, koliko velja moja pamet.**
. „Anti veš, kdo je največji goljuf med nami? “
„Ne boste me! Spomnili ste se, da so dacaiji na nogah, pa se bojite pokazati, kaj kdo ima. Še s prstom kažete name: poglejte Krpana, njega primite! Že nekdaj je skrivaj tovoril sol, kar je bilo strogo prepovedano, a ga niso prijeli. Prav takisto počenja še danes.
Motite se. Bog mi je priča, da tovorim zgolj iz navade, toliko, da popotujem in ljudem ustrežem. Tisti novci, ki jih dobim za pisanje, so pa komaj za tobak in polič pijače.**
„Izmazal si se. Zdaj pa tole razloži: mojster izdela neke reči, ki gredo skozi roke mešetaijev. Prvi, ki mu pravijo velekramar, pobere vse novce, da se ostali pod nosom obrišejo, zato so kra-
marije brez blaga in nimajo kaj prodajati. Prvemu ne morejo do živega. Ako bi radi še sami nekaj prislužili, jim pa dacaiji ne dajo. Vidiš, v svojo izgubo nočejo delati, zato pa kupci trpijo. Povej mi, kaj bo iz tega!“
„Kdaj bi se že meni sol stopila, ako bi delal takisto! Le to vam povem: dandanes je preveč mešetarjev. Mene poslušajte, kajti stara kost je modrost! Dovolj je en mešetar, ki pripelje blago od mojstra do kupca, pa so vsi zadovoljni. Ako ne boste takisto prekrenili, se vam bo godilo kot tistima dvema, ki sta se kregala zavoljo mleka. Tako dolgo se je vleklo, da se je mleko skisalo, pa še tega nista dobila, ker sta v tepežu prevrnila posodo in vse polila, da še za mačke ni kaj prida ostalo. To vam pravim.**
„Lepo si povedal. Ti si veliko hodil po svetu, pa nam povej, katera je največja napaka pri nas Slovencih? “ „To je res mala reč. Če bi vse Slovence potaknil v en velik lonec godlje, bi se nihče več ne rešil. Se tistega, ki bi skušal priti ven, bi ostali iz nevoščljivosti potegnili nazaj in potunkali. Vidiš, taki ste.“
Te besede jim niso bile pogodu. Obrnili so se proč in se niso več zmenili zame.
MARTIN KRPAN
Foto tedna: dovolj slik
Prejšnji teden smo napisali: „Želimo več!" Naši sodelovalci so nas uslišali in nam ta teden poslali veliko dobrih in uporabnih fotografij, ki ji bomo po naših možnostih tudi objavili. V kupu slik smo tudi brez večjih težav izbirah fotografijo tedna. Tokrat smo se odločili, da dobi prvo nagrado (150 dinarjev) za posnetek „Ciganka z otrokom", Novomeščan Uroš Kastelic. Ker je bilo veliko dobrih fotografij, smo podelili tudi drugo nagrado (100 dinarjev) za posnetek „Izlet v naravo" Franca Pavkoviča iz Sevnice.
'V ,
Član fotokluba z Mirne Zdravko Kramar je poslal posnetek „Lov kraguljev"; fotografija je zelo zanimiva, vendar tehnično slaba (pre-temna). Franc Modic je posnel v Ljubljani astronavtsko posadko Apolla 15, ko jo je sprejel predsednik mestnega sveta Miha Košak. „Bob" Janeza Pezlja iz Novega mesta kaže na domiselnost mladih, ravno tako pa tudi iznajdljivega fotografa - amaterja. „Priznanje za novinarja" nam je poslal Franc Brus iz Kočevja; tudi ta posnetek je dober, vendar premalo splošno pomemben, da bi prišelv poštev za fotografijo tedna. „Sani s krmilom" je posnel Jože Kastelic iz Šentjošta; tudi ta sodi v isto skupino kot Pezljeva fotografija.
Če hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna", mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za naslednji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis, obvezno pa podatke:
kdaj je bila posneta* kje je bila posneta in kdo ali kaj je na slilu
Za vsako objavljeno shko dobi avtor 50 dinarjevRionorapa, za fotografijo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do'200 dinarjev. Posnetke pošljite do 7. februarja 1972, zadnji rok je*T2rCfia.
UREDNIŠTVO- DOL. LISTA
(IV/lllO*!
rokami segati pod krila sester in jih nagovaijati k spolnim odnosom. Ker sestre niso bile za to, so potegnih duševno bolno Jožefo v sosednjo sobo, jo podrli na tla in jo začeli tipati.
Tri sestre nasilnega obnašanja niso prijavile miličnikom, zato so ti lahko ukrepali šele pozneje, zdravnik pa je ugotovil, da niso bile posiljene.
»Dolenjski list« v vsako družino
20. Plavala sta kot v sanjah po širokem bulvaiju. Paradižnik je pritisnil na gumb in črna streha je zdrknila nazaj. Pritisnil je i - g gumb in stereo muzika je privrela iz zvočniki., pritisnil je tretjega in.. .	/
Pa kaj bi naštevali! Nič ne bomo imeli od tega. Ozrimo se raje po ulici. Okrašene so. Čemu neki? Napovedovalec v stereo radiu so je zdajci oglasil:
„Državljani, ne zamudimo današnjega velikega predvolilnega zborovanja ...“
Paradižnik, ki mu svetovna politika ni bila španska vas, je prisluhnil. „Veliko sem bral o teh predvolilnih direndajih v Ameriki! “ je dejal. „Veš, da si pojdem zadevo ogledat!“
Klara se je strinjala in res sta se popoldne pripeljala na velikanski stadion v predmestju. Množica se je raz-
maknila, ko se je njuna križarka prikazala ob vhodu.
„Izvolite! Izvolite!“ so od nekod pritekli volilni agentje in utirali pot Paradižniku - naravnost pred tribuno . . -
Množica je postajala glasnejša, in ko je Paradižnik pred tribuno izstopil, da se uvrsti med gledalce, so ga krepke roke tisočev zgrabile in ga postavile na oder. Njega in Klaro . ..
O KNUT OLVINS; q
Lepega dne sem se kratko in malo naveličal svojega dela, kar se vsekakor primeri marsikateremu garaču. Bil sem neznansko utrujen.
Bil sem do grla sit enolične vsakdanjosti: za borih tristo kron mesečno pisariti in pisariti ure in ure v pisarni velikega podjetja, kjer zame ni bilo upanja, da mi povečajo plačo. Nisem več maral biti kolesce, da, samo majceno kolesce v mogočnem stroju velikanskega podjetja. Zasovražil sem šefa, ki je bil nenehno zaposlen in nas sploh ni poznal.
Nekega dne sem potrkal na njegova vrata, da odpovem službo. „Naprej!“ je zavpil in vstopil sem.
Pogledal me je, nekako tako, kakor da sem slamnata bilka. Nič -dobro jutro, gospod Moliander - ah: sedite, gospod Moliander. Prav nič takega... Prav gotovo sploh ni vedel, da se pišem Moliander, sicer pa nemara sploh ni nikoh slišal o meni. In vendar sem bi tri leta v podjetju. Tri leta - preklemansko dolga tri leta ...
„Kaj pa je? “je vprašaL	'
„Prosil bi..sem začeL
Telefon je zabrnel. Dvignil je slušalko in pozabil name. Pozabil, da sploh živim. Govoril je dvajset minut. Sklenil je neko važno kupčijo, potem ko je trdovratno vztrajal pri svojem, in tako je njegova obveljala. Nato je odložil slušalko in pritisnil na gumb.
„Prosil bi...“ sem znova začel, toda vstopila je stenografka.
„Moral bi vam zdiktirati nekaj pisem. Imate tri minute časa? “
Pisala je kot nora. Ko je odšla, meje šef pogledal.
„Kaj pa želite? “ me je vprašal.
„Prosil bi, da...“
Spet telefon. Poslušal je dve minuti, potem pa govoril pol ure. Reorganiziral je podružnico Norrokoeping, kar po telefonu! Nato je še ves v zanosu poklical Stockholm, Skaro in Amal ter dokončno uredil neke nujne zadeve. Doslej še nikoli nisem videl tako delavnega in uspešnega človeka. Naposled seje naslonil na naslonilo stola in me zateglo vprašal:
„Kaj pa bi radi? “
„Prosim vas, da bi..
Zazvonil je telefon. Dvignil je slušalko, in ko je govoril že skoraj £* dobro uro, sem mu nenadoma segel v besedo, češ da bi bilo nemara bolje, ko bi prišel jutri...
Pogledal je na uro in dejal:
„Jutri dopoldne - ob pol enajstih.44
Res ni lahko odpovedati službo v, tako velikem podjetju, toda nikakor nisem maral opustiti svoje namere. Bilo mije že vsega dovolj in to sem mu hotel povedati! Naj sliši iz mojih ust!
Naslednje dopoldne točno ob pol enajstih sem spet potrkal na njegova vrata, da si olajšam srce.
„Naprej,4* je zaklical in vstopil sem.
Dvignil je pogled od papirjev in zateglo vprašal: ,,No, kaaj pa vii? 44 „Rad biii..sem začeL
Po telefonu so ga poklicali iz Jonkoepinga ... In nato iz Orebra. Nato dolg pogovor z blagajnikom.
Čakal sem potrpežljivo in čas je hiteL Bilo je dvanajst, koje zdikti-ral še nekaj pisem. Ob enih je vstal, da bi odšel na kosilo. Tedaj meje opaziL
„Kaj pa želite? 44	|
„Jaz bi rad ., .44
„Pridite spet jutri!44 mije segel v besedo.
Kar zazijal sem vanj.
„Točno ob devetih,44 je dejal in me takorekoč postavil pred vrata.
Bil sem neznansko nasajen, ko sem naslednje jutro potrkal na njegova vrata. Trdno sem sklenil, da mu bom tokrat povedal svoje, pa naj me velja karkoli.
Vstopil sem. Pogledal meje in zdelo se mije, da meje spoznal
„Ste že bili pri meni? Rekel bi, da .. ,44 „Da, bil. Včeraj sem bil pri vas in predvčerajšnjim tudi.44 „Da, da. Zdite se mi znani... No, vsekakor, vztrajni ste. Vi se zlepa ne daste odpraviti. Le taki ostanite! Take ljudi cenim. Takšnih bi potrebovali v našem podjetju! Kje pa ste prej službovah? 44 „Pri Ludbergu,44 sem odvrnil.
„Kaj pa ste bih pri omenjeni tvrdki? 44 In preden sem mu utegnil odgovoriti, je nadaljeval: „Pri nas potrebujemo šefa personale. Prepričan sem, da bi bili vi kot nalašč za to. Samo ne smete me opravljati pred mojimi uslužbenci Bi lahko prevzeli to službo že v ponedeljek? 44 „Jaz ...? 44
„Začetna plača - petsto kron.44 „Jaz, da. .,.44
„Če niste s tem zadovoljni, potem pač obžalujem, toda več bi vam ne mogel ponuditi.. ,44
Nato je dvignil slušalko hišnega telefona in se dolgo prerekal z blagajnikom, ki se je pritoževal nad nekim uslužbencem: „Samo sedi in gleda skoz okno. In svinčnik grize. Seveda, misli, da ga ne vidim. Moliander se piše,44 je pristavil blagajnik.
Šef je odložil slušalko: „Neki uslužbenec samo sanjari, namesto da bi delal Svinčnik grize in strmi skozi okno. Kar z njim začnite! Moliander se piše.44
„Gospod direktor želi, da .. ,44 „Ven z njim,44 je povzdignil glas, „in to pri priči!44 Odšel sem in se spraševal če sem sprejet v službo ah odpuščen.
— Betka, koliko staviva, da stric ne bo našel tistih 5 kilogramov kave? !
!“' aTs]| H i Til i Tj f[tjtTj rTI
1 inf ■ I in '.JU 111 m m
PROMET NA NAŠIH CESTAH:
Dežurni poročajo
OPITI RAZGRAJAČI - Novomeški miličniki so 27. januarja ob
20.30	pridržali do iztreznitve Vlada Brkiča, Stevana Cvijanoviča in mirka Kazana iz novomeške Vrhov-čeve ulice, ker so se opili in pretepali v kavami Metropol Prijavili jih bodo tudi sodniku za prekrške.
POŽAR V ZBORNICI - V zbornici osnovne šole v Pišecah je 24. januaija ob 17. uri izbruhnil požar. Zgorelo je nekaj učil, poškodovana je zbornica, ogenj pa je poškodoval tudi sosednje sobe. Po prvi oceni je škode za 10.000 dinarjev. Požar, ki so ga pogasili občani, je nastal zaradi neprevidnosti pri čiščenju.
HIŠA V PLAMENIH - 27. januarja ob 4.30 je izbruhnil požar v stari stanovanjski hiši Ferdinanda Lenarta iz Leskovca pri Krškem. Škode je za približno 15.000 dinarjev, vzroka pa še niso odkrili.
-Z NOŽEM V PRSI - Med tretjim odmorom pri kino predstavi na Senovem je 29. januarja okrog 22. ure priučeni slaščičar Dragiša Andrijev-ski, 18 let, v silobranu zabodel z nožem v prsi nasilneža Draga Gmaj-niča, 21-letnega rudaija s Senovega. Gmajnič je hotel vdreti v prodajalno slaščic. Ranjenca so odpeljali v brežiško bolnišnico, od koder pa je ušel domov.
RAZGRAJAČ NA MILICI - Zaradi vožnje v pijanem stanju so 20. januarja odvzeli vozniško dovoljenje Florjanu Baumkirhneiju iz Zabu-kovja. Ta je potem na sevniški postaji milice zahteval svoje dovoljenje nazaj. Ker ga ni dobil, je začel razgrajati in groziti, tako da so ga pridržali do iztreznitve.
TATVINA NA VLAKU - 24. januarja zvečer je neznanec na vlaku Trebnje - Sevnica ukradel denarnico iz ženske torbice,' v kateri je bila manjša vsota denaija.
NOVO MESTO:	PREPOZNO
USTAVIL — 26. januarja je Novo-meščan Tomo Vindišar ustavil svoj avto v križišču pri Metropolu, ker so se ustavili tudi vozniki pred njim. Za njim pa Novomeščan Jože Gabrijelčič ni utegnil ustaviti pravi čas, pač pa je trčil v zadnji del Vindišer-jevega avtomobila, tako da je škode za 1.000 dinaijev.
NAPADALCA POD KLJUČEM
Cigana Marjan Brajdič-Tito in Matija Brajdič-Nino, ki sta julija lani napadla lovca Alojza Križnika na poljski poti pri Venišah in ga oropala so prijeli. Vsakemu so odvzeli po eno vojaško puško. Skrivala sta se več mesecev. Ljudje so bili preplašeni, ker so vedeli, da sta oborožena. Zdaj sta končno na varnem in čakata na obsodbo v priporu.
Kje nosimo glave v torbah?
Neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje, Novo mesto, avtomobilska cesta: to so imena vzrokov in krajev za pogoste smrti
Ljubitelji čiste statistike bi vzkliknili: ,,Končno manj nesreč!“ Tako namreč kaže podroben seštevek novomeške uprave javne varnosti. Medtem ko je bilo predlanskim 1744 nesreč, jih je bilo lani še 1697. Toda takoj podatek: v skladu z zakonom in ker je le malo tistih s kasko zavarovanimi vozili, ne prijavljajo več lažjih nesreč z majhnimi škodami.
Na dolenjskih cestah je bilo lani 62 mrtvih, 10 več kot leto dni poprej. Število nesreč s težko poškodovanimi se je zmanjšalo: od 475 nesreč z 805 poškodovanimi je padlo na 450 s 725 poškodovanimi.
Kje in kdaj nosimo svoja življenja smrti naprodaj? Neprimerna hitrost
in nepravilno prehitevanje sta najbolj pogosta vzroka, nekaj težkih tragedij je bilo zaradi pijanih voznikov. Sicer pa je vinjenost med vzroki za nesreče zdrknila na šesto mesto, več kot 70 vseh nesreč pa so povzročili avtomobilistu Zato so tudi žrtve največkrat vozniki in so-
V PREISKAVI:
Penca osumljen grabeža
Je Stanislav Penca, 38 let, pri Dominvestu storil samovoljno in neupravičeno dejanje?
Okrožno javno tožilstvo v Novem mestu je pri preiskovalnem sodniku novomeškega okrožnega sodišča vložilo zahtevo za preiskavo zoper Stanislava Penco, 38-letnega ekonomista iz Novega mesta. Utemeljeno sumijo, da je storil kaznivo dejanje grabeža po členu 255/1 v zvezi 314 a/II in III. kazenskega zakonika.
To dejanje naj bi storil s tem, da je kot vodja oddelka za stanovanjsko izgradnjo in poslovne prostore v novomeškem Dominvestu lani in predlanskim, ko je Dominvest
opravljal adaptacijo poslovnih prostorov Lekarne v Novem mestu, samovoljno in neupravičeno naročil izvajalcu del, da na breme podjetja Dominvest opravi v korist lastnika zasebnega stanovanja gradbena dela, za katera ni zahteval soudeležbe lastnika stanovanja oziroma jih sploh ne bi smel naročiti v breme Dominvcsta.
Mandatno imunitetna komisija občinske skupščine Novo mesto je dala privolitev za kazenski pregon, ker ie Stanislav Penca odbornik občinske skupščine v Novem mestu.
1
Novi prometni znak v Kidričevi ulici v Kočevju, ki je v naši republiki in državi prava redkost, pomeni, „Prepoved parkiranja“. (Foto>J. Primc)
Čuden prometni znak
V tujini nekaj običajnega, pri nas redkost
V Kidričevi ulici v Kočevju so postavili v teh dneh nova prometna
DOBROTNIK
Ko človeka takole pripeljejo v bolnico, položijo na voziček in odpeljejo po belih hodnikih, ga ni, ki ga ne bi pri grlu stisnilo nekaj čudnega. Kaj vse bi dal, da
bi se kdo prijazno pogovoril z njim, ga potolažil in mu namenil dobrohoten nasmeh. Saj ni kaj
i
reči: doktoiji so prijazni, dok-toiji. A kaj, ko do njih ne moreš ob vsaki priliki in vsakem času.
V	rokah te imajo v glavnem drugačni ljudje, takšni, ki jim je malo mar za tvoje križe in težave. Pridejo delat, čakajo, da jim mine delovni čas, vmes pa po sili s teboj in drugimi, tebi enakimi, nekaj postorijo ...
Take in podobne misli so rojile po glavi staremu Kužniku, o je ležal v bolnici in bolščal v strop nad seboj. Pa so se onega dne odprla vrata in v bolniško sobo je pogledala moška glava.
„Vi ste Kužnik, ne? Iz Zajčjega grma? “
Stari je pokimal in neznanec je stopil v sobo. Bilje v belem in zato je Kužnik sodil, da dela v bolnici
„Kako se kaj počutite? “ je spraševal mož v belem, strokovnjaško pregledal bolniški list, ki je visel ob vznožju postelje, pomembno zakašljal in se nasmehnil.
„Bo že, bo že,“ je hvaležno odgovoril Kužnik, „samo da mi na operacijo ne bi bilo treba..
„Operacijo? Kje pa! Bomo že uredili... Kar nič se ne bojte.“
V	Kužniku je raslo upanje, oni pa je nadaljeval:
„Ce želite, da pozdravim vaše domače, mi kar recite. Slučajno sem jutri namenjen v vaš konec, pa se lahko oglasim pri vaši hiši..
„Mar res? “ se je razveselil Kužnik in srce mu je zaigralo. „I seveda, pojdite na moj dom in jim povejte, kako je z menoj. Vi ste dobra duša ... Hvala ... ‘
Mož v belem je odšel in stari Kužnik je tistega večera prvič v bolnici mimo zaspaL
Naslednjega dne pa je potrkalo pri Kužnikovih v Zajčjem vrhu.
„Je kdo doma? “ je vprašal močan glas in v izbo je stopil mož iz bolnice. Sporočil je Kuž-nikove pozdrave, povedal, da gre staremu dobro in da bodo že naredili, da mu ne bo treba na operacijsko mizo, potlej pa dodal:
„Vaš mož tudi sporoča, da bi lahko jedel kakšnega piščanca in pil cviček ... Kar meni dajte oboje..
In gospodinja, presrečna, da bo lahko izpolnila željo bolnega moža, je zaklala najlepšega piščanca, spekla dobrega kruha, natočila pletenko najboljšega vina in vse izročila dobremu možu, ki je prinesel Kužnikove pozdrave. In dobri mož je od-
Pravijo pa, da Kužnik ni videl ne piščanca ne kruha in ne vina. Menda so mu zdravniki prepovedali jesti in piti take reči. Škoda, da dobri mož tega ni vedel že prej. Ali pa morebiti je?
Jaka Pravičnik
potniki, žal pa so med njimi tudi pešci, in celo na cesti Ljubljana-Zagieb so lani zabeležili dve smrtni žrtvi pešcev.!
Skupno je bilo 113 pešcev udeleženih v nesrečah; v samem Novem mestu kar 40, izven naselij pa komaj 22. Med njimi je 40 otrok, mlajših od 15 let, in 16 ljudi, starejših od 60 let. Komaj v šestih primerih so sprožili postopek proti pešcem in le enega mandatno- kaznovali. Kakšno nasprotje v primerjavi z avtomobih: 5 lo5 prijav sodnikom za prekrške in 11.361 mandatnih kazni! V 82 primerih so po nesreči vozniki pobegnili, toda večino so našli.
Pozor pred Novim mestom! Promet je silno utesnjen, posledice so usodne. Na območju novomeške občine je bilo 62 odstotkov vseh nesreč, na območju novomeške postaje milice pa 37 odstotkov in kar 21 mrtvih. Pri vseh nesrečah so miličniki ugotovili za 8 milijonov dinarjev škode, Številka pa je gotovo znatno manjša od resničnih stroškov.
J. S.
PRELOŽENA RAZPRAVA
Razprava na okrožnem sodišču zoper Ihjo Jankoviča in Antona Zbašnika, ki sta se 25. januarja zagovarjala zaradi vehke tatvine, je bila zaradi zbiranja novih dokazov, s katerimi naj bi pojasnili, ah je šlo za veliko tatvino ali samo za tatvino, preložena za nedoločen čas.
NI USTAVIL MILIČNIKOM
Okrog 1.25 24. januarja voznik kombija ni hotel ustaviti miličniški patrulji v Radečah. Postavili so mu zasedo v Sevnici, kjer pa je miličnik z rdečo lučjo zadnji hip odskočil, ker je voznik kombija silovito dodal plin. Patrulja ga je kmalu ujela, sopotnik pa je ušel. Neregistrirani kombi je vozil 22-letni Boris Varšič iz Trbovelj, našli pa so tudi sopotnika, 22-letnega Borisa Krhhkarja.
znaka, ki dovoljujeta parkiranje izmenično en dan na tej, drugi dan pa na drugi strani ulice. Taki znaki, ki so v tujini nekaj običajnega, so v Sloveniji redkost.
Zvedeli smo, da bodo ti znaki stali le pozimi in sicer zato, da bo mogoče cesto plužiti en dan na eni strani, drugi dan pa na drugi. Kidričeva ulica je namreč najširša kočevska cesta, zato jo avtomobilisti uporabljajo za parkiranje. Pozimi se ta cesta vedno spremeni v najožjo, ker ob obeh straneh parkirajo avtomobili in je zato ni mogoče v celoti splužitl
Na postaji milice smo zvedeli:
-	Novi znak je okrogel (izrecne odredbe) in prečrtan z rdečo črto. Na desni (ali levi) je rimska ena (I) v belem polju, na levi (ali desni) pa rimska dve (II) v modrem polju. Za neparne dneve 1., 3., 5. itd.) velja prepoved parkiranja na tisti strani ulice, ki je označena z rimsko eno (I), za parne dneve pa na tisti strani, ki je označena z rimsko dve (II).
J. PRIMC
ČIGAVA JE POTOVALKA?
24. januaija popoldne je bila najdena na avtobusni postaji v Kočevju potovalka. Lastnik ni prišel ponjo. Zdaj je shranjena na postaji milice Kočevje.
Pobeg po sodbi
V	četrtek, 27. januaija, so iz novomeških zaporov pripeljali v Krško na obravnavo Marjana in Matijo Brajdiča, ki sta se zagovaijala zaradi ropa. Po razglašeni sodbi sta oba Cigana skušala pobegntii, miličnika sta Matijo Brajdiča prijela, 26-letni Maijan Brajdič-Tito, ki je bil obsojen na 3 leta in pol zapora, pa je ušel. V ponedeljek je bil še na begu, miličniki pa prosijo vse občane, ki bi o pobeglem Ciganu karkoli vedeli, naj to sporočajo na postajo v Krškem.
Miličnik
Na cestah je modra uniforma prometnega miličnika znak za hiter umik noge s plina, med pretepači in ka-lilci miru za hitro prijateljstvo. Težak in nepriljubljen poklic, ki lahko dostikrat rekli
V	štirih dolenjskih občinah so lani miličniki v prometu posredovali blizu 17-tisočkrat Nekateri se bodo ob tej številki prijeli za glavo in dokazovali, da miličniki preveč kaznujejo in premalo opozaijajo. Oglejmo si številko z drugega zornega kota: na vsako prometno nesrečo na Dolenjskem so bili komaj trije predlogi za kazen, ki jih je dobil sodnik za prekrške, in manj kot sedem mandatnih kazni kar tam, kjer je bil prekršek storjen. Ni veliko, kaj?
Komaj šest pešcev so predlagali za kaznovanje in le enega so kaznovali miličniki. Osupljivo malo, ko pa vidimo vsak dan noro izzivanje smrti s skoki čez cesto, z nepremišljenim tekanjem po cestah, z nesramnim obnašanjem na prehodih za pešce ...
Poglejmo si mokronoški primer: znano je, da miličnikov ni dovolj, da bi jih morali imeti več. Ne h v Mokronogu, tudi v večini drugih krajev na Dolenjskem. Mokronog je pač najbolj otipljiv primer. Zaradi pomanjkanja miličnikov je bilo preventivno delo zanemarjeno. In kaj se je zgodilo? Ker ni bilo miličnikov, ki bi na cestah kaznovali predrznost, nepremišljenost, pijanost, je število nesreč lani močno naraslo. Mokronog je praktično ujel Trebnje!
Kaj ni več kot očitno: bolje preprečevati kot zdraviti? Bolje nekaj desetakov kazni kot nekaj mrtvih, kot uničeni avtomobili.
Kaznovanj torej ni preveč
—	premalo jih je!
J. SPLICHAL
Dosledno preganjanje
Okrožni javni tožilec Jože Peterca: »Pomoč ocen komunistov o razslojevanju«
Zaradi- neupravičenega bogatenja posameznikov je med občani veliko negodovanj Okrožni javni tožilec Jože Peterca sodi: „Pojavi in oblike neupravičenega in nezakonitega bogatenja so nedvomno dosegli take razsežnosti v družbi, da ogrožajo socialno ravnovesje in pomenijo nevarnost za socialistično vsebino družbenih odnosov. Mnogi primeri bogatenja so
posledica kršitve predpisov, kar ima za posledico kazensko odgovornost, mnogo primerov pa ni mogoče spraviti v okvir takih zakonskih določb. Kot državni organ pregona preganja javno tožilstvo tiste primere nezakonitega bogatenja, ki imajo značaj kaznivih dejanj ali gospodarskih prestopkov. To so vse zlorabe, poneverbe, podkupovanja, davčne utaje in drugo."
-	Na sodiščih so razprave proti bogatenju na nezakonit način ali proti davčnim utajevalcem dokaj redke. Mar je takih primerov res tako malo?
„Pojavov neupravičenega in nezakonitega bogatenja je pri nas gotovo več, kot izkazujejo statistike organov pregona. Od-
krivanje pa je težavno, ker so dejanja, ki imajo za posledico bogatenja, navadno stoijena v ožjih skupinah ali celo med štirimi očmi, običajno pa imata tudi obe strani koristi.*4
- In davčne utaje?
„Mislim, da so še vedno pomemben vir nezakonitega bogatenja. Čeprav imamo davčno inšpekcijo in čeprav so davčne službe napredovale v učinkovitosti, poslovanje še vedno ni tako, kot bi moralo biti, da bi lahko zagotovili dosledno spoštovanje načela, naj vsak občan plača dejansko toliko, kolikor od svojih dohodkov mora pla-čati.“
- Je opaziti napredek?
„Je. Pred 1969 sploh nismo imeli prijav zaradi davčnih utaj. Po reorganizaciji davčne službe, ko je začela delati davčna inšpekcija, napredujemo. Zdaj imamo v postopku 11 občanov zaradi utaje. Postopek pa je zaradi predpisov dolgotrajen. Kljub našemu prizadevanju je zaradi kadrovskih težav sodišč in obremenjenosti sodnikov ni mogoče bistveno skrajšati."
- Imate pri delu proste roke ah se znajdete tudi pod kopitom različnih pritiskov?
„Ne pomnim, da bi kdorkoli v kateremkoli primeru skušal po-
pc«;
sredovati v korist osumljenih. Ni nobenega pritiska, imamo proste roke:	dosledno preganjamo
vedno, kadar je za to podlaga, samostojni smo v odločanju.14
-	Lahko v naslednjem obdobju pričakujemo večjo učinkovitost?
„Prepričan sem, da lahko: k bolj učinkovitemu delu organov družbene kontrole, pregona in sojenja bodo prispevale tudi ocene in stališča slovenskih komunistov o socialnem razslojevanju v slovenski družbi.44
JOŽE SPLICHAL
NOVO MESTO: 28 NESREČ -Od 28. januaija, ko je začelo na Dolenjskem snežiti, pa do nedelje zvečer je bilo na* območju novomeške uprave javne varnosti skupaj 28 prometnih nesreč, v katerih sta bila dva voznika lažje poškodovana, gmotne škode pa je za približno
71.000 dinaijev.
POLJANE: PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA - 29. januaija dopoldne se je Jože Knifič iz Prebačeva pri Kranju peljal z osebnim avtomobilom po poljanskem klancu na glavni cesti proti Novemu mestu. Za njim je peljal Zagrebčan Stjepan Drobila, ki je na delu v Nemčiji. Zagrebčan, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji, je po strmini trčil v zadnji del Knifičevega avta in ga porinil po nasipu. Knifič se je lažje poškodoval, škode na obeh avtomobilih pa je za 10.000 dinaijev.
DOBRUŠKA VAS:	SNEŽNA
BROZGA NA STEKLU - 3. januarja okrog 15.30 ure je neki tovornjak pri Dobruški vasi brizgnil na vetrobransko steklo avtomobila, ki ga je vozil Nedeljko Mandič, snežno brozgo. Zaradi tega je Mandič izgubil pregled in oblast nad vozilom, zapeljal na levo stran in trčil v ograjo mostu čez Raduljo. Pri tem se je lažje poškodoval, na avtomobilu pa je za 3.000 din škode.
ŠENTLENART: TRČENJE V OVINKU - V blagem ovinku v Šentlenartu sta 25. januarja ob
11.45 trčila voznik osebnega avtomobila Mihael Rudar in Šentlenarta in voznik dostavnega avtomobila Franc Cetin iz Mosteca. Škode je za
4.000 dinaijev.
DRAMLJA: AVTO V VPREGO
-	V Dramlji na Bizeljskem je 27. januaija dopoldne voznik osebnega avtomobila Ivan Dirnbek iz Brezjega na cesti srečal konjsko vprego. Zaradi poledice ni mogel zapeljati čisto na desno, zato se je oplazil in pri tem naredil za 1.500 dinarjev škode.
KOMPOLJE:	NESREČA	ZA-
RADI POLEDICE - Frančišek Povh iz Laškega se je 28. januaija popoldne peljal proti Krškemu. V desnem ovinku v Kompoljah ga je na poledeneli cesti zanseto na levo, po 30 metrih pa se je prevrnil 10 metrov po nasipu in obstal na kolesih na bregu Save. Hudo seje poškodovala Dragica Povh, lažje pa Mirjana Povh, škode je za 6.000 din.
PLJUSKA: MLEKO NA CESTI -Jože Dobnikar iz Žleb pri Medvodah je 24. januarja zjutraj vozil tovornjak s prikolico, na katerem so bili zaboji z mlekom. V Pljuski mu je nasproti pripeljal posredi ceste tovornjak. Dobnikar je zapeljal na skrajni desni rob, pri tem je tovor-
njak zdrknil v jarek, kjer se je nagnil, tovor pa stresel po tleh. Škode je za 2.500 dinarjev.
TRNOVEC: V TOVORNJAK -Josip Priselac iz Kamanja se je 25. januaija peljal iz Metlike proti Novemu mestu. V Trnovcu je njegov avto zaneslo v levo v tovornjak beograjske registracije, ki ga je pripeljal nasproti Adija Šašič iz Zemuna. Škode je za 4.200 din.
PODGRACENO: PO 27 METRIH V DREVO - 29. januaija dopoldne je Josip Dokonal iz Zagreba peljal proti Ljubljani. V Podgra-čenem se je srečal z neznanim tovornjakom, ki je izpod koles vrgel znežno brozgo na vetrobransko steklo. Zato je Dokonal izgubil pregled, zapeljal na desno, odbil obcestni smernik, peljal še 27 metrov po bankini, nato pa se zaletel v drevo in se prevrnil na streho. Družina v avtomobilu je ostala nepoškodovana, ško^ pa je za 11.000 dinarjev.
ŠMARJE: „NEMEC44 NA POKOPALIŠČE - Slavko Banič iz Dobrove, sicer na delu v Nemčiji, je 25. januarja zvečer, ko je peljal proti Gor. Vrhpolju, v Šmarju na poledeneli cesti zapeljal v zidno ograjo šmarškega pokopališča. Škode je za
9.000	dinaijev.
ŠENTJANŽ: - NESREČA ZARADI SNEGA - 28. januarja je na cesti 3. reda Šentjanž - Krmelj prišlo do karambola med Alojzom Musaijem in Šentjanža, ki se je pripeljal z osebnim avtomobilom, in avtobusom, ki ga je pripeljal Jože Kump iz Obrha. Kumpa je na zasneženi cesti pri zaviranju zaneslo v osebni avto, škode je za 2.000 dinarjev.
NOVO MESTO: PO LEVI V AVTO - 25. januaija zvečer je Novomeščan Ivan Škedejj po Zagrebški cesti s fičkom nameraval zaviti na levo pri samopostrežni trgovini. Tedaj ga je dohitel mopedist Maks Zupančič iz Smolenje vasi. Ko ga je prehiteval po levi strani, je trčil v avto. Škode je za 1.000 dinarjev.
ČRNOMELJ: CESTA NI BILA SPLUŽENA - Niko Jakofčič iz Cerkvišča se je s fičkom 26. januarja eljal proti Čudnemu selu, naproti a mu je pripeljal z avtomobilom erviš Grosič iz Čudnega sela. Med
srečanjem na spolzki in neizpluženi cesti je Jakofciča zaneslo v drug avto, škode pa je za 2.500 dinaijev. DECNA SELA: V KRIŽIŠČU
NA LEVO - 28. januaija popoldne sta na križišču v Dečnih selih na zasneženi cesti trčila z avtomobili Franc Krošelj iz Gornjega Lenarta in Ivan Pintar iz Črnca, ki ga je na zasneženi cesti zaneslo na levo. Škode je za 2.000 dinarjev.
EETRTK0V INTERVJU
Za ceste še manj
Inž. Lado Kotnik: »Enako pomembne kot magistralne ceste so tudi vse stranske, vsaj za ljudi, ki jih uporabljajo!«
Prejšnji četrtek je Janko Popovič, direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice, opozoril, da zaostajamo pri po-sodobljanju cest, in prosil, naj in?.. Lado Kotnik, direktor Cestnega podjetja, odgo-
vori, kaj se nam obeta v prihodnje. Inž. Kotnik je odgovoril:
- Vprašanje je aktualno, saj je celotno družbeno življenje vedno bolj vezano na promet. Z razvojem motorizacije in ne navsezadnje tudi cest so se spremenile razdalje: kar je bilo včasih ' daleč, je danes že zelo blizu.
Iz tega lahko sklepamo, da je dandanes od cestnih povezav v nemajhni meri odvisen utrip življenja. Žal pa enake spremembe kot pri vrednotenju razdalj doživljamo tudi pri vrednotenju cest: ceste, ki so bile še pred desetletji dovolj široke, sodobne in zadovoljivo speljane, danes ne zadoščajo več.
- Neprimerne ceste torej niso značilne samo za Dolenjsko?
- To je res, vendar velja opozoriti pri tem na nekaj: o potrebi sodobnih cest ne moremo govoriti samo na glavnih potih. Pomembna je vsaka, čeprav stranska cesta. Bojim se, da se tega premalo zavedamo posebno tam, kjer se kroji politika cest. Vse kaže, da bomo v bodoče še
bolj kot doslej izgrajevali le osrednje, najpomembnejše ceste, ob tem pa bo ostajalo še manj denarja za druge. Te druge so z republiškega gledišča morda res manj pomembne, za ljudi, ki jih uporabljajo, pa so pomembne tako ali pa še bolj kot magistralne ceste.
- Kakšen vpliv bo imela nova kategorizacija cest?
- Nova kategorizacija cestnega omrežja v Sloveniji je bila sprejeta z novim letom Po njej bo za magistralne ceste skrbela Republiška cestna skupnost, za lokalne ceste, med katerimi so tudi nekatere ceste bivšega III. reda, pa bodo skrbele občine. V teh dveh okvirih se bodo v bodoče programirala vsa dela na cestah.'Ta sprememba je še mlada, novi koncepti gospodarjenja s cestami pa se zaenkrat šele oblikujejo, kar je popolnoma razumljivo.
- Zdaj pa še glavni del odgovora: kaj se nam obeta pri posodobljanju cest na našem območju?
- Zaenkrat je znano samo to: nadaljevali bomo začeta dela pri posodobljenju cest Livold-Brod na Kolpi, Impoljca-Krško in Slovenska vas-Mokronog, gradnjo mostu čez Krko in Savo in priključka pri Brežicah, takoj spomladi pa bomo začeli tudi posodob-Ijati cesto Novo mesto-Stra-ža. Le-to je najbrž tov. Popoviča najbolj zanimalo. To pa je tudi vse, kar lahko za zdaj povem. Programi za leto 1972 so v pripravi pri Republiškem cestnem skladu.
Moje vprašanje: da bi v četrtkovem intervjuju skočili iz običajnih okvirov in enkrat pokukali malo tudi na vas, predlagam, naj kmetovalec Tone Darovec iz Ločne, znani kooperant KZ KRKA, Novo mesto, pove, kako se uveljavlja v sodobnem kmetijstvu in kako gleda na kmetijstvo.
M. JAKOPEC
Se mesec, dva in Novo mesto bo dobilo prve semafore. Stali bodo na križišču pri industriji obutve oziroma Petrolu — za vse smeri, ki se tu stekajo. Prejšnji teden so vkopavali kable. (Foto: I. Zoran)
Nič več žongliranja z besedami!
Ugotovitev s prvih volilnih konferenc Socialistične zveze v, novomeški občini: več imajo pokazati, kjer delajo družno — Kadri: to je še vedno glavna hiba SZDL in drugih krajevnih organizacij
Na občinski konferenci Zveze komunistov novomeške občine je v
Suhokrajinski
drobiž
ŽUŽEMBERŠKA KRAJEVNA SKUPNOST je pred dnevi naročila izdelavo 5000-litrske cisterne za svoj kamion. Izdelalo jo bo trebanjsko podjetje Trimo in bo nared še ta teden. V njej bodo vozili vodo v vasi, ogrožene po suši. S tem bodo odpravili pomanjkanje vode v odročnih krajih tega območja.
VAL GRIPE je zajel tudi Suho krajino. V nekaterih kmečkih družinah je kar čez polovico bolnikov. Precej je takih, ki ne kličejo zdravnika, čeprav je Ie-ta vedno pripravljen na pot. Kmetovalci se ponekod še vedno boje stroškov zdravljenja, ker še ne verjamejo, da imajo enake ugodnosti zdravljenja kakor delavci.
ŽUŽEMBERŠKA MLADINSKA ORGANIZACIJA si je za leto 1972 pripravila zelo obetajoč delovni program in ga že začela pridno izvrševati. Poleg dela v različnih tehničnih in izobraževalnih krožkih pri društvu LT, delajo tudi v dramatski skupini, ki bo v kraju poživila kulturno dejavnost.
ŽUŽEMBERŠKA POKOPALIŠKA UPRAVA je zbrala precej prispevkov za nabavo mrliškega voza. Nabiralna akcija Še ni končana. Zanimivo je, da akcije niso podprli tisti, pri katerih bo potrebna prisilna izterjava prispevka na mestno zemljišče.	M.	S.
razpravi sodeloval tudi novi sekretar Franci Šali. V razpravi je povedal, na katerih področjih se bo odvijalo delo komunistov v občini. Med drugim je poudaril:
„Do zdaj smo bili priče preveč splošnega politiziranja. Naša družbena stvarnost, tudi samoupravna, je obremenjena s številnimi dejanji, odnosi, političnimi in drugimi rešitvami, ki morajo postati predmet
r
Z roko v roki, ne vsak sam
Sekretar Zveze komunistov Franci Šali se bo zavzemal za doslednejšo in učinkovitejšo politiko Zveze komunistov v novomeški občini '
Sklep pete seje občinske konference Socialistične zveze, da je treba kra-evne volilne konference imeti decembra, so spoštovali samo na Ratežu in v Škocjanu. Januarja so bile konference v 17 organizacijah, drugod pa bodo to dolžnost opravili šele ta mesec. Vseh krajevnih organizacij Socialistične zveze v novomeški občini je 53.
Iz poročil, ki se zbirajo v Novem mestu, je razvidno, da na teh konferencah obravnavajo poleg problematike Socialistične zveze tudi delo krajevnih skupnosti - pogosto vodovode, ceste, vaške in medvaške poti. Tu in tam nanese, da spregovorijo o poživitvi kulturno-prosvet-nega dela. To vprašanje ni rešeno.
DARILA
Namesto šopka na grob Mileta Ju-vanca iz Ribnice je prof. Vladka Jankovič iz Novega mesta podarila občinskemu odboru RK 100 din. Dr. Velena Zakrajšek in dr. Smiljan Trobiš pa sta namesto venca na grob pokojnemu primariju dr. Adolfu Spilcrju podarila RK za tuberkulozne bolnike 200 din. Občinski odbor RK se darovalcem iskreno zahvaljuje.
LE DVA DNI
Učenci mirnopeške šole so imeli le dva dni zimskih počitnic: minuli petek in soboto. V ponedeljek so pouk nadaljevali kot na drugih šolah, kjer so imeli več polletnega oddiha. Skrajšane počitnice so imeli v Mirni peči zato, ker so ob koncu leta 1971 izgubili skoraj štirinajst dni pouka zaradi nesreče: eksplozija je raznesla kotel za centralno kurjavo in huje poškodovala poslopje.
ugotavljajo, krajevne skupnosti se niso dovolj potrudile, čeprav jih ni malo dobilo denar za ureditev dvoran. Do zdaj se je tudi izkazalo, da ponekod vodstva krajevnih skupnosti niso navdušena za sodelovanje z ljudmi, ki bi radi dvignili podeželsko kulturo.
Uspehi so navadno tam, kjer imajo delavoljne in sposobne ljudi. To ugotavljajo tudi na konferencah. Beseda se često ustavi pri vodstvih. Kadrovske težave v Socialistični zvezi so hujše kot v krajevnih skupnostih. Marsikdaj bi steklo, če bi delali z roko v roki, pa ne samo Socialistična zveza in krajevna skupnost. Zlasti na podeželju bi bilo nujno, da bi osnovne organizacije Zveze komunistov prestopile krog zaprtosti in se vpregle v oje tam, kjer ljudje vlečejo voz vsak v svojo smer, še bolj pa tam, kjer sc za voz nihče ne zmeni. Sklepi 21. seje ZKJ bi morali bolj delovati.
Na konferencah volijo nova vodstva Socialistične zveze: predsednike, tajnike, blagajnike, člane odborov; evidentirajo ljudi, za katere so prepričani, da bi na naslednjih volitvah lahko kandidirali za odbornike, poslance in druge voljene funkcionarje. Očitno je, da hočejo biti te konference prelomnica v kadrovanju. Izkušnje namreč kažejo, da do zdaj niso povsod imeli srečne roke, ko so poverjali odborniške,
poslanske in druge dolžnosti. Zaupanje v te ljudi so marsikdaj vse preveč gradili na predpostavkah, da jč ta in ta dober, sposoben, dela-voljen.
To so prve ugotovitve. Tehtnejšo besedo bo možno reči, ko bodo opravljene vse krajevne konference in na dlani vsi podatki.
V čakalnici sedi kakšnih 10 ljudi. Vsak vase zaprt, čeprav vsi čakajo na isto: invalidska komisija bo ugotovila stopnjo njihove delazmožnosti. Če jim bo priznana invalidnost I. kategorije, se bodo lahko invalidsko upokojili. Vsi najbrž na to upajo in vsi se najbrž boje, da tega ne bo ..
Pa se odpro vrata in v čakalnico se primaje moški, star največ 30 let. Njegov korak je opotekav, pogled izgubljeno tava po prostoru. Oči vseh se zvedavo upro vanj, od ust do ust pa drsi pritajena sodba: „Ta se ga je pa nabral" in „Pijan je kot balta!“ Prikrit posmeh se obeša po kotičkih ust prisotnih. Možakar se zavali na stol in obmiruje.
Vrata v ambulanto se odpirajo in skoznje odhajajo na pretres posamezniki Vračajo se sproščeni ali razočarani. Tudi „vinje-ni“ pride na vrsto. Vrne se in pomoli nekomu knjižico: „Kaj so napisali? “ Nesposoben za delo, invalid I. kategorije si, v pokoj boš šel!“ mu pojasni vprašani Oni skoraj zajoče: „Delal bi rad! Ne grem v pokoj! Samo na glavo mi je nekaj padlo, zdaj pa sem zdrav! Delal bi rad!“ razlaga in kaže globoko vdrtino, veliko za pol dlani, nad sencami, na levi strani glave. Udarec predmeta, ki mu je padel na glavo je bil očitno zelo močan. Od tod in ne od vinjenosti opotekav korak in zamegljen pogled, spoznamo pretreseni, ker smo ga napačno obsodili On pa še naprej moleduje: „Delal bi rad! Ne grem v po-koj!“____________________M. J.
naše politične kritike. Večkrat se sklepa tudi v škodo neposrednih proizvajalcev, saj niso redki primeri, da se rešujejo življenjska vprašanja materialno bolje stoječih ljudi, namesto da bi sredstva šla za tiste, ki jih nujno potrebujejo.
Kar se dogaja pod plaščem zakonitosti, bo treba politično pretresti ter postaviti na marsikaterem področju drugačna politična izhodišča. Gre za uveljavljanje takih družbenih odnosov, ki bodo odraz želja delavskega razreda in drugih občanov, številčnih v večini, po vplivu pa daleč za ostalimi
Občinska konferenca torej mora postati takšno telo, da bo izražala temeljne osnove samoupravljanja in hotenja delovnih ljudi: vseh tistih, ki želijo pravičnejšo praktično politiko.
Ce bo naše delo politično živo,
življenjsko, kritično in prežeto z razrednim in socialnim posluhom, potem je vedno manj prostora za take razprave, ki spominjajo na žongliranje z besedami.
Konferenca mora biti izvajalec konkretnega političnega dela, postati mora akcijska, v politiki načelna, v praksi dosledna."
»Dolenjski list« tribuna bralcev
PREKRŠKI 1972:
Ostreje
Franci Cvelbar: »Prednost hudim grehom«
Novomeški -sodnik za prekrške je lani kaznoval 3446 ljudi: 2539 prometnih kršiteljev, 397 kalilcev javnega reda in miru ter 322 gospodarskih prestopnikov. Vsega je bilo na njegovi mizi 5270 zadev, od tega 858 „podedovanih41 od' leta 1970. Rešil je 3705 zadev.
Najvišja kazen, ki jo je sodnne za prekrške lahko izrekel v zadevi zoper javni.red in mir, seje
glasila: 30 dni zapora ali 20.000 (starih) dinarjev. Kaznovani je lahko izbiral med sedenjem in globo.
„Zdaj ne bo več tako,“ pravi Franci Cvelbar, pravnik, ki je sodnik za prekrške od 1. januarja dalje. „Zakon o prekrških zoper javni red in mir se je poostril. Sodnik za prekrške lahko storilcu izreče 2 meseca zapora. Razlika je še v tem, da storilec zapora poslej ne more „odku-piti“ z denarjem. Če je razsodba taka, da mora kršitelj v zapor, kazen tudi odsedi."
- Kdaj sodnik za prekrške lahko kaznuje z dvema mesecema?
- Če gre za res hud pretep, na primer. Če kdo prisoli eno ali dve zaušnici, to še ni tak pretep.
- Ste vi ze izreKli najnujso kazen?
- Ne, prve take odločbe bodo šle ven v kratkem.
- Kakšnim (in katerim) prekrškom dajete prednost pri obravnavanju?
- Do zdaj prednosti ni bilo, vsi prekrški so prišli na vrsto, brž ko so dozoreli. Pokazala pa se je slabost: na račun majhnega, skoraj nepomembnega prekrška, za katerega je šel poleg časa tudi denar, je včasih zastarela težja zadeva. Zato bo v prihodnje vrstni red obravnavanja takle: najprej vsi hudi prekrški, kakršni pac bodo, potem šele manjši.“
IRČA VAS:
NI POSLUHA
Kljub slabši udeležbi dobre raz-. prave na konferenci Socialistične zveze v Irči vasi 29. januarja ni manjkalo. Še vedno ni rešeno vprašanje javne razsvetljave in trgovine na našem območju. Občutek imamo, da zlasti Dominvest nima posluha za naše več kot 25-letne želje.
T. H.
Novomeška kronika
V soboto, 29. januaija, so imeli na novomeškem Rotovžu kar dve zlati poroki: po 50-letih skupnega življenja sta se ponovno poročila zakonca Erlah iz Velikega Cerovca in par Kermc iz Zaloga pri Škocjanu. Na sliki: zakonca Kermc, ki se jima je v zakonu rodilo 9 otrok, imata pa že 11 vnukov in enega pravnuka. (Foto: S. Dokl)
KONCERT - Danes zvečer se bo v Domu kulture Novomeščanom prvič predstavil karlovški zabavno-instrumentalni aansambel Konture. Njegov koncert bo ena izmed uvodnih prireditev v Prešernov teden.
PLUG - Delavci novomeškega Komunalnega podjetja so imeli te dni s pluženjem cest obilo dela, saj je zapadlo veliko snega. Svoje delo so opravili hitro in dobro.
PLES - V soboto je bil v Domu JLA mladinski ples, na katerem so številne mlade Novomeščane zabavali Abadoni iz Črnomlja. Obisk bi bil še večji, če ne bi bile vstopnice predrage.
FILM - V Novem mestu si je „Ljubezensko zgodbo" do ponedeljka ogledalo okoli 2.500 ljudi. Pri Zavodu za kulturno dejavnost so pričakovali večji obisk.	»
KRI - Prejšnji teden se je na novomeškem transfuzijskem oddelku zglasilo kar 93 krvodajalcev. Na občinskem odboru Rdečega križa upajo, da bo poslej odziv še boljši.
TRŽNICA - Kljub novozapadle-mu snegu je bila ta teden tržnica dobro založena. Sneg tudi tokrat ni pregnal prodajalcev kiča, ki so bili pri ponujanju svojega blaga precej glasnejši kot navadno. Cene so bile: pomaranče 6 din kg, jabolka 5 din kg, česen 10 din kg, limone 8 din kg, korenje 6 din kg, zelje 4 din kg, grozdje 8 in 9 din kg, suhe slive 8 din kg, fižol 7 din kg, hruške 7 din kg, zelena 6 din kg, čebula 3 din kg, rdeča pesa 5 din kg, krompir 1,5 din kg, jajca 1 din kos, banane 6 din kg, suhe fige 7 din kg, domači med 14 din kg, dateljni 10 din kg, žganje 14
din za liter, orehova jedrca 20 dinn kg, proso 4 din merica, kamilice 1,5 din merica.
ROJSTVA - Ta teden so rodile: Milica Vovk s Partizanske 20 - Mojco, Jožica Jurak iz Ulice v Brezov log - Tomaža in Jožefa Tramte z Mestnih njih^ blok 9 - Suzano.
POGREBI - Umrli so: Marija Tomc v 59. letu starosti, upokojenka s Prešernovega trga 15; Alojzija Knafeljc v 85. letu starosti, upokojenka iz Cegelnice 35; Renata Vra-nešič v 10. letu starosti, z Mestnih njiv 4, in Alojz Keglovič v 74. letu starosti, upokojenec, s Paderši-čeve 8.
- r-na gospa je reicla, da so Kar-teljevčani in prebivalci s Cankarjeve približno kar na istem: v Kartelje-vem se boje ven, ker bi morali zagaziti v globok sneg, na Cankarjevi pa zato, ker bi jih po zaledeneli in ne-posuti cesti prehitro odneslo pod tovornjak na Cesto herojev.
Programi naj bodo jasni
Če niso jasni, vnašajo le zmedo, povzročajo pa tudi nedelavnost — Sekretar je Mohar
KOCEUSKE NBUKE
REŠETO
I BOGOMIL JUVANC
24. januaija so v Ribnici pokopali Bogomila Juvanca, ustanovitelja ribniške godbe, ki jo je pol stoletja tudi vodil.
Bogomil Juvane se je rodil 15. januarja 1902 v Ribnici. Po poklicu je bil sicer brivec, vendar je zelo prizadevno delal v raznih organizacijah in društvih.
Najprej se je vključil v Sokol in njegov godbeni oziroma tamburaški odsek, iz katerega je nastal 1919 društveni orkester. Ldta 1926 je iz tega orkestra nastala ribniška godba na pihala. Godbenike je učil igranja Bogomil Juvane in pod njegovim vodstvom je ribniška godba dosegla v letih 1933 do 1941 naj večje uspehe.
Med vojno je bil najprej aktivist OF, nato v italijanski internaciji, ko se je vrnil so ga Nemci poslali še na prisilno delo pri Gregorju.
Po vojni je ribniška godba pod vodstvom Juvanca spet oživela, kasneje pa je skrb nad njo prevzela občinska gasilska zveza.
Bogomil Juvane, kije bil pol stoletja duša in gibalo ribniške godbe, razen tega pa dober vzgojitelj in učitelj godbenikov, je dobil za svoje delo priznanje ,,Partizana“ Ribnica in za 40-letno delo gasilsko priznanje. Septembra lani ga je občinska gasilska zveza Ribnica predlagala za odlikovanje „red zasluge za narod s srebrno zvezdo". Predlog je utemeljila prav s tem, da je vse življenje posvetil godbi.
Na zadnjo pot so ga spremili mnogi prijatelji in znanci. Ribnica že dolgo ni videla takega pogreba. Mnogim bo ostal vedno v spominu.
J. P.
I Frančiška Fajdiga
Vsak četrtek prodajajo na tržnici v Kočevju raznovrstne morske ribe. Včasih pripelje prodajalec iz Novega mesta tudi sladkovodne ribe. V Kočevje pripeljejo ribe včasih celo iz Izole, razen tega pa prodajajo globoko zamiznjene še v nekaterih trgovinah. Gospodinje jih pridno kupujejo, saj še pred meseci v Kočevju sploh ni bilo mogoče kupiti rib - Foto: J. Primc
Zveza noče pomagati društvu
Glavni vzrok, da občinska gasilska zveza ne pomaga društvu na Travi, je, da društvo ni delavno in da je dom, ki ga grade, prevelik
Gasilci na Travi nimajo dovolj denarja, da bi dokončali svoj novi dom, ki so ga spravili že pod streho. Predsednika občinske gasilske zveze Kočevje Toneta Kovačiča smo vprašali, kje je glavni vzrok, da občinska
Volitve in imenovanja
Na prvi seji nove občinske konference ZK Kočevje so bili izvoljeni:
- za člane občinskega komiteja ZK Kočevje: Drago Benčina za sekretarja, Alojz Petek za namestnika sekretarja, za člane pa inž. Miha Briški, Janez Hočevar, Avgust Švara, Albin Svete, Jože Košir, Miroslava Besal in Franc Volf;
- Alojz Eržen za predsednika revizijske komisije;
- inž. Savo Vovk za predsednika častnega razsodišča;
- za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Ljubljana Jože Drnovšek;
- za člana medobčinskega sveta ZKS Ljubljana Jože Košir.
Tretjina več nočitev
V	družbenem gostinstvu v kočevski občini so lani zabeležili okoli 29 odstotkov več nočitev kot leto prej.
V	hotelu Pugled so turisti prenočili lani 10.742-krat ali za okpli 3 odstotke večkrat kot leto prej; v motelu „Jasnica44, ki je bil odprt decembra 1970, pa 2.762-krat. Na 10 nočitev domačih gostov so prišle približno 3 nočitve tujcev. Prenočitvene zmogljivosti bi bile lahko precej bolj zasedene - to velja predvsem za motel - vendar zaradi začetnih težav pri razvoju turizma na tem območju tega ne smemo jemati preveč črno.
gasilska zveza prizadevnim gasilcem s Trave ne pomaga, da bi dogradili dom.
Povedal je’, da je vzrokov za tak odnos gasilske zveze do društva na Travi več.
Najprej je gasilski dom, ki ga grade gasilci in domačini iz Trave in okolice, prevelik. Dvorane v domu ne potrebujejo, saj je na Travi velika nova šola, v kateri prostori niso izkoriščeni. Glavni vzrok pa je, da gasilsko društvo Trava na gasilskem področju ne dela. Vsa gasilska društva v občini prihajajo na občinska gasilska tekmovanja ali pošljejo na tekmovanje vsaj svoje opazovalce, le s Trave ni nikogar.
Cestno podjetje Novo mesto je po naročilu oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje označilo z ustreznimi prometnimi znaki (prehodi za pešce, črte, parkirišča itd.) kočevske ceste in ulice.
Delo so res strokovno opravili, še bolj „strokovno44 pa so izdali račun: Najprej so opravljeno delo zaračunali naročniku, se pravi oddelku za gospodarstvo občinske skupščine, in sicer v znesku nekaj preko 8.000 din.
Drugi račun za isto delo so naslovili na krajevno skupnost Kočevje, vendar jo tokrat znašal le nekaj nad
7.000	din. Na srečo pa je bila krajevna skupnost - kot je že običaj — tudi tokrat brez denarja. Račun je
Gasilsko orodjarno imajo v neki zasebni hiši, bivši šoli. Motorko imajo preveliko, preveč nerodno, razen tega pa je vprašanje, če bi v primeru potrebe sploh delala. Naj-veijetneje ne bi. Do tega prepričanja je prišla posebna komisija, ki je pregledala vse gasilske orodjarne v občini. Gasilsko društvo tudi nima podmladka.
Predsednik Tone Kovačič je svoje utemeljevanje zaključil s tem, da bi gasilska zveza društvu Trava prav gotovo finančno pomagala, če bi imelo društvo aktivno gasilsko desetino in če bi si gasilci gradili primerno velik gasilski dom.
J. PRIMC
zato poslala (na nesrečo cestnega podjetja) oddelku za gospodarstvo občinske skupščine.
Po krepki telefoniadi na liniji Kočevje (občina) - Novo mesto (Cestno podjetje) je bil dosežen sporazum, da cestno podjetje stornira en račun, seveda tistega, ki se je glasil na manjši znesek ...
Gibanje prebivalstva
V	decembru na območju matičnega urada Kočevje ni bilo rojstev. Poročilo se je 8 parov. Umrli so: Alojzija Perko, gospodinja s Čateža 3, stara 80 let; Ana Novak, družinska upokojenka iz Dolge vasi 24, stara 78 let, Simon Damše, upokojenec iz Kočevja, Podgorska ulica 39, star 87 let; Alojz Gradišar, logar v pokoju iz Kočevja, Cankarjeva 15, star 69 let; Angela Ivanetič, družinska upokojenka iz Kočevja, Trg 3. oktobra 13, stara 64 let; Terezija Voršič, soc. podpiranka iz Kočevja, Podgorska ulica 30, stara 91 let; Franc Benčina, logar v pokoju iz Klinje vasi 6, star 72 let, in Jože Pugelj, kmet iz Lipe 6, star 73 let.
IZVOLILI NOV ODBOR
Na skupščini Zveze rezervnih vojaških starešin občine Kočevje, kije bila 21. januarja, so udeleženci posebno poudarili, da ZRVS ni le strokovna, ampak tudi politična organizacija in da so torej rezervni starešine dolžni tudi politično delati ter sodelovati pri odstranjevanju raznih nepravilnosti. Izvolili so nov
15-članski upravni odbor, ki bo na rvi seji izvolil predsednika, in tri-lanski nadzorni odbor.
VOLITVE, IMENOVANJA
V	novi upravni odbor Zveze rezervnih starešin občine Kočevje so bili 21. januarja izvoljeni: Franc Ahac, Jože Berlan, Franc Debeljak, Drago Gril, Franc Jarc, Franc Lam-e, Jarilc o Novak, Alojz Petek, Peter obar, Peter Šubic, Franc Volf, Špiro Zegarac, Jože Žnidaršič, Anton Štimac in Slavko Ferbežar; v nadzorni odbor pa Avgust Kuhar, Stane Logar in Ivan Komac. Predsednika bodo izvolili na prvi seji odbora.
ZA ČISTE VODE
Kočevski ribiči so na nedavnem posvetu sklenili, da bodo obnovili Muelleijev jez v Slovenski vasi in vložili v spodnji del Rinže spet krape in ščuke, v zgornji pa prvič po mnogih letih spet postrvi. Razen tega bodo zahtevali, naj občinska skupščina sprejme odlok, ki bo prepovedoval onesnaženje voda.
DROBNE IZ KOČEVJA
SKOBCI UBIJAJO PTICE pri krmilnicah. Priletijo prav do hiš in napadajo ptice. Kakor puščica se zaletijo mednje in že je po sinički, ščinkovčku, pinožu ali kakem drugem ptiču. Dobro bi bilo, da bi naredili lovci obhod in uničili del predrznih in škodljivih ujed.
ZA PTIČJO KRMO skrbi Gozdarsko podjetje Kočevje. Oskrbuje svoje krmilnice, daje pa jo tudi krožku osnovne šole za šolske krmilnice in drugim, ki redno oskrbujejo krmilnice. Krma je zelo kakovostna mešanica zrn sončnic, buč in konoplje. Dajejo jo brezplačno.
DOTACIJE - Predlogi finančnih planov društev in organizacij, ki dobivajo dotacije iz občinskega proračuna, so morali biti gotovi do 28. januarja in oddani na gospodarski oddelek občine. V navodilih je bilo poudarjeno, da naj pri sestavi plana upoštevajo sedanji gospodarski položaj in ukrepe za stabilizacijo ter omejitve proračunske potrošnje. Upajmo, da bo pri dodeljevanju dotacij tudi strogo upoštevano, kaj vse so naredila društva in organizacije v preteklem letu. Velja naj načelo: društva, ki ne delajo, naj ne dobe dotacije!
TELEFONIRANJE v večernih urah, pa tudi ponoči, na razne telefonske številke se je zopet začelo. Nekaj časa je bil mir, sedaj pa delajo s podvojeno silo. Medtem ko ob večerih telefonirajo otroci (sliši se njihov smeh in hihitanje), se oglaša v nočnih urah vedno isti moški. Je nasilen, grozi in izsiljuje na vse načine ter prav prostaško psuje. Več lastnikov telefonov se pritožuje, da
so jih klicali tudi ob treh ponoči. Nasilneže bi morali izslediti.
PREDAVANJA ZA VRTIČKARJE - Hortikulturna sekcija Turističnega društva Kočevje je s pomočjo zadruge „Sadjar in vrtnar4' iz Ljubljane organizirala od 24. do 29. januarja v domu telesne kulture kar 11 predavanj za vrtičkarje in sadjarje. Udeležba je bila za kočevske razmere zelo dobra. Nekaterih predavanj se je udeležilo celo do 80 in več ljudi. Mladih - ljudi, razen nekaj izjem, na predavanja ni bilo.
BORČEVSKA STANOVANJA -Komisija za zadeve borcev pri občinski skupščini zbira prijave borcev, ki še nimajo stanovanja ali pa bi morali sedanje stanovanje popraviti.
V	popis bodo zajeli vse, ki potrebujejo posojilo na novo in tiste, ki so posojilo sicer že dobili, a premajhno. Prjjave bodo zbirali do 15. februarja.
— Sem slišal, da vaša centralna kurjava dobro dela?
— Dela že, dela dobro, ampak samo v tistih dneh, ko pobirajo prispevek zanjo, sicer pa zmrzujemo.
Dva računa za isto delo
Dvakratna »pomota« cestnega podjetja: dva računa za isto delo pa še različna zneska
Spet je prenehalo biti srce eni izmed partizanskih žena in mater, katerih spomin ne bo tako kmalu obledel: Frančiška Fajdiga iz Sodražice je po daljši bolezni v starosti 75 let umrla.
Fajdigovo mamo _so spoštovali t daleč naokrog. Med zadnjo vojno je * bila z dušo in srcem predana osvobodilnemu gibanju. Njen sin in hči sta bila med prvimi v Sodražici, ki sta prijela v zadnji vojni za orožje in se borila proti sovražniku. Partizanom je dajala hrano, zbirala zanje orožje, v njeni hiši so bili sestanki OF in partizanskih aktivov, nudila pa jim je tudi ostalo pomoč, ki je bila v prvem letu vojne tako dragocena.
Italijani so njo in njenega moža 1942 internirali najprej na Rabu, kasneje pa v Gonarsu. Ko sta se vrnila domov, nista bila varna pred sovražniki. Odšla sta na osvobojeno in polosvobojeno ozemlje in tudi tam pomagala partizanom.
Po osvoboditvi sta morala z možem najprej obnoviti požgani dom. Toda to ju ni oviralo, da ne bi bila tako kot v vojni tudi po vojni aktivna v družbeno-političnih organizacijah v Sodražici. Fajdigova mama je za svoj veliki prispevek v NOV prejela dve odlikovanji.
Na zadnji poti so jo pospremili številni borci in ostali prebivalci od blizu in daleč. To je bil najboljši dokaz, da je bila priljubljena in spoštovana. Užaloščeni družini naše iskreno sožalje.	—r
ČASTNI ČLANI
Na nedavnem občnem zboru gasilskega društva v Bukovici so bili imenovani za častne člane društva Bogo Abrahamsberg - predsednik občinske skupščine, Franc Ilc - republiški poslanec, inž. Nande Nadler
-	vodja gozdnega obrata Ribnica in Vinko Kersnič - uslužbenec občinske skupščine Ribnica.
Kljub vsem prizadevanjem podjetja INLES iz dimnika njegovega obrata v Ribnici še vedno pada „črni sneg“ oziroma ogorki. Skupnost za varstvo okolja, ki jo ustanavljajo, bo imela torej precej dela, da bo poskrbela za preprečevanje onesnaževanja vode, zraka in ostalega okolja. Vendar bo treba najti pametno rešitev, saj je INLES tudi tisto podjetje v občini, ki daje kruh največ občanom. (Foto: J. Primc)
Vsi organi ZK so dolžni izdelati take delovne programe, ki bodo natančno opredeljevali posamezne naloge, določali rok za njihovo izpolnitev in zadolževali posameznike za njihovo izvajanje, so sklenili na prvi seji nove občinske konference ZK občine Ribnica, ki je bila 24. januarja.
V razpravi je namreč več članov konference opozorilo, da imajo nejasni programi in sklepi za posledico različno tolmačenje istih sklepov oziroma nalog. To pa lahko rodi spore, ki jih ne bi bilo, če bi bili sklepi jasni, ali pa tudi lagodnost in nedelavnost komunistov. Oboje pa je za delo in ugled ZK nevarno.
V razpravi so ponovno opozorili na neurejene samoupravne odnose obrat-podjetje, kar velja posebno za podjetja, katerih sedeži so izven ribniške občine, v ribniški občini pa imajo obrat. Taki obrati običajno nimajo nobenih pravic v zvezi z delitvijo dohodka, osebnih dohodkov, z investicijami in drugim, kar naj bi sicer bila samoupravna pravica posameznega obrata.
Pogovorili so se še o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju družbenih dogovorov, izdelavi načrtov o razvoju občine, obveščanju, izobraževanju, obrambnih nalogah in dru-
gem. Za sekretarja komiteja so ponovno izvolili Danila Moharja.
J. PRIMC
Disciplinirani so
Prva letošnja številka „Signalov44, glasila PTT Ljubljana, poroča o nedavnem ugotavljanju, kako pošiljalci navadnih pisemskih jpoši^jk napišejo pri naslovu tudi postno številko. V dveh dneh opazovanja je bik) oddanih na 89 poštah 87,3 odstotka pisem z napisano poštno številko. V ribniški občini so bili pošiljalci še bolj disciplinirani, saj so bile vse pošte nad republiškim poprečjem. S poštno številko pri naslovu je bilo oddanih na pošti v Dolenji vasi 91 odstotkov pisem, v Loškem potoku 92 odstotkov, Ortneku 93, Ribnici 92 in Sodražici 89 odstotkov.
LJUBLJANČANI NA SMUKI
Na Travni gori je te dni zelo živahno. Kakor vsako leto so tudi letošnjo zimo na smučanju otroci ljubljanskih šoL Doslej so bile na Travni gori tri izmene, vsaka po teden dni V naslednjih sedmih tednih se bo izmenjalo na Travni gori še sedem skupin. Skupno se bo naučilo 'smučati na snežnih poljanah Travne gore 500 do 600 šolarjev.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
„DALJŠI PAS, KRAJŠE ŽIVLJENJE44 ali „Prevelik želodec in premajhno srce44 - taka in podobna gesla, podkrepljena s primernimi risbami, vise te dni po Ribnici. Te plakate je izobesila občinska Zveza za telesno kulturo, ki želi pritegniti čimveč občanov v tekmovanju za značko TRIM.
TEČAJ AMD - Avto-moto društvo Ribnica prireja teoretični del tečaja za šoferske izpite, ki bo trajal 50 ur.
NEMARNO VISI tabla z napisom „Šeškova ulica44 na hiši pri pekariji. Le še en žebelj jo drži, sicer bi padla že komu na glavo. Morda se bo le našel kdo in jo bolje pritrdil.
V	PRVI RAZRED bodo začeli vpisovati šolarje te dni na osnovni šoli Ribnica. Računajo na približno 120 novincev oziroma bodočih prvČkov. Na vseh šolah bodo zanje organizirali malo šolo. Po končani mali šoli bodo vse bodoče šolarje pregledali zdravniki, psihologi in drugi strokovnjaki. Starši n^j bi vse otroke vpisali v malo šolo. Sedanje, izkušnje so namreč pokazale, da učenci, ki so obiskovali malo šolo, precej bolje izdelujejo.
BREZBRIŽNI CIGAN - Cigan oziroma Rom Anton Bajt je 22. januarja okoli 19. ure peljal od Vinic proti Žlebiču seno. Že skoraj na križišču pri Žlebiču se je snelo kolo pri vozu. Bajt je pustil voz sredi asfaltne ceste, spregel konja in jo z njim mahnil domov. Dva avtomobila bi se skoraj zaletela v voz na cesti, dokler niso poskrbeli miličniki za odstranitev voza.
- Kaj pa ti mežikaš kot žaba v solati?
— Pravkar mi je padel v oko ogorek iz Inlesovega dimnika.
Slabše ne bo
Delovni motiv iz delavnice obrata NOVOST. (Foto: R. Bačer)
Pri NOVOSTI po starem
V zunanjih obratih bo treba v samoupravljanju in obveščanju doseči višjo raven
udeležujeta - to so še posebej poudarili.
Kljub temu pa v obratu ne vedo, če bo in kdaj bo prišlo pri njih do resnejšega napredka in modernizacije. Potrebna bi bila. Ta obrat je razmeroma zadovoljen kolektiv, ki nima večjih zahtev in ne toži nad majhnimi zaslužki. Tudi ne pogrešajo sestankov. Mar ni to lep dokaz za splošno veljavno mnenje o dislociranih obratih, češ kjer vlada slaba obveščenost, ni dovolj razvita samo-upravljavska zavest“ Kaj drugega v sedanjih pogojih ni mogoče pričakovati. Če ne danes, pa bo prej ali slej moralo priti do tega, da tudi v zunanjih obratih načrtovanja bodočnosti in s tem svoje usode ne bodo več prepuščali peščici ljudi na sedežu podjetja.
Na območju občine Črnomelj je 276 kilometrov vseh cest, od teh je bilo do zdaj okrog 100 km cest občinskega in krajevnega pomena, ostale so Spadale pod republiško oskrbo. Po novem zakonu o prekategorizaciji cest, ki velja od novega leta dalje, je dobila občina v svojo pristojnost še 56 km cest, medtem ko je republika prevzela v oskrbo cesto Stari trg-Prelesje.
Kaj si lahko obetamo od te novosti? Kot kaže dosedanja praksa, čez občinske ceste ni bilo nikoli toliko pritožb, kot čez ceste I. in II. reda. Z novimi pristojnostimi je dobila občina tudi ustrezna finančna sredstva za vzdrževanje cest, zato ni verjetno, da bi bile poslej te ceste slabše, kot so bile, temveč narobe.
Seveda pa bo tudi po novem za ceste krajevnega pomena še skrbela krajevna skupnost,,ki bo dobivala iz proračuna dotacijo kot doslej, vendar bo prostovoljno delo občanov še vnaprej obdržalo tradicijo.
Zaradi težav v zimski cestni službi, na katero občine še niso pripravljene, so sklenili pogodbo s Cestnim podjetjem, da bo to plužilo in vzdrževalo ceste do pomladi, šele potem bo nastopilo vprašanje, kdo bo za vzdrževanje občinskih cest skrbel. Verjetno bodo iskali najboljšega ponudnika, ki bo pripravljen z razpoložljivim denarjem največ narediti.
FRANCE MAGISTER
Dolgotrajni in mučni bolezni je v novomeški bolnišnici podlegel France Magister, referent za premoženjskopravne zadeve pri občinski skupščini v Črnomlju in predsednik krajevne skupnosti ter dolgoletni predsednik TVD Partizan. Prav za uspešno delo na tem področju je bil jeseni 1971 odlikovan. Od pokojnega so se na novem pokopališču v Vojni vasi lepo poslovili njegovi stanovski tovariši iz občinske skupščine, kakor tudi sodelavci iz organizacij, kjer ga bodo najbolj pogrešali.
Kamni so šli v pokoj
Modernizacija mlinov na viniškem območju
Črnomaljski obrat podjetja NOVOST je skrit in majhen kolektiv, o katerem je javnosti malo znanega. V prostorih nekdanje Belokranjke imajo delavnico, kjer je zaposlenih 26 ljudi. Že 12 let delajo črnomaljski krojači in krojač ice ter šivilje za ljubljansko podjetje, v tem času pa se pri njih ni dosti spremenilo.
Resda so pred dvema letoma delavnice popravljah, toda šivalni stroji so stari več kot deset let. Tudi sicer delovni pogoji niso na zadovoljivi ravni.
V	obrat dobivajo že ustrezno blago za damske in moške plašče in drugo težko konfekcijo, od njih pa odpeljejo izdelke. Delo je normirano in plačano po učinku. Med zaposlenimi je približno polovica kvalificiranih, ostali so priučeni, zaslužek pa znaša od 900 do 1400 dinarjev. To so osnovni podatki o enem tako imenovanih dislociranih obratov v Črnomlju, za katere v splošnem velja, da imajo dolžnosti precej, medtem ko s samoupravnimi pravicami ni tako, kot bi želeli.
Pri NOVOSTI v Črnomlju se ne pritožujejo, da imajo premalo besede v okviru celotnega podjetja, priznali pa so, da mine več mesecev, preden izvedo, koliko je bilo njihovo delo vredno. Dvakrat v letu dobijo pismeni obračun, kjer je precej podrobno razložen uspeh podjetja in obratov, vmes pa jih še tu in tam obišče kdo iz „centrale*4 in jim na hitro razloži, kar jih zanima. Takih obiskov pa bi si želeli več. Imajo tudi 2 člana v delavskem svetu podjetja, ki se sestankov redno
POGOVOR IN SEMINAR organizira občinska konferenca SZDL 9. februarja v Črnomlju za vse predsednike krajevnih organizacij SZDL in predsednike krajevnih skupnosti. Ker je več funkcionarjev na novo izvoljenih, bodo obravnavali vlogo krajevnih organizacij v družbenopolitičnem življenju ter organizacijo skrbi za ostarele občane, kot financiranje v letu 197 2.
DO 15. FEBRUARJA sprejema žirija predloge za podelitev letošnjih priznanj Osvobodilne fronte najbolj zaslužnim občanom. Predloge lahko podajo organizacije in posamezniki. Letos bo podcijenili 5 priznanj, želijo pa, da bi bfli med nagrajenci zastopani tudi občani, ki so se odlikovali z delom na kulturnem in so-cialnozdravstvenem področju.
POGREBNE SVEČANOSTI v mestu še vedno niso urejene na enoten način in s potrebnim ceremonialom, kakršnega imajo drugje. Pogrebi se največkrat še vedno od-
Z vprašanjem, kam peljati moko v mlin, da bo bolj bela, se viniškim kmetom ni treba več ubadati. Doslej so imeli na izbiro le stare navadne mline na kamne in vodni pogon, zato moka ni bila najboljša. Zadnja leta so ljudje raje vozili žito v električni mlin v Črnomelj ali v Vukovo gorico na Hrvaškem. Dolga pot jim je zdaj prihranjena.
Viniški mlinar Jure Benetič je lani prvi preuredil stari mlin in na-
vijajo skozi mesto in na različne načine. Kako kombinirati civilne in verske obrede, kako naj se ti odvijajo, pa je stvar pravilnika, ki ga bo v kratkem pripravila komisija SZDL po vzoru tez, pripravljenih na gospodarski zbornici.
OBČANI IZ Ulice heroja Starihe in zaposleni v tovarni BELT želijo, da bi čimprej popravili cestno razsvetljavo, Ker morajo ponoči hoditi v temi. Ker gre samo za nadomestitev pregorelih žarnic, je zahteva upravičena.
PRIHODNJI TEDEN SE bodo v črnomaljski občini začeli zbori vo-lilcev, na katerih bodo razpravljali o programu javnih del za letošnje leto in predlogu proračuna občinske skupščine.
V	SOBOTU, 5. FEBRUARJA, bo v Črnomlju zasedala občinska konferenca Zveze mladine. Obravnavali bodo dosedanje in bodoče delo ter volili novega sekretarja.
Občina dobi v oskrbo 56 km novih cest
mesto kamnov postavil valjčne naprave. Kmalu za njim se je za modernizacijo odločil tudi Miko Prok-šelj iz Učakovcev.
Z mletjem moke na novih napravah so ljudje zelo zadovoljni, zlasti še zato, ker jim ni treba čakati 2 ali 3 dni kot prej, temveč dobijo moko v zamenjavo takoj, ko pripeljejo žito v mlin. Tudi gospodinje so vesele boljše moke, saj pečejo tako bel kruh, kot ga prodajajo v pekariji.
F. P.
BREZ SODELOVANJA NE GRE
V črnomaljski občini bodo te dni končani sestanki političnih aktivov na terenu, kjer vodstva vseh organizacij in društev razpravljajo o delovanju in medsebojnem sodelovanju. Povsod poudarjajo, da sodelovanje med organizacijami in društvi ni zadovoljivo, ponekod pa se kažejo celo nasprotovanja. Vse to škodi skupnim akcijam za napredek kraja.
V	več krajih so začeli skupno načrtovati delo krajevnih skupnosti, kar bo gotovo pripomoglo k hitrejši uresničitvi želja.
---------------------------  'v
Srečno, tovariš Bojan!
V	Krogu uomacin m tovarišev iz ZZB NOV je pred dnevi praznoval 50-letnico Bojan Fabjan iz Črnomlja. Ljudje po vsej Beli krajini ga poznajo kot spome-ničarja, borca in aktivista, ki je prejel za svojo požrtvovalnost več visokih odlikovanj. Po vojni je opravljal odgovorne družbenopolitične funkcije, zdaj pa je upokojen, toda še vedno delaven, posebno v borčevskih organizacijah. Tovarišu Bojanu, ki je pred kratkim napredoval tudi v rezervnega majorja JLA, ^prisrčno čestitamo!	^
Svež veter v kulturi
8. januarja je bil v Adlešičih občni zbor prosvetnega društva, ki je bil lepo obiskan. Izvolili so 11-članski upravni odbor in vodje naslednjih sekcij: dramske, folklorne ter tamburaške in pevske. Lepa udeležba je pokazala, da veselje do kulturno-prosvetnega dela še ni zamrlo in da z novim zaletom oživljajo to dejavnost.
Po vsem tekstilnem blagu, perilu, pleteninah, konfekciji in preprogah boste svoje potrebe zadovoljili najugodneje pri
»VELETEKSTILU«, Črnomelj
ČRNOMALJSKI DROBIR
Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi!
metliški tednik
PLINARNA LJUBLJANA
obvešča cenjene potroš-nike plina za kuhanje in ogrevanje, da ga dobijo
• VSAK DAN OD 14.30 do 18.30
pri BORISU WEISSU, Metlika, Na Obrh 7
V šolskem varstvu med urico oddiha. (Foto: R. Bačer)
Danes ni sile, a morda bo jutri
Medtem ko je za manjše šolarje zaposlenih mamic v Metliki lepo poskrbljeno, znajo večji povzročati težave — Kdo bi bil sam doma, če prijatelji žvižgajo pod oknom?! O1 tem velja razmisliti
„Kuj železo, dokler je vroče!“ je star rek, ki ga še danes ne bi smeh prezreti. Če imamo železo v svojih rokah! Ako pa nam to uhaja, nimajo česa kovati. Prispodoba je tokrat namenjena vzgoji otrok. V metliškem šolskem varstvu je letos blizu 40 šolarjev. Zanimanje za vpis je bilo dosti več, a so morali prošnje zavračati, ker ni bilo dovolj ne prostora ne učnih moči.
V	varstvu so samo otroci zaposlenih staršev iz prvih ,treh razredov osnovne šole, medtem ko za večje ni organiziranega šolskega varstva. To je železo, ki nam uhaja iz rok. Otroci so v času odsotnosti staršev prepuščeni cesti.
Za manjše je lepo poskrbljeno. Starši so lahko srečni, kajti za 60 din na mesec se povsem znebijo skrbi za šolo in varstvo otroka. Za ta denar dobi otrok še malico povrhu. Pod nadzorstvom učiteljice šolarji v varstvu napišejo naloge in se na-
c— -----------------------------S
Skrb za človeka
Pred kratkim je bil v Metliki že drugi seminar za nego ostarelih ljudi. Kar 34 udeležencev, med katerimi so bili predsedniki in aktivisti Rdečega križa s terena, predsedniki krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij Socialistične zveze ter zdravstveni in socialni delavci, je sodelovalo v razpravah.
Ko so ocenjevali, kakšen napredek je v tej dejavnosti že dosežen po vaseh, so lahko ugotavljali, da je delo lepo začeto in že kaže prve uspehe. Povsod, kjer na vasi zvedo za starejšega in pomoči potrebnega človeka, se zanj zavzamejo v vseh organizacijah. Poskrbijo za sosesko pomoč, če je primer hujši, obvestijo pristojne v Metliki V vseh dosedanjih akcijah se je pokazalo, da so ljudje pripravljeni pomagati sočloveku v težavah, saj so v več primerih pri tovrstni pomoči sodelovale tako organizacije kot posamezniki tja do najbližjih sosedov prizadetih.
Na seminarju je tokrat predaval še prof. Trček iz Ljubljane, lji je lepo razložil, kako se spreminja duševnost in miselnost starajočega se človeka in kako naj okolica s takimi ljudmi ravna.
KUPČIJEMIRUJEJO
V preteklih 14 dneh, ko so bili doma na obisku številni zdomci, so se močno zanimali za nakup gradbenih zemljišč. Kupčij niso mogli skle-
Eati, ker jih je zatekel predpis, po aterem je začasno prodaja zemlje ustavljena. Kdor je nameraval graditi, bo moral počakati.
STREHA POSTAVLJENA
V Primostku so novi gasilski dom spravili pod streho. Zima je bila ugodna, zato so lahko dela nadaljevali vse do nedavnega. Zdaj je čas, koje na deželi najlepša priložnost za družbene akcije, saj delo na kmetijah počiva. Gasilski dom so v Primostku spravili pod strdi o največ z lastnim delom, saj je občina pomagala le z 32.500 dinarji.
učijo, imajo tudi čas za igranje, obenem pa se naučijo lepih navad tako v odnosu do starejših, kot pri jedi.
Rezultat dobro organiziranega varstva je, da ob polletju nihče izmed varovancev ni imel slalih ocen. Učiteljica Anica Pezdirc prizna, da ni šlo brez težav. Naporno je 35 otrokom iz treh razredov in šestih paralelk pomagati pri različnih nalogah iz več predmetov. Vsi ne dojemajo enako hitro. Nekaterim dela težave tudi jezik, ker doma govorijo hrvaško. Vse to predstavlja vrsto težav, vendar so jih z dobro voljo in dobršno mero požrtvovalnosti premagali.
Tak način šolskega varstva je v Metliki vpeljan že šesto leto. Na roditeljskih sestankih vedno znova ugotavljajo, da so starši zadovoljni (saj so lahko!), obenem pa tudi to, da pogrešajo takega varstva večji otroci. Morda šolar iz 4., 5. ah 6. razreda res ne bo doma zažgal po-
V METLIKI 2412 LJUDI
Na metliškem matičnem uradu » smo zvedeli, da se je prebivalstvo Metlike v lanskem letu povečalo za 122 ljudi inje mesto 31. decembra lani štelo 2412 prebivalcev (1140 moških in 1272 žensk). Prav tako se je povečalo število prebivalcev v občini, ki je konec decembra imela 7387 ljudi (3518 moških in 3869 žensk). V samem mestu stanuje torej skoraj tretjina vseh očanov.
Lani se je v metliški občini rodilo 117 otrok. Le trije so bili rojeni doma, 102 v bolnici, največ v novomeški, medtem ko je 12 mladih občanov prišlo na svet v tujini. Na metliškem matičnem uradu seje poročilo 46 parov, 2 poroki pa sta bili opravljeni po posebnem postopku.
V	občini so lani zabeležili 79 primerov smrti.
V	METLIŠKEM KINU je bilo lani predvajanih več kot petina filmov (31) s predikatom, to je republiškim priznanjem, da so kvalitetni, umetniški, vzgojni itd. Na žalost pa so bili prav ti filmi zelo slabo obiskani in je podjetje skoraj redno imelo z njimi izgubo.
TUDI V NOVEM LETU bo metliško kino podjetje vsak teden v nedeljskem terminu (od petka do nedelje) skušalo predvajati film s predikatom. V prihodnjih tednih bodo na vrsti Zakon divjega zahoda, vojni film Razbojnik, Noč nad mestom in Sedmi križ.
MOJSTRSKO DRUŠTVO V METLIKI, ki v mestu opravlja pogrebno službo, je imelo 23. januarja letni občni zbor. Po njegovem sklepu bo letos članski pogreb veljal 772,20 din, pogreb nečlana pa 1465,40 din. Sprejet je bil tudi cenik za razne manjše storitve. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Darkom Barbičem, tajnikom Božidarjem Flajšmanom in blagajnikom Silvom Mihelčičem.
SEST TRAKTORJEV S PRIKLJUČKI (plug, kosilnica, krožne brane in prikolica), ki jih je prejšnji teden prejela metliška kmetijska zadruga, so interesenti kar razgra-
grete hrane na štedilniku ah povzročil druge vrste nesrečo, ni pa še; toliko zrel, da bi se znal odtegniti klicu tistih, ki ga vabijo na potep Kam pa to pelje?	R. B.
LEP ODZIV
Krvodajalskih akcij, ki jih je na metliškem območju organiziral občinski odbor RK za potrebe novomeške transfuzijske postaje in ki so se odvijale v januarju, so se občani lepo udeležili Tako je 11. januarja darovalo kri 50 ljudi, 18. januarja je bilo 56 prostovoljnih krvodajalcev, za 25. januar pa je prijavljenih 63 občanov. 2e za zadnjo krvodajalsko akcijo, ki bo 1. februarja, je na spisku 78 oseb.
ZA VODJE IN NAMESTNIKE
Prve dni februarja se bo v Metliki začel 80-urni tečaj prve pomoči, namenjen vodjem in namestnikom ekip prve pomoči iz manjših delovnih organizacij, kakor tudi iz terena, kjer takih enot v okviru splošnega ljudskega odpora še nimajo. Precej zanimanja je tudi za 20-urne tečaje, s katerimi pa bodo morali malce počakati, ker predavatelji ne zmorejo vsega naenkrat.
bili, čeprav je komplet veljal okoli 66.000 dinarjev. Zanimanje za te vrste kmetijsko mehanizacijo je zelo veliko, zlasti ker nakup delno kreditira zadruga. Zadnji čas so v kmetijski zadrugi prodah že 9 večjih in 6 manjših traktorjev. Zadnji so šli v Berčiče, Slamno vas, na Grabrovec, Cerovec, Grm, eden pa na Hrvatsko.
V	METLIŠKI TRAFIKI na Mestnem trgu smo zvedeli, da gre najbolj v promet Nedeljski dnevnik, kateremu slede TT, Stop (s televizijskim programom), Antena, Dolenjski list, Delo in drugi. Od hrvatskega časopisja je na prvem mestu Arena, nato pa sledijo Vjesnik u srijedu, Studio in drugi.
METLIŠKI PIHALNI ORKESTER je v nedeljo, 30. januarja zvečer, v domu Partizana priredil svoj prvi letošnji koncert. Dirigiral ga je kapelnik Ivan Jerina. Mlajši godbeniki so na nastopu pokazali kar lep napredek.
UMRLI SO: Marija Konda iz Gor. Lokvice, stara 76 let; Terezija Gornik iz Malega Lešča, stara 50 let; Marija Vranešič iz Dragoševcev, stara 80 let; Mihael Srebačič iz Zele-beja, star 76 let, in Jure Gorše iz Bubnjare, star 60 let.
SPREHOD P0 METLIKI
PRISLUHNITI klicu po 'boljših'cestah v občini’
Oddaljeni učenci vstajajo ob petih
Za prevoz je poskrbljeno, za prehrano ne — Kombiji so razmajani
V osem osnovnih šol v krški občini se vozi k pouku 1.100 učencev, od tega v Brestanico 91, v Kostanjevico 127, v Krško 285, v posebno šolo v Krškem 67, v Leskovec 253, v Podbočje 132, na Rako 73 in na Senovo 72.
Svoje kombije za prevoz učencev imajo šole v Brestanici, v Kostanjevici, v Leskovcu, na Senovem, v Podbočju in na Raki. Razen tega se prevažajo otroci še z avtobusi in vlakom. Šolska vozila so že slaba, zato so pogostokrat okvarjena. Tudi ceste so poglavje zase. Šole predlagajo, da bi bolje skrbeli zanje, zlasti pozimi.
Do Brestanice ceste redno plužijo, prav tako do Senovega s^Srebotnega in Malega kamna. Niso pa zadovoljni v Kostanjevici, kjer vedno prepozno očistijo sneg s ceste do Črneče vasi. Tudi sicer je ta cesta ena najslabših. Kadar zapade več snega, sta zaradi zamude pri
pluženju za nekaj dni neprevozni cesti na Zdole in na Goro iz Krškega. Pouk zamujajo še tisti otroci, ki so vezani na avtobus Kozje-Krško, ker so na Kozjanskem zameti in zato avtobus ne pripelje o pravem času. Tudi v Podbočju niso zadovoljni s pluženjem. Nad cestami se pritožujejo še na Raki, ker vidijo na njih cestarje le takrat, ko nimajo dela pri asfaltiranju, to je pozimi.
Kljub prevozom so otroci dolgo odsotni od doma. Nekateri šolarji pešačijo več kilometrov do kombija. Najdlje učenci iz- Presladola (po 10 ur), ki se šolajo v Brestanici. Vozači iz krške šole so odsotni po devet
KAKO' hitreje: iz objema zaostalosti
Gorjanske vasi se oglašajo
Devet krajevnih skupnosti, in ena sama želja
Najprej so se zganili prebivalci Črneče vasi, v dolini so jim sledili in jih podprli. In tako je krajevna skupnost Podbočje predlagala ustanovitev odbora za razvoj gorjanskega območja od Kostanjevice do Velike Doline.
Zahteva je prišla pred svet posavskih občin. Taje sprejel pobudo in predlagal, naj se vključijo v odbor še krajevne skupnosti Šentjanž, Studenec in Bučka iz sevniške občine. Prvo sejo odbora bo do konstituiranja vodil predsedujoči sveta posavskih občin Jože Radej. Odbor,naj bi štel 15 članov, ki bodo zastopali devet krajevnih skupnosti
Iz krške občine sodita zraven Podbočje in Kostanjevica, iz brežiške Cerklje, Mrzlava vas, Čatež in Velika Dolina, iz sevniške pa nerazviti predel na desnem bregu Save: Šentjanž, Bučka in Studenec.
Prebivalce goijanskih in podgor-janskih vasi tarejo predvsem skrbi zaradi cest. Še vedno pa so slabo povezani med seboj in tudi z večjimi središč. Sami in s pomočjo občinskih skupščin se lotevajo urejanja cest in poti, vendar gre to vse prepočasi
Ker pa so ravno ti kraji dali velik delež narodnoosvobodilnemu boju, je med ljudmi najrevnejših goijanskih predelov vznikla misel, da so le zaslužili pozornost in pomoč slovenske skupnosti. Združeno bodo nastopili, sešteli vrednost dosedanjih akcij in prikazali, kakšne načrte imajo, da bi dvignili ta kos slovenske zemlje iz zaostalosti.
Zavedajo se, da morajo sami napraviti prvi korak, zato niso držali rok križem in samo v Podbočju se lahko pohvalijo, da so na območju
krajevne skupnosti uredili 15 km cest Prepričani so, da bo združen nastop devetih obrodil sadove.
J. TEPPEY
ur, iz Podbočja in Senovega sedem do osem ur, iz Leskovca sedem ur in z Rake šest ur in pol.
Prehrana vozačev ni zadovoljiva, saj prejemajo le šolsko malico, tisti najbolj oddaljeni pa bi na vsak način morali imeti v šoli tudi kosilo. Upoštevati moramo, da so nekateri v šoli že od šestih zjutraj, in da morajo od doma kmalu po peti uri, največkrat brez pravega zajtrka, in da pridejo pozimi v šolo vsi pre-mraženi.	j.	T.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
V soboto oktet
Letošnja proslava slovenskega kulturnega praznika bo za Krško izjemen kulturni dogodek. V soboto, 5. februarja, bo v dvorani DPD Svoboda na Vidmu nastopil Slovenski oktet, ki se je pred kratkim vmfl z gostovanja po Japonski. Krškemu občinstvu je oktet že večkrat zapel, v novi sestavi pa se bo tokrat predstavil prvič. Začetek sobotne proslave z uvodnim govorom prof. Plestenjaka je napovedan za 19. uro. Vstop je prost!
Več zo izvoz
in manj uvoženega lesa
Delavski svet krške tovarne papirja je 28. januarja sprejel gospodarski načrt podjetja za leto 1972. Plan je tokrat zelo napet, in če ga bo kolektiv dosegel stoodstotno, bo zanj že to zelo lep uspeh. Letos bo tovarna izdelala 106.000 ton izdelkov za prodajo. Izvoz bo dvakrat večji od lanskega. Njegovo vrednost cenijo na 3 milijone dolaijev. V tujino bo celuloza prodala
10.000 ton celuloze in 10.000 ton papirja. Tako bo kolektiv sam ustvaril devize, kijih nujno potrebuje za rekonstrukcijo.
V	jeseni letos predvidevajo generalno popravilo parnega kotla. Proizvodnja papirja bo tisti čas zmanjšana. Remont bo trajal 30 dni. Kolektiv se bo moral zelo potruditi, da ne bo prekoračil predvidenega roka. Zaradi remonta bo izpadlo 3.000 ton proizvodnje. Izpad bodo nadomestili z izdelovanjem satiniranega papirja <3.000 ton) in z 2.000 tonami papirja na novem stroju. Oboje bodo začeli izdelovati v zadnjem četrtletju.
Letos so sklenili za polovico zmanjšati uvoz lesa iz drugih držav. Lani so ga kupili v tujini
140.000 prm., letos pa ga predvidevajo okoli 70.000 prm. Prav zaradi tega računajo, da bodo imeli možnost ustvariti večje sklade. Ti naj bi se povečali od lanskih 6 do 7 milijonov na približno 11 ali 12 milijonov. Od tega bo ostalo podjetju približno 10 milijonov.
J. TEPPEY
„GASILSKA CISTERNA“ — Dolgoletna želja krških gasilcev seje izpolnila, pred dnevi so dobili sodoben gasilski avtomobil, tako da bodo zdaj lahko kljubovali požarom. Akcija, ki so jo začeli občinska gasilska zveza, oddelek za narodno obrambo in občinska skupščina, je torej s pomočjo zavarovalnice Sava uspešno zaključena. (Foto: Tone Zalokar — Krško).
KRŠKE NOVICE
SEKRETARIAT ODBORA „KOZJANSKEGA ODREDA1* se je 15. januaija sestal v Krškem, da bi sestavil letošnji delovni načrt. Zaenkrat so se odločili le za sodelovanje pri ustanovitvi „Mladinskega kozjanskega odreda11 in za nadaljevanje zbiranje gradiva za zbornik, ki naj bi natančno obdelal družbenopolitična, gospodarska in vojaška dogajanja na Kozjanskem med 1941. in 1945. letom. Natančnejši program dela bo sekretariat izdelal sele, ko bo znano, kolikšno finančno podporo mu bo namenilo šestero občin, v katerih ima odred domicil.
V	PONEDELJEK SO OSNOVNOŠOLCI ponovno sedli v šolske klopi. Večina kratkotrajnih počitnic pa je takrat minila brez prave živahnosti in vzdušja, ki jim ga lahko prinese le sneg. Izdatne padavine so prišle nekoliko prepozno, šele minuli petek.
MLADINSKI AKTIV V TOVARNI CELULOZE in papirja Djuro Salaj je lani združeval okrog 80 članov. Vključili so se v republiško ,Akcijo 75“, k poživitvi dela aktiva pa je pripomoglo tudi povezovanje z mladino jugoslovanske papirne indu-
ČaČku, Zagrebu, Maglaju, Banjiluki, Sremski Mitroviči in na Reki so pogosta športna srečanja, pa tudi občasne problemske konference.
V SOBOTO JE BILA V PROSTORIH HOTELA „Sremič" slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki slovenske in jugoslovanske avto-moto zveze ter predstavniki zasavskih društev iz Sevnice, Bistrice ob Sotli, Brestanice, Brežic in Krškega. Ob tej priliki so 21 najzaslužnejših članov nagradili z zlato spominsko značko AMZS, Ivan Molan in Evald Babič, lanskoletna državna prvaka v speedwayu, pa sta prejela dragocena kristalna pokala, dar matičnega društva Krškega.
V NEDELJO SE BODO PREDSTAVNIKI MLADINE zbrali na redni letni volilni konferenci. Razpravljali bodo o vsebinski usmeritvi in delovnem programu občinske konference ZM v 1972. letu in obravnavali sklepe 21. seje predsedstva ZKJ. Mladina je na sejo povabila tudi predstavnike ostalih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine.
BREŽIŠKE VESTI
»Snaho« na odru
Drevi bodo na brežiškem odru gostovali Celjani s komedijo iz rudarskega življenja, z Lawren-ceovo „Snaho“. Popoldne bodo zaigrali za gimnazijce in dijake poklicne šole. Večerna predstava bo ob 20. uri.
Nagrade za Prešernov dan
V	počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravljajo kulturni program dijaki literarnega krožka brežiške gimnazije. Ob tej priložnosti bodo podelili šolarjem nagrade za najboljše naloge, ki so bile razpisane na temo „Osvobodilno gibanje Vietnama". Proslava bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani Prosvetnega doma.
Na Črncu je 90 stavbnih parcel za stanovanjske in obrtniške hiše, v Šent-lenartu pa jih lahko takoj dobijo interesenti za vrstne hiše
Skupščina SRS je pred kratkim sprejela zakon o začasni prepovedi prometa z zemljišči, ki ima namen zajeziti prekupčevanje z gradbenimi parcelami in onemogočiti lastnikom zemljišč neupravičeno pobiranje rente.
Bodoče graditelje hiš v brežiški občini ta ukrep ne bo pri-zadeL Stanovanjsko in komunalno podjetje ima na razpolago večje število stavbnih parcel za graditev atrijskih in vrstnih hiš ter nekaj manj parcel za samostojne enodružinske in montažne hiše.
Po pravkar sprejetem zazidalnem načrtu za Črnec (obrtniško središče) je predvidenih približno 90 stavbnih parcel za stanovanjske in obrtniške hiše.
V	delu je zazidalni načrt za Trnje — Zakot, ki ga bo občinska skupščina sprejela predvidoma do maja letos.
Stanovanjsko podjetje lahko ’ takoj odda stavbne parcele za graditev atrijskih in vrstnih hiš v soseski Šentlenart, kasneje pa tudi za samostojne stanovanjske in montažne hiše. Odškodnina
za kvadratni meter tega zemljišča je 20 din, razen tega je treba plačati še stroške za pripravo in opremo stanovanjske soseske (od zazidalnega načrta do napeljave glavnih vodov za kanalizacijo in vodovod do makadamskih cestišč). Površina stavbnih parcel za atrijske in vrstne hiše je približno 300 kv. metrov.
Ker so v tej stanovanjski soseski še proste parcele za samostojne stanovanjske hiše (montažne ah zidane), jih bo spričo prepovedi prodaje zemljišč odkupilo od lastnikov stanovanjsko in komunalno podjetje po načelu pravične odškodnine, ki znaša približno 20 din za kvadratni meter. Občanom jih bo
BIZELJSKO
Bencinsko črpalko na Bizeljskem bo od aprila naprej prvzel Petrol. Do sedaj je skrbela zanjo krajevna skupnost. Petrol bo zgradil dve novi cisterni: eno za bencin, drugo za kurilno olje. Namestil bo naprave za vodo in zrak in postavil večji kiosk za material in priročno skladišče. Tudi dovozno pot do črpalke nameravajo razširiti. Ta črpalka je na cesti Brežice-Šmaije edina, zato je zaradi naraščanja prometa nujno, daje sodobno urejena.
NOVO V BREŽICAH
ODBOR ZA IZDAJANJE sindikalnega biltena pri ObSS v Brežicah je sklenil ta mesec izdati prvo številko tega glasila. Bilten bo prinašal zgoščene informacije predvsem s tistih področij, na katenh se bo morala učinkovitost sindikata povečati. Njegova vloga bo razen obveščeva-nja tudi spodbujanje k temeljitejšemu reševanju neurejenih vprašanj v delovnih organizacijah in širši skupnosti. Bilten bo izhajal v 70 izvodih. Prejemale ga bodo vse podružnice.
V	SOBOTO IN NEDELJO so bili v Čateških Toplicah zbrani vodje marksističnih krožkov iz Slovenije. Zanje je priredil dvodnevni seminar republiški center marksističnih krožkov. Brežiška mladina na njem ni imela svojega predstavnika.
SEKCIJA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK pri občinski konferenci SZDL je te dni sprejemala delovni načrt za leto 1972. Sklenila je razposlati ženskam v občini vprašalnik, da si bo z odgovori nanj pomagala pri sestavljanju analize o problematiki, ki bi jo družba lahko učinkoviteje reševala v korist žena. Poseben poudarek zasluži
otroško varstvo, saj imamo še vedno veliko primerov, ko zaposlene matere nimajo kam oddati svojih otrok.
KONČNO SNEG. Šolarji so se na-smučali, toda samo tisti, ki so obiskovali tečaj v Pečicah. Tudi otroci iz hribovskih krajev so se na saneh ali smučeh (če jih imajo) naužili zimskega veselja. Zdaj pa so na vrsti predšolski otroci. Smučarsko društvo jim obljublja tečaj na Čatežu. Ob popoldnevih bosta malčke učila spretnosti na smučeh telesnovzgojna delavca Marija Veble in Poldi Rovan.
PO ČEM JE KAJ. V soboto smo v poslovalnici Agrarie s sadjem in zelenjavo zvedeli za tele cene: cvetača 7 din kg. čebula 3, česen 8, korenje 3 in 6, peteršilj 9, zelena 6, fižol 4,5 in 8,5, krompir 0,80 do 1 din za kg, motovilec 15, ohrovt 5, pesa 3, kisla repa 4,5, kislo zelje 4,5, zelje v glavah 1,3, endivija 6, suhe fige 9, grozdje 8, hruške 5,2, jabolka 3,5 do 5, limone 6, pomaranče 5,5 do 6, banane 7,4, dateljni 6,4 in suhe slive 7,6 din za kg.
podjetje oddalo za gradnjo po isti ceni, ti pa bodo morali plačati še stroške za pripravo in opremo zemljišč. Lastniki prostih parcel bodo te morali prodati pooblaščeni organizaciji za oddajanje stavbnih zemljišč, v nasprotnem primeru pa stanovanjsko podjetje lahko pridobi tako zemljišče po zakonu. Isto pravilo velja tudi za odkup zemljišč v okolišu Črnec in pozneje v Trnju in Zakotu.
K. S.
OBRTNIH ZAOSTANKOV NAJVEČ
Nelikvidnost najbolj občuti proizvajalna obrt, ki dela pretežno za družbeni sektor. V brežiški občini beleži zaradi teh vzrokov davčna uprava največ zaostankov. Izterja-vanje z izvršbami z žiro računov gre počasi, kajti podjetje slabo plačujejo, slovenska še kar v redu, medtem ko iz drugih republik precej zaostajajo.
NOVI TELEFONI
Na Veliki Dolini so zaprosili podjetje PTT za pet novih telefonskih priključkov. Trenutno imajo samo enega v tem okolišu. Na novo si ga želita tudi šola in trgovina, vendarse nista dobili odgovora. Vsaj po en telefon bi radi občani z Laz in Ko-ritnega, da bi ga lahko uporabljali v primeru bolezni, požara, pa tudi tedaj, ko je potrebno poklicati veterinarja.
MALO KMEČKIH OTROK
V	brežiški gimnaziji se šola komaj deset odstotkov kmečke mladine. Pobudniki za ustanovitev šolskega centra računajo, da bi ta lahko omogočil več novih oblik šolanja, v katere bi se vpisovalo več otrok s podeželja. Lahko bi odprli oddelke raznih srednjih šol, ki so zdaj samo v večjih središčih. Otroci iz socialno ogroženih družin bi tako prišli do
foklicev, kakršnih v občini primanj-uje, pot do kruha pa bi bila v tem primeru dosti cenejša.
Pobuda krajevne skupnosti
Ko smo 20. januarja priobčili sestavek o ustanavljanju vaških vodovodnih odborov, smo pomotoma zapisali, da so bili ustanovljeni na pobudo ZK namesto na pobudo krajevne skupnosti, čeravno je tudi ZK razpravljala o tem in poudarila, naj steče celotna akcija v okviru SZDL.
Več kot 150 šolaijev je preživelo pet počitniških dni na belih pobočjih v Pečicah, kjer so jim vaščani prinašali malico kar na smučišča. Sprejeli so jih nadvse gostoljubno in z veliko željo, da bi v njihovi opuščeni šoli čimprej uredili prostore za sprejem mladih smučaijev. (Foto: Jožica Teppey)
ODŠKODNINA ZA KVADRATNI METER ZEMLJIŠČA JE 20 DINARJEV
Graditelji hiš ne bodo prizadeti
PD' LISCA
Podelitev priznanja Andreji Flajs, ki je prejela srebrni planinski znak. Zlati znak je prejela Jela Frankič, srebrnega pa še Vinko Božič, Maijanka Strgar in Franc Ogorevc. (Foto: F. Pavkovič)
KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA
Drobtinice, ki to niso
Podatki, ki kažejo na težak položaj socialne službe v sevniški, manj razviti občini
14-KRAT ROKA ROČICI - Brez pretiravanja, ko človek posluša pripovedi socialnih delavk, je kot da bi poslušal odlomke iz Vorančevih pripovednih deL Vrsta slovenskih revij je pred kratkim opisala zgodbo enega nesrečnega otroka, v sevniški občini bi lahko pisali domala slične pretresljive zgodbe 14 otrok, ki so jih odprte roke družin - rejnikov rešile žalostnega konca.
KAJ SE BOLJ SPLAČA? - V sevniški občini ne bi našli študenta, ki bi prejemal 1.250 din štipendije na mesec, toliko pa ponavadi znašajo stroški za bivanje v vzgojno-poboljševalnem domu. Zavožena mladost mladoletnika pa se ne popravi v nekaj mesecih!
Ribiči na tekočem
Da naglica ni dobra, tega se ne zaveda samo polž, ko leze čez plot, marveč tudi ribiči sevniške ribiške družine - krmeljskega pododbora. V ribiški vitrini v tem kraju še vedno vabijo ribiče na ribiško tekmovanje na jezeru Štrit, ki je bilo v začetku lanskega poletja. Dovoljeno bo loviti tudi s kostnimi črvi, piše - seveda če se ne bodo prej preveč usmraditi, dostavljamo.
KONEC IZVIJANJU
Minuli teden je potekel rok za plačilo zapadlega prispevka za mestno zemljišče v Boštanju za leto 1971. Prispevka ni nihče pobiral, malokdo pa ga je sam plačal, marsikdo - saj je precej občanov negodovalo nad tem prispevkom - pa je po
tihem pričakoval, da se bo vse pozabilo kot leto poprej. Tokrat pa ni bilo šale, javno tožilstvo je vsem za-
mudnikom poslalo plačilni nalog, seveda pa so pribili stroške opomina.
A . Ž.
VES DOHODEK - SOCIALNA PODPORA - Zofka Koren, ki vodi oddelek za socialno skrbstvo, lahko našteje 42 ljudi in družin, ki nimajo drugega vira za preživljanje kot socialno podporo. V poprečju je le-ta znašala lani 240 dinarjev. Podpore sicer prejema skupno 221 ljudi, občina pa razen tega plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje 147 osebam. To so za občino velike dajatve, za prizadete pa sorazmerno skromna pomoč.
STARČKI V DOMU - Kako je z najbolj perečimi primeri ostarelih in osamelih ljudi? V domovih jih je bilo lani 67 ljudi, kar je stalo 45 starih milijonov.
ZAPUŠČAJO OTROKE - Zdo-marstvo prinaša nove težave. Starši odhajajo na delo v tujino, doma pa puščajo otroke sorodnikom in, žal, pogosto tudi - cesti. Boža Blaznik, socialna delavka v občinski upravi, je prepričana, da bi bilo število zapuščenih otrok še večje, če se ne bi povezali s službo za notranje zadeve, ki prepreči odhod v tujino tistim staršem, ki ne poskrbijo za otroke.
A. Z.
BOŠTANJ: RAZMAH OBRTI
Blizu železniškega mostu v Bosta nju se v sožitju lepo razvija najstarejša obrt in mlajše sodobnejše obrti. Dovolj dela imata obe avto-kleparski delavnici, avtopleskar in avtomehanik. K slednjemu vozijo svoje avtomobile celo lastniki iz Kopra in Zasavja. V nekdanjem bifeju, ki se ga je oprijelo ime „Na obali", bodo 12. februarja odprli restavracijo Na obali, ki bo imela skoraj 90 kv. metrov prostorov. Opremo za ta lokal dela sevniški Stilles.	2.
Gostovanje Celjanov
V	ponedeljek, 7. februaija ob 19. uri, bo v TVD Partizan v Sevnici gostovalo celjsko ljudsko gledališče z dramo Thomasa Es. Eliota „Umor v katedrali41.
SEVNIŠKI PABERKI
SNEG S STREH - Na Glavnem trgu v Sevnici imajo le tri hiše snego-jrane, pri drugih pa imajo ogromne količine snega prosto pot na pločnike in dele cestišča. Tudi v Šmarju ni bolje, minulo nedeljo je sneg s hiše na Planinski cesti št. 9 do polovice zaprl cestišče v slabo preglednem ovinku. Bodo ukrepi proti malomarnim lastnikom hiš sledili šele nesreči?
ZNIŽANE CENE - TRGOVINA PA ZAPRTA - V poslovalnici trgovskega podjetja z obutvijo na Glavnem trgu so ženski zimski obutvi znižali cene tudi do 60 odstotkov. Napis in cene v izložbi so seveda že prvi dan razprodaje privabili precej nakupovalk, žal pa je prodajalec popoldne zaprl trgovino precej časa pred zaključkom poslovanja - ker je nesel na postajo neke pakete (!? )
KDO ŠUŠMARI — Eden od sevni-ških dimnikaijev je pustil svoje metle ob pol petih zjutraj pred gostilno Na križišču v Šmarju, medtem koje v gostilni čistil štedilnike. Ko je pobiral svoje orodje, je ugotovil, da mu
je nekdo ukradel metle. Kaže, da Še vendarle vlada zanimanje za dimnikarsko delo, čeprav se za uk le malokdo odloči.
USPEL SMUČARSKI TEČAJ -Planinsko društvo Lisca je priredilo za najmlajše člane iz osnovnih šol Sevnica, Tržišče, Krmelj in Šentjanž na smučiščih Lisce smučarski tečaj za 35 udeležencev. Žal je trajal le 4 dni, ker ni bilo več denarja.
SOS ZA MIRNO — Starim onesnaževalcem reke Mirne (novomeškemu KREMENU, GABROVKI in mirenki DANI) se je pridružila še tovarna za predelavo krompirja na Mirni. Sevniški ribiči še posebno negodujejo, saj je pričela nova tovarna obratovati brez čistilnih naprav.
POROČILA STA SE le dva para T Karel Oblak iz Zabukovja in Matilda Klanšek z Žurkovega dola ter Alojzij Habič iz Brezine in Marija Motore iz Žigarskega vrha.
UMRLI SO: Jože Jene, Neža Pov-še in Pavel Strgar iz Šmarja, Alojz Bildja s Ceste na Dobrovo, Marija Šumej iz Florjanske ulice in Jože Kepa z Glavnega trga.
70 planinskih let
Poleti bodo odprli Jur-kovo kočo in slavili sedemdesetletnico
Da Posavje nima le lepih gora in znamenitosti, marveč tudi močno planinsko organizacijo, je potrdil občni zbor Planinskega društva Lisca, Sevnica - Krško, kije bil 20. januarja. Kar 743 ljubiteljev gora šteje, in kar je še pomembnejše, člani društva so predvsem šolska ift delavska mladina.
Za delovanje v minulem letu je treba posebej pohvaliti planinsko skupino v Jutranjki, zatem v Trgov-; skem podjetju Sevnica, lepe uspehe pa so dosegli tudi najmlajši planinci v sevniški osnovni šoli pod vodstvom Nevenke Zajc, v Tržišču, Krmelju in Šentjanžu pa pod vodstvom Toneta Zgonca. Lanije prejel zlato značko pionir planinec Zoran Drobne, Marjan Zidarič iz Sevnice pa bo na srečanju pionirjev planincev v Mozirju letos prejel enako priznanje.
Seznam izletov v minulem letuje bil zelo bogat. Na Triglav se je lani povzpelo kar 8 skupin z okoli 70 udeleženci. Planinci niso zanemarjali planinskega šolanja in skrbi za označevanje planinskih poti, največji uspeh pa predstavlja nova Jurkova koča na Lisci, ki jo bodo odprli poleti, ko bo društvo slavilo 70 let delovanja. Ta proslava bi lahko imela republiški značaj, posebno še, ker so se prebivalci sevniške občine že nekajkrat izkazali pri organizaciji velikih slavij, naj omenimo samo stoletnico tabora in proslavo v Šentjanžu.	A.	ŽELEZNIK
MI IN CEINE
Hvala uzdi
Izjema le metle (ki jih pri nas nasploh močno primanjkuje)
Javna skrivnost je že, da bo zamrznitev cen podaljšana za en mesec, torej bo odtajanje nastopilo hkrati s pravo pomladjo. Ljudje se že, vnaprej bojijo, da bodo cene brez povodca spet krenile navzgor in so s sedanjim stanjem pravzaprav zadovoljni
-	trgovci in kupci
V	Sevnici doslej ni bilo pomanjkanja posameznih izdelkov ali blaga. Resda je na voljo samo navadno mleko, ker je inšpekcija preprečila prodajanje alpskega mleka in mleka v tetrapaku po višjih cenah, kot so bile dovoljene, druga izbira pa ni bila zmanjšana. Izjemoma Je z dovoljenjem republiškega inšpektorja občinski tržni inšpektor Franc Škrabec dovolil podražiti metle.
Pokazalo se je celo, da tudi proizvajalci razumejo ukrep, saj so spustili ceno na tako raven, da se trgovini izplača prodajati njihove izdelke. Značilni so primeri podjetij Medeks, tovarne hranil Kolinska in Univerzal (Jesenice), ki so sprva povečala cene, kasneje pa popustila, ko so videla, da ni mogoče z glavo skozi zid.
Če torej izvzamemo nekaj izjemnih „probojevli cen, ki so nastali zaradi nevednosti, lahko zatrdno rečemo, da je imela zamrznitev doslej dober učinek in da tudi tak ukrep, ki ima sicer administrativni značaj, ni nič tako strašnega in da je upravičen takrat, ko odpovedo vsi drugi, demokratični načini boja proti inflaciji oziroma divjanju cen.	M.	L.
ODGOVOR: NI MOGOČE
Na prošnjo, naj bi lastnike traktorjev nasploh oprostili vozniškega izpita in odpravili registracijo trak torjev, so odborniki sevniške občinske skupščine, kot je bilo tudi pričakovati, dobili negativen odgovor. Po sedaj veljavnih predpisih tej želji ni mogoče ustreči, ker mora biti vsako vozilo, ki vozi po javni cesti, registrirano, voznik pa mora imeti vozniški izpit. Registracija in vozniško dovoljenje nista potrebna, če lastnik traktor uporablja samo za 'delo na polju ali ce z njim le prečka javno cesto.
ObS TREBNJE JE SPREJELA PRORAČUNSKO USMERITEV
Spet bo umetnost — skleniti konca
Prispevne stopnje kmetijstva in osebnih dohodkov se ne bodo zvečale, v obrti pa se bodo celo zmanjšale — Prednost pri izdatkih
Uravnovesiti občinske dohodke in izdatke tako, da bo večina zadovoljna, to je vsako leto eden najtrših orehov, ki jih dobi v klešče občinska skupščina. Za letos spet ne kaže najbolje, utegne se zgoditi, da bo občinski proračun sprejet celo kasneje kot običajno, morda celo v aprilu.
Čeprav še ni znano, koliko bo letos znašala republiška pomoč temeljni izobraževalni skupnosti in temeljni kulturni skupnosti, je občinska skupščina Trebnje minuli četrtek, 27. januarja, vendarle sprejela
Mojstrstvo
Mesarji so mojstri za računanje, to je obče znano. Natanko vam povedo ceno kćsa mesa, še preden se umiri kazalec na tehtnici, najboljši med njimi pa že celo, ko leti meso še po zraku. Spet po svoje se odlikuje mokronoški mesar, ki zna tako natančno odrezati kos mesa, da drobiža sploh ne potrebuje. Tako spreten je zlasti takrat, kadar meso kupujejo otroci.
DELNI USPEH AKCIJSKEGA NAČRTA
Da se akcijski načrt občinskega sindikalnega sveta ne uresničuje povsem tako, kot je bilo zamišljeno, je menilo predsedstvo ObSS na zadnji seji. V trebanjski občini je trenutno še vedno približno 100 ljudi, ki zaslužijo manj kot SOO-dinarjev na mesec. Glede samoupravljanja obratov ni bilo bistvenega napredka. Nezadovoljivo je tudi informiranje. Nobena delovna organizacija ne izdaja lastnega glasila. Predsedstvo je sklenilo, da bo izdajalo bilten, da se bo zavzelo za izvajanje stališč glede socialnih razlik, da se bo skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata prizadevalo za boljšo kadrovsko politiko, štipendiranje in da bodo v statut podjetij vnesli dopolnila iz dopolnjene ustave ter jih v vsakodnevnem delu tudi - uresničevali.
ŠE LETOS POSTAJA
V	TREBNJEM
Prevozniški podjetji „Gorjanci“ in „Sap“ bosta prispevali vsak polovico denarja za ureditev avtobusne postaje v Trebnjem, ki bo na prostoru med poslopjem zadruge in stare osnovne šole. Tak je bil dogovor, sprejet z namenom, da bi Trebnje vendarle dobilo primemo postajališče, ker mora zdaj na desetine avtobusov obračati na najbolj prometnem in utesnjenem delu pred občinsko stavbo. Gradnja bo veljala približno 200.000 dinarjev, postajališče pa bo delno drugačno, kot je bilo najprej predvideno. Urejeno bo, zagotavljajo, še letos.
KMETOVALCI:
Pisanost stane
Misli ob prvi poprav-Ijalnici kmetijskih strojev v Trebnjem
osnovna stališča, kako naj bi zbirali denar za splošne potrebe in kolikšna naj bi bila proračunska poraba nasploh.
Skupščina se pridružuje splošni usmeritvi, naj v prihodnje narašča splošna in osebna poraba počasneje kot družbeni proizvod, saj brez tega ne more biti umiritve, ki nam je po burnem inflacijskem letu tako potrebna. Računajo, da bo družbeni proizvod v občini letos naraščal hitreje kot v vsej Sloveniji (v občini za 30 odst., v SRS za 20 odstotkov), da bo stopnja zaposlovanja večja, rast osebnih dohodkov pa nekaj manjša (v občini za 12 odstotkov, v SRS za 15).
Za letos bo značilno, da še stopnja prispevkov od osebnih dohodkov ne bo zvečala, prav tako se ne bodo zvečale davčne obremenitve kmetijstva, za obrtno dejavnost pa je predvideno zmanjšanje prispevnih stopenj. Za koliko, to zaenkrat še ni mogoče zanesljivo reči, ker je treba stopnje uskladiti s sosednjimi občinami. Občinska skupščina je v četrtek podprla zamisel, da je treba obremenitve obrtništva zmanjšati, hkrati pa poostriti davčno disciplino, ki še vedno peša.
Takšna je usmeritev glede dohodkov. Kaj pa izdatki? Občinska skupščina je sprejela 12 točk obsegajočo listo izdatkov, ki bodo imeli prednost. Sem štejejo predvsem občinske dajatve za šolstvo, socjalno skrbstvo, zdravstvo, socialno varnost kmečkega prebivalstva, sklad za pospeševanje kmetijstva, državna uprava, kjer je nujno potrebno povečati prejemke zaposlenih, zatem bodo imele prednost organizacije in društva. Krajevne skupnosti naj bi po sprejetih stališčih prejele petino več denarja kot lani. Nadalje je treba zagotoviti denar za pripravo urbani-
stične dokumentacije, za vzdrževanje cest četrtega reda itd.
Z enim stavkom rečeno: narejen je okvirni prednostni red in prvi izračuni, ki kažejo 1,59 milijona dinarjev primanjkljaja, pri čemer pokojninsko zavarovanje kmetov še ni všteto. Dokončni predlog proračuna bo nastal po javnih razpravah na zborih volivcev in usklajevanju, ki bo gotovo naporen in dolgotrajen posel.	m. LEGAN
MLADIH, KOT DA JIH NI
V	javnem družbeno-političneir življenju skorajda ni mladine. Premalo ali skoraj nič ni mladincev \ samoupravnih organih, v občinsk skupščini ni niti enega mladega odbornika, so ugotavljali 24. januarja na seji izvršnega odbora SZDL v Trebnjem. Menili so, da je razer.1 podcenjevanja mladih ljudi temu kriva tudi neaktivnost mladincev in mladink samih. Sklenili so, da bodo skupaj s predsedstvom mladinske organizacije pripravili načrt, kako bi poživili udejstvovanje mladine.
UKINJEN OSEMENJEVALNI SKLAD
Poslej trebanjska občina ne bc več imela posebnega sklada za osemenjevanje živing, pač pa bo te na loge opravjal kmetijski sklad. Take je na zadnji seji dokončno odločila občinska skupščina - kljub temu da sta imela upravna odbora obeh skladov pomisleke glede pripojitve. Na seji so ugotovili, da pomisleki niso dovolj utemeljeni, razen tega pa je skupščina sklenila tako že na majskem zasedanju, zdaj je bilo treba sprejeti le spremembo odloka o ustanovitvi kmetijskega sklada. Po pripojitvi, so poudarjali, se bo denar, ki ga zberejo, namensko prav tako uporabljal za osemenjevanje, rečeno pa je bilo, da bo treba z njim bolje gospodariti kot do sedaj, ko so bile slabo urejene osemenjevalne postaje, kljub temu, da je bilo prihranjenih precej milijonov.
Pregovor „najprej štalca, potlej kravca" bi kazalo dopolniti z dodatkom, da tudi „štalca" in „kravca“ še nista vse. Zakaj?
V	trebanjski občini so ob koncu leta našteli 79 traktorjev in 316 motornih kosilnic ter še nekaj drugih kmetijskih strojev in naprav - pa nobenega mehanika, ki bi se načrtno ukvarjal s popravilom teh jeklenih kmetovih hlapcev. Razumljiv je bil zato poziv, ki je svoj odmev dobil tudi na seji občinske skupščine, naj zadruga poskrbi, da bo kdo popravljal kmetijske stroje.
Preganilo se je z novim letom, ko je odprl v Trebnjem mehanično delavnico zasebnik, ki je z zadrugo sklenil pogodbo, v kateri je rečeno, da bo ta mehanik s svojimi pomočniki popravljal traktorje in druge kmetijske stroje, razen tega-seveda tudi avtomobile.
Žal pa bodo za mnoge lastnike težave še ostale, saj ga ni servisa, ki bi mogel streči vsej tej pisani zbirki kmetijske mehanizacije, ki jo kmetje nakupujejo, ne da bi upoštevali nasvete. Samo primer! Že mnogokrat so strokovnjaki in poznavalci svetovali, da so za naše kmetije najbolj primerni traktorji naslednjih treh tvrdk: Zetor, Ferguson in Steyr, toda kmetje še vedno kupujejo različne holderje, pasqualije, ferarije Cki so sicer specializirani za določena opravila), nasedajo vabljivim obetom trgovcev in začetnemu veselju ob brnenju na kmetiji, ki se kaj kmalu spremeni v razočaranje. Pomanjkanje rezervnih delov in velike težave s popravili pa to razočaranje samo še - povečajo.
Nakupovanje strojev je pravzaprav šele na začetku in še je čas, da se večina izogne razočaranju.
M. L.
SMUČARSKI NARAŠČAJ: 86 učencev trebanjske osnovne šole je obiskovalo enotedenski smučarski tečaj pri smučarski vlečnici, ki ga je vodil prizadevni smučarski delavec Nace Bukovec. (Foto: Legan)
DROBNE Z MIRNE
DANES PREDAVANJE - Ob
17.	uri je v kino dvorani na Mirni napovedano predavanje za člane združenja vojaških rezervnih starešin o splošnem ljudskem odporu. Za tenj bo pododbor ZRVS Mirna seznanil člane z načrti dela za Jetos.
OTROŠKA MAŠKARADA -Društvo prijateljev mladine bo tudi letos pripravilo veselje za pustne dni. Otroška maškarada bo na pustno nedeljo, 13. februarja. Začela se bo z zborom mask pred novo osnovno šolo, nadaljevala pa v dvorani TVD Partizan. Najlepše maske bodo nagrajene.
SKUPŠČINA ZB - Na zadnji seji krajevne organizacije ZB so sklenili, da bo letna skupščina predvidoma
5.	marca.
KAM BI DEL? Poštni nabiralniki na Mirni so poštah že premajhni, saj se je v kraj priselilo veliko ljudi in dva nabiralnika (pri poštni in pri železniški postaji) več ne zadoščata. En nabiralnik bi bilo treba namestiti pri novem naselju na Mirni in morda še kje.
Lovski ocvirki - Decembra sc lovci domače lovske družine opazili sled medveda pri Blatnem klancu. Precej časa so ga zasledovali, vendar se jim je izmaknil. Lovci niso preveč navdušeni, če jim zaide v revir taka mrcina. Tudi z odstrelom divjih prašičev ni letos še nič. Imeli so sicer že nekaj pogonov, vendar divjega prašiča še niso videli na dlaki. ■—
„DOBROTA" - Nepoznana oseba je iz nagajivosti poškodovala vsa štiri gumijasta kolesa pri vozu, ki je last Janeza Gracarja iz Škrjanč pri Mirni. Zloba torej še vedno živi med ljudmi.
OLUPKE DRUGAM — Krajevna skupnost se ne strinja s tem, da bi odlagali krompirjeve olupke, ki nastajajo v tovarni za predelavo krompirja na mirensko smetišče. Smetišče je dokaj blizu kopališča in se bojijo, da bi se tja širil smrad, ki nastaja pri gnitju organskih snovi. Najbolje bi bilo odpadke stresati v posebne jame in jih sproti zasipati.
TBEEAKJSKG NOTICE
19
Št. 5 (1140) — 3. februarja 1972___________________________________________ Stran	uredil:	MARJAN	LEGAN	DOLENJSKI	LIST
DECEMBRA 1943 NA KOZJANSKEM
Sovražnikove sile so sestavljali v glavnem: vermanšaft iz okrožij Maribor, Ptuj in Celje, okrepljen z enoto vermanšafta iz Brežic, sonderstur-mom iz Brežic (posebna enota vermanšafta, sestavljena iz Kočevarjev), žandarmerija in policija. Verman-šaftu je poveljeval hauptsturm-fuehrer Bammer.
V	času svoje koncentracije je sovražnik gotovo moral dišati eksplozije ročnih bomb iz Šempetra, verjetno pa je bil o tamkajšnjem spopadu obveščen preko radia. To nam dokazujejo tudi nadaljnji dogodki in ukrepi, ki jih je napravil sovražnik. Predvideval je, da se bodo partizani po napadu na Šempeter umaknili po poti Svete Gore-Vrhovice-Javorje-Osredek - gozdno področje Drenovca. To sovražnikovo predvidevanje je bilo sicer popolnoma pravilno, le da smo se mi ustavili že na Osredku.
Sovražnik nas ie nameraval napasti med domačijo Martina Jagriča in Kerinovim križem. S svojimi enotami z okoli 600 možmi je zasedel vsestransko odlično zemljišče v območju Osredka in Pusti vrh. Zemljišče ob tej poti je sovražnik zasedel iz vseh smeri, razen iz smeri Vrhov-nice-Javoije, od koder smo mi prihajali Področje od domačije Martina Jagriča proti Kerinovemu križu je zasedel s svojo enoto 120 mož, z
?lavno udarno močjo, Rotten-uehrer vermanšafta - Rottman.
Po poti proti Javorju je sovražnik poslal izvidniško patrolo z namenom, da pravočasno odkrije prihod naše kolone v smeri proti Drenovcu, nakar bi izvršili svoj napadalno-ob-koljevalni menever.
Sovražnik je torej za napad, obkolitev in uničenje res vse odlično pripravil. Ni pa pomislil, da imamo partizani včasih nekakšen „šesti čut“ in manevrir4o tako, da bi tega ne pričakoval še tako izkušeni vojskovodja. To je bilo tega dne tudi z nami; ustavfli smo se prav pred vhodom v pripravljeno past.
Dvajsetega decembra 1943 smo okrog 10. ure prišli s Sv. Gor v Osredek (Presko) in se tam ustavili, da bi se borci odpočili, dobili obrok hrane za ta dan in da bi nekdo zamenjal padlega komandirja Kozjanske čete; komandi obeh enot pa naj bi se dogovorili o nadaljnjih akcgah.
Milan Alič-Matevžek je sodeloval v Kozjanski četi v napadu na Šempeter in v bojih na Preski m Drenovcu. Na Kozjansko je prišel s Kozjanskim bataljonom, ki ga je iz Dobrovelj poslal tja septembra 1942 komandant Stane. Matevžek je v partizanskih enotah na Kozjanskem ostal do konca vojne in tu doživljal rast osvobodilne vojske
V	Osredku se je okoli 25 borcev Kozjanske čete utaborilo v hiši Martina Sulca, ostali med nami so bili Zagorci, nekaj pa jih je bilo na straži Pot proti Kerinovemu križu smo zavarovali z enim stražarjem. Nad potjo, severozahodno od šulčeve hiše, je travnik 50 krat 100 metrov, za njun pa redek gozd, kamor smo tudi poslali enega stražarja. Kot bi pričakovala naš prihod, je Marija Šulc imela pri hiši dovojj mleka tn koruzne moke in je takoj začela pripravljati koruzne žgance z mlekom. To smo komaj čakali, saj Kozjanci poldrugi dan nismo nič jedli. Ko smo čakali na hrano, smo se pogovarjali o napadu na Šempeter in o doživetjih posameznikov v spopadu. Komanda Zagorskega bataljona in del prve čete so bili v hiši Martina Jagriča, ostali pa v Jagričevih gospodarskih poslopjih. Jagričeva hiša je od šulčeve oddaJjena okoli sto metrov v smeri Javorja. Druga četa zagorskega bataljona je ostala v Javorju z nalogo, da bi branila sovražniku napredovanje po poti iz smeri Vr-hovnica - Javorje - Osredek.
Dvajseti december ie bil zelo hladen in meglen zimski ^an. Okoli sedme ure se je v Osredku spustila tako nizka in gosta megla, aa tudi partizansko oko na razdaljo šest metrov ni moglo videti premikajoče se postave. Se preden se je storila tako gosta megla, pa so Rottmanovi vermani dobro videli, koliko nas je šlo v Šulčevo hišo. Zagorcev v bolj oddaljeni Jagričevi domačiji zaradi megle niso mogli opaziti. Sovražnik ie izkoristil gosto meglo, obšel naše
Milan Šepetave, komisar I. zagorskega bataljona.
stražarje in nas nenadoma napadel. Eden naših stražaijev je pozneje pripovedoval, da je pred tem sicer opazil večjega psa, vendar se mu to ni zdelo sumljivo.
Navadno kozjanski borci niti na prostem niti v hiši nismo odlagali orožja. Ta dan pa je v Šulčevi hiši večina borcev odložila orožje po koteh največje sobe in kuhinje. V sobi in kuhinji nas je bilo okoli 25 borcev, čeprav sta bila prostora mnogo premajhna za toliko ljudi Zanašali smo se na svojo številčno moč in bili prepričani, da nas ne more nič presenetiti. Ta nepozornost se nam je hitro maščevala. Po qenadnem sovražnikovem napadu je nastala v hiS gneča in vsak je zgrabil za orožje, ki mu je bilo najbol; pri roki Razen avtomatskega orožja smo imeli večina puške mauser in manliher in menda so kar štirje borci zamenjali model pušk. Ker imata ta dva modela pušk različne naboje, se je zgodilo, da se tisti, ki so izstrelili vse naboje iz puške mau-jer, imeli pa so naboje manliher oziroma obratno, niso mogli več braniti Zaradi štirih zamenjanih pušk je v naši obrambi' začasno izpadlo osem borcev. To je bilo spričo naše maloštevilne čete veliko, ker smo jih zelo potrebovali, ko smo se poskusili prebiti iz obkoljene hiše in preiti v protinapad.
Okoli enajste ure so se Rottmanovi vermani približali in obkolili Šulčevo hišo. Skupina njihovih bombašev je ob zidu hiše ravno hotela vreči ročne bombe v sobo, kjer smo se zadrževali Kozjanci Tisti trenutek je iz hiše stopil Jože Držič-Marjan in zavpil: „Nemci!” Toda že so padle med nas v sobo tri do štiri ročne bombe. Nekdo naših je zakričal: „Bombe!“ Ven z njimi! “ In res, z neveijetno naglico in spretnostjo so naši borci zmetali vse bombe nazaj skozi okno. Po eksplopiji bomb okoli hiše so se oglasile sovražnikove strojnice - Šarci in ostalo orožje.
Vse sovražnikovo orožje je tolklo v en sam cilj in z enim samim namenom: pobiti še tiste, ki so preživeli napad bombašev. Sovražnik namreč v tem trenutku še ni mogel oceniti, ali so bombe eksplodirale v hiši ali zunaj. Ko pa ie ugotovil, da so njihove bombe eksplodirale zunaj hiše, so v sobo poslali še eno defenzivno bombo, toda na srečo nam je tudi to uspelo vreči nazaj.
Na hišna vrata je brez presledka tolkel šareč in nikakor ni bilo mogoče zbežati iz hiše. Ko je napadalec uvidel, da nas ne more uničiti z bombami in da mu tudi ne koristi neprecizno streljanje v severno in zahodno steno hiše, je pričel s Šarcem tolči v eno samo točko zahodne stene. Tako mu je uspelo prebiti steno in njegove krogle so se usipale vodoravno po sobi kakšnih 70 centimetrov od tal S tem nas je napadalec vse, ki smo bili v sredini sobe, prisilil k tlom, da so njegove krogle letele preko naših glav.
S Šarcem jim je uspelo v zidu stene napraviti podolžno odprtino, do*go okoli 80 centimetrov. Skozi to odprtino so prestrelili obe nogi našemu borcu Alojzu Simonišku. Poleg mene se je stiskal k tlom moj sošolec Anton Germovšek iz Piršen-brega. Umikal se je, da bi ušel smrtnonosnim kroglam in gledal plamen, ki je nastajal v zidu stene pri trenju krogel in opeke. Zato ni oparil da je med tem priletela skozi okno ročna bomba in se zaustavila prav pod njim. Edino ta napadalčeva bomba je opravila svojo nalogo: končala je življenje Antonu Germovšku. Ker je bomba eksplodirala prav pod njegovim telesom, je Germovšek rešil smrt in ran vse liste, ki smo takrat ležali okoli njega v sobi.
Ko ie v sobi eksplodirala bomba, smo skozi vežo skočili v kuhinjo. Tisti trenutek so skozi vežo iz spred-
nje, velike sobe, ki je bila pod najhujšim sovražnikovim udarom, skočili v zadnjo majhno sobo hiše Anton Agrež-Brko, Anton Lah-Zmago in Jože Planinc-Kostja. Ko je Brko videl, da te vzhodne strani hiše sovražnik ne obstreljuje nevarno, seje naglo izvlekel skozi majhno okno. Kako mu je to tako naglo uspelo, res ne vem, saj je bil visok blizu meter osemdeset, zimsko oblečen in s polnim nahrbtnikom, ki ga ni nikoli odložil Za Brkom se je izvlekel skozi okno Zmago. Njega je izvidnica vermanov ranila v nogo. Streljali so nanj iz kleti Šulčeve hiše, kamor so se skrili ob našem nenadnem prihodu na Osredek. Kostja se je izvlekel za Zmagom, in koje pretekel razdaljo med hišo in hlevom, ga je pred hlevom ranila lastna bomba.
Ko sem prišel iz sobe v kuhinjo, je tam borec iz tiste skupine, ki je prišla k nam iz Hrvaškega Zagorja, mirno streljal skozi okno. Pod mizo in klopjo pa so se stiskali Marija Šulc in njeni otroci. Ko sem prišel do okna, sem instinktivno vrgel ročno bombo pred kletna vrata. V kleti pod kuhinjo je bilo nekaj vermanov, ki so istočasno vrgli bombo iz kleti v kuhinjo. Bombi sta se v zraku dobesedno srečali. Bomba, vržena v kuhinjo, se je ujela med drva pod oknom, zato je nisem mogel vrniti vermanom. Samo to se spominjam, da smo si z rokami skušali zakriti obraz. Bilo pa je že prepozno. Ko sem se čez nekaj sekund spet zavedel sem se znašel z gornjim delom telesa v krušni peči. Bomba je ranila v glavo in roke tudi tistega borca ob oknu, pa tudi gospodinja Marija Šulc je bila ranjena v glavo in roke. Pri meni je bila najbolj prizadeta desna stran obraza. Z desnim očesom sploh nisem nič videl in še danes imam v njemu za spomin dva majhna kovinska drobca. Po rokah in po telesu sem imel več kot deset kovinskih delcev bombe. Resnejših ran po telesu so me obvarovali nemški žandarmerijski zimski plašč, hlače in bluza.
Ko sem se v krušni peči zavedel sem v boju za življenje skočil nazaj v vežo. Skozi okno sobe in vrata sem z zdravim očesom opazil vermana, ki je, naslonjen na okno sobe, meril na naše borce. Nekaj borcev je ležalo na tleh, drugi so bili sključeni ob stenah. Verman je bil resnično zelo predrzen. Ob oknu je v kotu sobe slonel Ivan Kostevc-Ciril Z neverjetno naglico je zgrabil za cev vermanove brzostrelke še preden je ta sprožil, mu iztrgal brzostrelko iz rok in jo potegnil v sobo. V istem času je tega vermana zadela krogla, ki mu jo je iz veže poslal Karel Slo-venc-Branko. Tako je drzni verman dejansko hkrati izgubil brzostrelko in življenje.
(Zaplenjeno brzostrelko je Ciril že naslednji dan uspešno uporabljal v spopadu s policisti 14. SS polka na Drenovcu, hrarati pa je naslednji dan nosil tudi še svojo puško in je glede na oddaljenost uporabljal zdaj brzostrelko, zdaj zopet puško. V tej borbi na Drenovcu je Ciril iz razdalje 700 do 800 metrov zadel SS policista.)
V	teh nepopisno težkih in dolgih sekundah boja za življenje v Šulčev' hiši se je v veži pripravila skupina borcev, da bi se prebila iz sovražnikovega obroča. V skupinici smo bili: hrabri in spretni puškomitra-Jjezec Stanjko, njegov pomočnik, doma z Notranjskega, Marjan Jerin, Karel Slovenc-Branko in jaz, čeprav sem bil ranjen.
Stanjko je že prej preiskusil svoj puško mitraljez (zbrojevko) in ga napolnil z novim šaržerjem. Nato je čakal, da bo napadalec, ki je s Šarcem stresal na vnodna vrata, menjaval praznik redenik. Takrat pa je Stanjko na čelu skupine izpadel iz veže pred hišo in v polkrogu izpraznil zbrojevko v enem samem refahi po sovražniku. Ker ni imel časa zamenjati prazen šaržer, je prijev zbrojevko za cev in jo v krogu vrtel nad glavo, da bi morda v gosti megli in maihni razdalji tako uničil kakš-
nega napadalca. Za njim so se iz hiše srečno prebili tudi vsi ostali borci.
Kako dolgo smo bili obkoljeni v hiši, nobeden od borcev, s katerimi sem se pogovarjal ne more natanko oceniti. Morda je to trajalo 4,7 ali 10 minut. Vse seje dogajalo z neverjetno naglico, toda sekunde v boju za življenje so bile neverjetno dolge.
ZAGORCI SO NAM PRIHITELI NA POMOČ
Ko je komanda Zagorskega bataljona slišala nenadno in gosto streljanje, se je takoj pripravila za borbo. Sprva niso vedeli, kaj je temu vzrok. Pravilno so predpostavljali, da je prišlo do spopada tam, kjer smo se namestili Kozjanci. Kljub gosti megli in nepoznanemu/ zemljišču so se hitro razvrstili v strelsko vrsto in v široki liniji napadli proti Šulčevi hiši. Vendar smo se mi takrat že prebili iz hiše, celo nekaj deset metrov odbili sovražnika od poslopja ter zavzeli položaje okoli hiše.
Z eno skupino Zagorskega bata-$ona je proti Sulcu prihitel tudi komisar bataljona Milan Šepetave. Jaz sem takrat ležal ob poti pri Šulčevi hiši, zavzel položaj, oblečen v nemško žandarmerijsko uniformo, brez kape. Ko me je Šepetave v gosti megli na okrog pet metrov zagledal, je takoj pomeni vame. Hitro sem dvignil glavo in zavpil: „Tu smo par-tizani!“ Toda bilo je prepozno. Počilo je, le da se je na srečo zabilo v zemljo pod mojim obrazom. Dokler si nisem odstranil zemlje iz očesa, še s tem očesom nisem nič videl
Istočasno, ko se je prva četa prebila do Šulčeve hiše, smo slišali iz smeri Javorje vzklike, „Hura! Juriš! Koči puške, hvataj žive, žive!“ To je bila druga četa Zagorskega bataljona, ki nam je prihitela na pomoč iz Javorja. Ti vzkliki so delovali za nas zelo ohrabrujoče. Klicem Zagorcev smo se pridružili tudi mi, celo naši ranjeno. Nato smo skupaj gonili sovražnika v smeri Pusti vrh in Kerinov križ, vendar so napadalci imeli srečo, ker je bila takrat še vedno zelo gosta megla, sicer bi si Rottmanovi vermani zapomnili ta svoj nenadni napad na nas.
Po končanem jurišu na to skupino vermanov je sovražnik še dva-krat napadel naše položaje. Po drugem napadu smo okoli trinajste ure mi prešli v protinapad in ga pognali proti Pavlovi vasi in Pišecem. Sovražniki so bežali čez dm in stm, čeprav jih že od Kerinovega križa dali e nismo več zasledovali
Iz Osredka preko Pavlove vasi je takrat vodil brežiške vermane proti Pišecam Gustelj Pajdaš. V Pavlovi vasi je na Riglu Pajdaš zagledal na
K>ti Slavka Pikelca iz Pavlove vasi. ijdaš se je nekoliko zaustavil in tako ga je še vsega zasoplega vprašal Pikelc: „Kaj je novega, gospod Pajdaš? “ Pajdaš mu je odgovoril: „V neki hiši na Preski je mrtvih toliko banditov, da je videti kot na gnojišču, naši pa so štirje padli“ Pikelc je pripomnil da je to veliko, oni pa je odgovoril: „To ni nič v primerjavi z banditskim gnojiščem.14
SMRT NAŠEGA KOMISARJA KOSTJE
Ko je v napadu na Šulčevo hišo Kostji uspelo izvleči se za Brkom in Zmagom skozi okno hiše na vzhodni strani, je, beže proti hlevu, aktiviral ročno bombo, da bi jo vrgel proti obroču sovražnikov. Bombo je predolgo zadržal pri sebi, zato mu je eksplodirala v rokah in mu jih uničila do zapestja. Njegovo smrt pa nekateri (Ivica Družinec, komandant Zagorskega bataljona, Simona Urbančič in Viktor Lipar-Godec) razlagajo vsak nekoliko po svoje. Zasledil sem te razlage:
1. da je predolgo zadržal aktivirano bombo v roki;
2. da je na gnoju pred hlevom zdrsnil in padel, zato pa se mu je aktivirana bomba, ki jo je med tekom hotel vreči, zapletla v plašč;
3. da so ga podobno kot pred njim Zmaga zadeli vermani iz Šul-
čeve kleti v 4renutku, ko je imel v roki aktivirano bombo, ki jo ni utegnil vreči. Resnica bi bila torej takšna, da je bil Kostja zadet od sovražnikove krogle in zato težko ranjen od že aktivirane lastne ročne bombe. Tako je naša četa v enem dnevu, dejansko v nekaj urah, izgubila komandirja in komisarja. To hudo izgubo pa smo že v sledečih vojnih dogajanjih zelo občutili Ob težko ranjenem Kostji so v Šulčevi hiši bili Ivica Družinec, Simona Urbančič, Viktor Lipar-Godec in še nekaj zagorskih borcev. Ker mu ni bilo mogoče ustaviti krvi, je Kostja padel v agonijo in prosil soborca Godca, naj mu skrajša smrtni boj. Godec ni zmogel izpolniti zadnje želje svojemu komisarju, nato je to storil Ivica Družinec, komandant Zagorskega bataljona.
Naslednji dan je na mestu, kjer je padel Kostja, sin Šulca našel v gnoju Kostjevo pištolo in jo oddal enemu od kozjanskih borcev. Kostjo, Antona Germovška in še enega neznanega zagorskega borca smo še isti dan, takoj po končani borbi pokopali na skupni grob blizu Šulčeve domačije.
V	spopadu pri Šulčevi hiši sta padla dva borca naše čete, štirje so bili ranjeni, v Zagorskem bataljonu je padel en borec. Sovražnik pa je imel štiri mrtve in sedem ranjenih (šest vermanov in en policist). Zaplenili smo: eno brzostrelko, štiri puške, štiri kompletne uniforme, štiri pare čevljev, štiri nahrbtnike, deset bomb in 1750 nabojev.
Tisto dopoldne, ko se je odvijal naš spopad s sovražnikom v Osredku, so naši borci nosili pri Šempetrv ranjenega Antona Varleca v Pavlove vas. Tam so ga skrili v seno nad hle vom pri Jagriču na Ravlah, kjer je bil kakih šest dni Od tam so ga prenesli na dom Antona Kostavca v Pavlovi vasi, čez nekaj dni pa na njegov dom v Blatno, kjer je januarja 1944 podlegel ranam.
Štiri mrtve vermane, ki so padli pri Šulčevi hiši, so prepevali v Pišece šele naslednji dan, 21. decembra. Vermani, ki so prišli ponje, so na domačiji Martina Jagriča začeli streljati na skupinico otrok, ki so jih opazovali, vendar so srečno zbežali proti hlevu. Ranili so samo desetletno Jagričevo hčerko Tončko.
Vermani so zahtevali od Martina Jagriča, da mora s svojo volovsko vprego peljati mrtve „kamerade“ v Pišece. Ker se je Jagrič izgovarjal in upiral so ga pretepli Nato pa je njihovi zahtevi le ugodil, ker se je bal, da bi ga divji kot so bili, lahko ubili.
ODLOMKI SOVRAŽNIKOVIH POROČIL O BOJIH NA OSREDKU
Steindlovo poročilo državnemu namestniku dr. Ueberreitherju, poslano 20. 12. 1943 ob 16.15: V soboto, 18. decembra, sem v okrožju Brežice angažiral lovski odred vermanšafta. Poročal je, da je imel da-
nes dopoldne močan spopad s sovražnikom v prostoru Osredek pri Pišecah. Ustrelili so 30 banditov, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Lastne izgube: 1 mrtev, 1 ranjen. Lovski odred je zasedel Pišece in jih bo. nocoj zavarovaL Kot so zatrjevali ujeti banditi, je na področju rajha še približno tisoč hrvaških banditov.
Komandant varnostne policije in varnostne službe v Spodnii Štajerski je dne 21. decembra 1943 poročal SA oberfuehrerju Steindlu naslednje: „Aktivnost sil za uničevanje banditov. Da bi uničili bandite, ki so pri Šampetru prodrli iz Hrvaške, so angažirah sile 14. SS — polka, ki so jih okrepili tanki in vermanšaft pod vodstvom zveznega vodje Steindla. Oborožena izvidniška patrulja iz Brežic kije 20. 12. prodrla na območje Šempetra, se je pri Osredku in Špičku spopadla s petsto banditov. Po triurnem boju, v katerem je bil ranjen član varnostne policije, se je morala patrulja umakniti iz Pišec. Vog SS sturm-bannfuehrer.“
SA oberfuehrer Fanc Steindl je v brzojavki Ueberreitheiju 22. decembra 1943 sporočal: „20, decembra dopoldne je lovski odred verman-šafta pod vodstvom hauptsturm-fuehrerja Bammerja pri Osredku naletel na bando in ji prizadejal hude izgube. Po izjavi ujetnikov, ki jih je potrdila najdba trupel in grobov, so imeli banditi 40 mrtvih in večje število ranjenih. Od tega je Rotten-fuehrer vermanšafta Rottman s svojo skupino v nenadnem udarcu z močnimi bombami in brzostrelkami ustrelil v neki kmečki hiši okoli 30 banditov. Ugotovili smo tudi, da je pri tem imela izgube tudi slovenska kozjanska banda, in sicer 15 mrtvih Izgube lovskega odreda: 4 mrtvi in 6 ranjenih.
Poročilo 3. čete 611. bataljona
18.	polka deželnih strelcev iz Brežic dne 30. 12. 1943.: „Okrog 11.30 je stotnik Fehleisen pozval četo, naj odrine takoj na vozilih v Pišece, kjer
Koreninijeva hiša v Šempetru, postojanka nemške žandarmerije, ki sta jo v noči od 19. na 20. december napadla Kozjanska četa in I. zagorski bataljon. (Foto: Stanko Škaler)
so se po prispelih vesteh pojavili banditi in kjer je bilo neko streljanje. Ob 18.30 je prišel zvezni vodja Steindl z dvema skupinama ir s tremi težkimi strojnicami spet v Šempeter. Zaprl je cesto od Štad lerja in Bistrice z dvema skupinama in dvema težkima strojnicama. Ob 18.15 so javili na četno bojno mesto, da je v Po^u, severno od Šempetra, neki hrvaški bandit iskal zavetje. Ker ni imela četa nobenega moža na voljo, je prevzel nalogo, da poišče bandita, zvezni vodja.— SteindL"
SPOPAD S SOVRAŽNIKOM NA DRENOVCU
Po boju na Osredku smo se ponoči 21. decembra 1943 umaknili v Pavlovo vas. Drugo polovico noči smo prespali na domačijah okoli Sv. Jedrti in na Ravnah, ranjenci pa v hiši Jurija Vranetiča. Ker sem imel ranjeno oko in obe roki, sem bil nesposoben za boj. Ker pa sem lahko
Pogled na Šempeter iz smeri, od koder je bil 20. decembra 1943 usmeijen javni partizanski napad na nemške postojanke (Foto: Stanko Škaler)
hodil, sem lahko vse nadaljnje spo-
Sade s sovražnikom in umik v Hrva-co Zagoije spremljal celo bolje, kot pa če bi bil v bojni vrsti sam sodeloval v spopadih. Zadrževal sem se tam, kjer smo menili, da je vsaj do neke mere varno ža takšnega ranjenca, kot sem bil jaz.
Drenovec je približno štiri kilometre dolg in poldrugi kilometer širok, z gozdom poraščen položen greben v orliškem gričevju. Spominjam se, daje bil takrat pokrit s snegom in da je bilo jutro zek) hladno.
Iz Pavlove vasi smo prispeli na Drenovec že pred sedmo uro. Želeli smo se izogniti spopadu s sovražnikom, ki je ta dan križaril v bližini Drenovca. Za resnejši spopad nam je primanjkovalo nabojev. Tudi borci so se morah odpočiti in dobiti hrano. Zato smo sklenili nadaljevati pot na Bohor, kakor hitro se je zmračilo. Hrano nam je že zgodaj zjutraj preskrbel Janez Rožman: bilo je dovolj krompirja in kakih 150 kilogramov težka svinja.
Jugozahodni del Drenovca je v smeri Silovec-Sromlje in Pavlova vas zasedla Kozjanska Četa, Zagorci a severovzhodni del do Kerinovega^ riža ter pod Pavlovo vasjo in Osredkom. Borcem je bilo ukazano, naj si pripravijo zaklonišče in se dobro zamaskirajo.
(Se nadaljuje)
E
DOLENJSKI LIST
Št. 5 (1140) — 3. februarja 1972
POROČILO
o žrebanju blagovno denarne loterije
ODBORA ZA POSTAVITEV SOLE SPOMENIKA NOB V CERKNEM
Cerkno, 27. januarja 1972
Srečke s	so	zadele	Srečke	s	so	zadele
končnicami	DIN	končnicami	DIN
1641	300.—	9987	200.—
88091	Avto »Arni 6«	3847	300 —
 ------------------------------- 08087	Televizor
62	50.—	—--------------------------
 118	100.—
413	100.—	178	100.—
92293	Šivalni stroj	7458	200.—
 : 	7368	250.—
4054	250.—	5418	400.—
0954	400.—	62008	Šivalni stroj
31954	Hladilnik	75048	Televizor
005	100.—
56955 Pralni stroj
03415	Avto »Renault 4«	9309	“{J”-
  ------------------------------- 1719	500 —
38816	Hladilnik	22^	Pralni stroj
45536 Avto »Austin 1300«
Dobitke izplačuje Odbor za postavitev šole — spomenika NOB Cerkno, v Ljubljani, Komenskega 7, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja.
Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo izžrebane srečke v izplačilo v priporočenem pismu na naslov: Odbor za postavitev šole — spomenika NOB Cerkno, Ljubljana, Komenskega 7.
Izplačilo dobitkov zapade v 60 dneh po dnevu objave.
\AB/
V-ri .BREŽICE	§>
cvetličarni ******	i
GROSUPLJE inTREBNJE	|
vam nudita:
— rezano cvetje in lončnice	^
— cvetlična semena in gomolje
— vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego $*f\ cvetja
— razni pripadajoči pribor	^ Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov.
Za obisk, naročila in nakup se priporočamo!	SjC
ZP TRANSTURIST Škofja Loka
SPREJME
v redno delovno razmerje za nedoločen čas
AVTOBUSNEGA ŠOFERJA
za delavsko progo Šumberk—Ljubljana (Litostroj)
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku.
Interesenti naj se po možnosti osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja v Škofji Loki.
U
U
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
PETROL
LJUBLJANA poslovna enota BREŽICE
RAZGLAŠA prosti delovni mesti:
1. ENEGA POSLOVODJE
2. ENEGA PRODAJALCA
na bencinskem servisu Bizeljsko
in vabi k sodelovanju
POGOJI:
pod 1. KV trgovski delavec, odslužen vojaški rok pod 2. končana osemletka, odslužen vojaški rok, prednost imajo trgovski delavci
Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja šest mesecev. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni od dneva objave tega razglasa pri navedeni poslovni enoti.
vabi nu
pustno zabavo
v soboto, 12. februarja in torek, 15. februarja. Pela bo ^ ui_ Marjana Deržaj, igrali pa ORIONI. Naj duhovitejše maske & P bomo nagradili.	JC
^ Rezervacije sprejemamo po telefonu: 21-830 in 21-835 ■ 1
y * * •> v * * * * •> * * •> ❖ ❖ *
Razpisna komisija belokranjske trikotažne industrije
»BETI« Metlika
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA PREDSTAVNIŠTVA v Ljubljani
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko šolsko izobrazbo tekstilne smeri in 3 leta prakse;
  da imajo višjo šolsko izobrazbo tekstilne smeri
in 6 let prakse, od tega vsaj polovico na vodilnem delovnem mestu;
— da imajo srednjo šolsko izobrazbo tekstilne smeri in 12 let prakse, od tega vsaj polovico na vodilnem delovnem mestu.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe razpisni komisiji najkasneje petnajst^ dni po objavi razpisa.
Komisija za volitve in imenovanja pri ObS Metlika in svet delovne skupnosti uprave ObS Metlike
ponovno razpisuje prosta delovna mesta, in sicer
1. SODNIKA ZA PREKRŠKE
2. REFERENTA ZA PLAN IN ANALIZE ' 3. DAVČNEGA INŠPEKTORJA in 4. STROJEPISKO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. pravna fakulteta s pravosodnim izpitom ali z izpitom za sodnika za prekrške ter eno leto ustreznih delovnih izkušenj;
pod 2. višja strokovna izobrazba in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola in
3	leta prakse;
pod 3. višja strokovna izobrazba finančne smeri in vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
pod 4. dveletna administrativna šola ali 2-letni strojepisni tečaj in eno leto delovnih izkušenj.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu.
Prošnje, kolkovane z 1,00 din, naj kandidati pošljejo tajništvu ObS Metlika.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
STANOVANJA ZA BORCE!
Komisija za zadeve borcev NOV občinske skupščine Kočevje ponovno zbira podatke o borcih NOy, ki še potrebujejo posojila za rešitev stanovanjskega problema.
Obveščamo vse borce NOV, ki nujno potrebujejo posojilo, naj se zglasijo na krajevnih uradih, kjer se bodo zanje izpolnili ustrezni obrazci. Kjer ni krajevnih uradov, naj se zglasijo pri predsedniku ali tajniku krajevne organizacije Zveze združenj borcev NOV. Popis oziroma zbiranje podatkov bo trajalo do vključno 15. februarja 1972.
Komisija za zadeve borcev NOV občinske skupščine Kočevje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in bratranca
JANEZA ŠINKOVCA
upokojenega pečarja iz Slakove 7, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob nenadni smrti priskočili na pomoč ter nam na kakršen koli način pomagali in nam stali ob sirani, darovali cvetje in vence. Posebna zahvala dobrim sosedom, kolektivoma NOVOTEKS iri KERAMIKA. Zahvaljujemo se tudi častiti duhovščini za pogrebni obred.
Žalujoči: hči Jožica, sin Milan ter hčerki Milena in Vera z družinama, brat, sestri ter drugo sorodstvo
Z AH V A LA
Ob nenadni kruti in nenadomestljivi izgubi moje žene, naše mamice, hčerke in sestre
CVETKE NOVAKOVIČ roj. M0JSTR0VIČ
srner bili deležni toliko iskrenega sočustvovanja in požrtvovalne pomoči, moralne in materialne, da bi se radi vsem in vsakemu posebej zahvalili. Zavedamo se, da je beseda slab plačnik, a drugače ne moremo izraziti svoje hvaležnosti. Iskreno se zahvaljujemo njenemu podjetju ELA v Kandiji za cvetje, gmotno pomoč in ganljiv nagrobni govor, podjetju PIONIR, pevskemu zboru »-Dušan Jereb«, vsem našim dobrim in požrtvovalnim sosedom v Adamičevi ulici, njenim sovaščanom iz vasi Grmovlje, ki so skoraj polnoštevilno prihiteli na njen pogreb, kakor tudi čč. duhovščini iz frančiškanske in kapiteljske cerkve/Vsem prav iskrena zahvala.
Novo mesto, 1. februarja 1972
Žalujoči: mož Jože, sinčki Jožko, Milan in Zvonko, mama, brat in sestra
ZAHVALA,
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame
MARIJE KARIN, roj. BELAVIČ
iz Vinice št. 24
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnice v Novem mestu za skrb in nego Vinica pri Črnomlju, Kočevje, Zagreb, Bosiljevo, Karlovac, Toronto, Črnomelj Žalujoči: mož Evgen, hčerke Danica, Anica, Marica, Ela in Katica, sinovi Evgen, Tone, Janko in Jože z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubljenega moža, očeta in starega
ata
BOGOMILA JUVANCA
brivsko-frizerskega mojstra iz Ribnice na Dol.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo zdravnici dr. iMahkotovi ter sestram hematološkega oddelka, članom gasilske zveze Ribnica za organizacijo, Zvezi borcev in TVD Partizan, godbi in pevskemu društvu Ribnica. Zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam v tem hudem času stali ob strani
Žalujoči: žena z otroki in vnuki
OSMRTNICA
V	74. letu starosti nas je zapustil mož, oče, dedek in stric
ALOJZIJ KEGL0VIČ
iz Paderšičeve 8, Novo mesto
Pokopali smo ga na pokopališču v Šmihelu v torek,
1.	februarja
Novo mesto, Velenje, Ljubljana, Zagreb,
30. januarja 1972
Žalujoči: žena Marija, hčerke Nada, Majda in Stanka z družinami ter drugo sorodstvo
■UH
tedensK6le
s
Petek, 4. februaija - Bojana Sobota, 5. februaija - Agata Nedelja, 6. februaija - Dora Ponedeljek, 7. februarja - Ksenija Torek, 8. februaija - Janez Sreda, 9. februaija - Polona Četrtek, 10. februaija - Dušan
NOVO MESTO: Od 4. do 7. 2. ameriško-japonski barvni film „Tora, Tora, Tora“.
BREŽICE: 4. in 5. 2. irancoski barvni film „Barčica po morju pla-va“. 6. in 7. 2. japonski barvni film „Skrivnostni agent 101“. 8. in 9. 2. ameriški film „Tarzan zmaguje“.
BRESTANICA: 5. in 6. 2. angle-
WM
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM pridnega pekovskega pomočnika. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plača po dogovoru. Pekama Davorin Vidic, Jesenice, Bratov Rupar 9, Gorenjsko.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico (starejšo ali mlajšo) za v Kranj. Stanovanje, hrana zagotovljeno. Plača po dogovoru. Zglasite se pri Stanetu Košmrlju, Na lazu 21, Novo mesto.
IŠČEM VARSTVO za otroka od 8. do 13. ure. Martina Lipnik, Kristanova 32/14, Novo mesto.
SPREJMEM VAJENCA za avtokle-parsko obrt. Stane Pustavrh, Krško, CK Ž 139.
SLUŽBO dobi kvaliticiran kuhar -kuharica. Nastop takoj ali po dogovoru. Gostilna Tomšič, Do-bruška vas 36, Škocjan.
VAJENCA za kleparsko in vodovodno obrt (hrana in stanovanje pri mojstru) sprejme takoj Stanko Žibret, Radeče 80 pri Zidanem mostu.
PRIDNO dekle in pošteno/ za pomoč v kuhinji, išče gostilna „Fortuna*4, Ljubljana, Vodovodna 26. Takoj.	^
ZA priučitev v gostinstvu sprejmem kmečko dekle. Hrana in stanovanje preskrbljena. „Bife“, Ljubljana, Opekarska 14.
TAKOJ sprejmem dva KV elektro-inštalateija in dva vajenca. Stanovanje zagotovljeno. Elektro-inštalacije in mehanika Vili Godnjavec, Vodmatska 30, Ljub-ljana-Moste.
STANOVANJA
OPREMLJENO SOBO oddam dvema ali trem fantom ah dekletu. Naslov v upravi lista (165/72).
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Ajdič, Mestne njive 47, Novo mesto.
IŠČEM opremljeno sobo v Šmarjeti ali Šmarjeških Toplicah. Alojz Knafelj, Kettejev drevored 35, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (180/72).
ODDAM opremljeno sobo poštenemu fantu ali dekletu. Naslov v upravi Usta (181/72).
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Poseben vhod. Naslov v upravi lista (178/72).
ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma, po možnosti dijakinjama. Naslov v upravi Usta (203/72).
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Grem tudi za sostanovalko. Lidija Wagner, tovarna zdravil Krka (pri Metropolu).
Motorna vozila
KUPIM AVTO 6000 din gotovine takoj, ostalo meseči:o po 1000 din. Protiusluga: pleskam in sU-kam stanovanje. Ponudbe pod „Pleskar**.
PRODAM AVTO WV KURIR, letnik 59, v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi Usta (175/72).
PRODAM tovorni avto Magirus de-vuntes, 5-tonski. Alojz Gornik, Škocjan 27.
PRODAM fiat 750, star 4 leta, prevoženih 37.000 km, za 12.000 din. Naslov v upravi lista (213/72).
ški film „Vroči pesek otoka Sylt“.
ČRNOMELJ:	6.	2. ameriški
barvni film „Ljubezenske igre“. 9.
2.	angleški barvni film „Za ljubezen
in svoboHo“
KOSTANJEVICA: 6. 2. francoski barvni film „Srečni dobitnik**.
KRŠKO: 5. in 6. 2. francoski barvni film „Agent X-13“. 9. 2. italijanski barvni film „Človek - napuh - maščevanje**.
METLIKA: Od 4. do 6. 2. ameriški barvni film „Ugani, kdo pride na večerjo**. Od 4. do 6. 2. ameriški • film „Zakon Divjega zahoda**. 9. in 10.	2. ameriški barvni film
„Happening**.
MIRNA: 5. in 6. 2. ameriški barvni film „Ločitev po ameriško**.
RIBNICA: 5. in 6. 2. nemški barvni film „Vrata s 7 ključavnica-mi“.
TREBNJE: 5. in 6. 2. italijanski barvni film „Ringo in zlati revol-ver“.
PRODAM STROJ za izdelavo streš ne opeke, stroj za izdelavo sle-menjakov in betonskih plošč 40x40 ter mešalec (1501), trofazni. Franc Bregar, Šentjernčj 153.
PRODAM svinjsko krmo. Ivan Erjavec, Ratež 36, Brusnice.
PRODAM 500 suhih kostanjevih kolov za vinograd. Jože Prinčič, Boštanj ob Savi.
PRODAN^ diatonično m klavirsko 80-basno harmoniko, kontrabas, bariton, klarinet, elektronske ritem bobne, mikrofon za harmoniko, magnetofon. Naslov v upravi Usta (208/72).
PRODAM 2.000 kg detelje lucerne. Naslov v upravi Usta (211/72).
PRODAM slamoreznico na motorni ali ročni pogon, voz zapravljivček in par navadnih voz. Okroglo 13, Naklo pri Kranju.
PRODAM motorno žago Homelite super XL-12, 50 cm, 5,5 KS, novo, nerabljeno. Za devize popust. Ponudbe -na naslov: Pirc, Ljubljana, Teslova 6.
KUPIM
KUPIM prašiča do 120 kg. M. Vesel, Dolenjski Ust, Novo mesto. KUPIM trofazni števec. Ivan Pezelj, Pugljeva uUca 4, Novo mesto.
POSEST
PRODAM motorno žago, skoraj nova, malo rabljeno, po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan. Alojz Rihter, Cilje 18, Raka.
PRODAM trosobno stanovanje v bloku po zelo ugodni ceni. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Anton Vrtovšnik, Heroja Maroka, novo naselje 9, Sevnica.
UGODNO prodam enostanovanjsko hišo z vrtom ob cesti Krško -Leskovec. Vseljiva po dogovoru. Zglasite se pismeno aU osebno na naslov:	Alojz Starc, 68270
Krško, Cesta 4. juUja 46.
KUPIM hišo z nekaj zemlje, lahko tudi manjše posestvo. Naslov v upravi lista (198/72).
UGODNO prodam montažno hišo (3 sobe in kuhinja) v dobrem stanju zaradi zidave nove trgovine. Fanika Zalašček, Boštanj, Sevnica.
KUPIM gradbeno parcelo (vsaj
2.000	kvad. m) v okoUci Novega mesta. Ponudbe pod „Plačam v devizah**.
V	KOPRIVNICI 16 pri Brestanici je naprodaj parcela. Vse informacije pri Marijič Taškar, Koprivnica 19 pri Brestanici.
UGODNO PRODAM enodružinsko hišo mešane gradnje z garažo, centralno kurjavo, vrtom in telefonskim priključkom. Vseljiva po dogovoru. Zglasite se po telefonu 21-289 v popoldanskem času aU osebno. Stane Pustavrh, Novo mesto, Pot na Gorjance 15.
PRODAM GOZD v Stari Bučki -Mesojedec v veUkosti 1 ha. Ivan Kapler, Uršna sela 116.
PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom. Anton Popelar, Prvomajska 48, Sevnica.
PRODAM VINOGRAD v Šmavru. Naslov v upravi Usta (184/72).
RAZNO
NUJNO POTREBUJEM 4.000 din posojila. Nudim 20-odst. obresti, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi Usta (167/72).
POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarUi svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
V	najem vzamem poslovni prostor za mimo obrt v Novem mestu aU bližnji okoUci. Naslov v upravi lista (212/72).
KONFEKCUI JUTRANJKA Sevnica želim srečno in uspešno novo leto 1972. Tudi jaz se počutim z vami srečna, kljub temu da sem stara že 73 let, šivam na domu. Antonija Benkoč. Mostec, Dobova.
Fani Kraševec, Šentrupert 26, opozarjam vse, da prenehajo širiti lažne govorice o meni, ker bom v nasprotnem primeru sodno postopala.
Alojz Turk, Dolenja vas 11, Otočec, opozarjam, da moj brat Martin, nima pravice prodajati moje lastnine, ker bom v nasprotnem primeru sodno postopal.
Vaščani Drame pri Šentjerneju, prepovedujemo vsem vožnjo po naši gozdni poti v Koprivniku-Krakovo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
ENODNEVNE PIŠČANCE, bele, težke, ijave in črne srednje težke, lahko dobite v valilnici na Senovem vsako sredo od 19. januarja dalje po konkurenčni ceni. Upoštevamo ustna aU pismena naročila. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica Senovo 72.
ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatoija vsega prahu, ki zadržuje oddajanje toplote.
Enodnevne piščance treh vrst: ijave, črne in bele težke, lahko dobite od 12. februaija dalje po ceni 2,50 din za kos. Dobili se bodo vsak petek popoldne in v soboto od 7. do 15. ure. Od 50 kosov naprej pošiljamo tudi po železnici. NaročUa sprejemamo na naslov: Avgust Mazi, Borovnica 261, telefon 74-628.
IZDELUJEM cementne zidake (bloke), format 20 x 20 x 40, 25 x 20 x 40, 30 x 20 x 40. Sprejemam naročila in se priporočam. Leon Kušljan, Šentjernej 122.
&
Za vedno nas je zapustila v 83. letu starosti mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKE JANČAR,, roj. MEDVED
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se organizaciji podjetja „Var-nost“, vaščanom, sosedom za vsestransko pomoč, gospodu župniku za opravljeni obred in vsem sorodnikom, ki so nam kakorkoli poma-gaU. Posebna hvala dr. Oblaku za lajšanje bolečin.
Žalujoči: sin France z družino, hčerke Micka, Pepca, Frančiška, Anica z družinami in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
KRISTINE SAJE
Iz Goriške vasi
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji darovaU vence in cvetje, z nami sočustvovaU in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, posebno sorodnikom iz Dortmunda, podjetjem ŽTP, Pionir, Varnost in Hmeljnik iz Novega mesta ter Metalki iz Ljubljane. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Ludvik in Martin ter drugi otroci z družinami
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše drage hčerke, sestre in tetice
ALBINCE KENDA
z Mirne, stare 21 let,
ki je podlegla dolgi in zahrbtn bolezni v cvetu svoje mladosti, se zahvaljujemo mladinski organizaciji za vse, kar je storUa ob času njene smrti, ter za sočutno delo in organizacijo ob pogrebu. Topla zahvala tudi tov. Ivanu Janežiču in krajevni skupnosti, kolektivu Dana, godbi in pevcem, govorniku za poslovilne besede, gospema Mimi Kolenc in Pavlini Hrovat, vsem sosedom, ki so' nam v najtežjih trenutkih izkazali
velikodušno pomoč, in vsem, ki so se od nje poslednjikrat posloviU in jo spremili na njeni poslednji poti.
Žalujoči: mati Ana, sestre Meta, Nuša, Stanislava, brat Stane in nečakinji Tea jn Suzana
Ob težki in boleči izgubi naše ljubljene mamice in stare mame
AMALIJE TR0JAR
iz Šentjerneja
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, domačim v hiši za vso pomoč. Hvala vsem, ki so jo v tako velikem števUu spremili na zadnji poti, ji poklonUi toliko lepega cvetja, kolektivu Iskra iz Šentjerneja in najinim sodelavkam za podaijene vence in denarno pomoč, dr. Baburiču, zdravnikom in sestram pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto za vse prizadevanje med njeno boleznijo, gospodu župniku za obred in spremstvo ter Du Šentjernej. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Šentjernej, Bijeljina Žalujoči: hčerke Zinka in Marica, Malči z možem Lojzetom, Renata in Danilo, Tilka z možem Milanom, Saško in Branislav
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustUa naša preljuba in dobra mama in stara mama
FRANČIŠKA JARC
iz Kronovega
Zahvala vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in nam izrekU sožalje, darovaU vence in cvetje in pokojnico v tolikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Vodniku za lajšanje bolečin, gospodu župniku za obred in ganljivi govor. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: hčerki Pepca z možem, Anica z možem Tonetom, vnuka Jože in Tone z ženo
ZAHVALE
Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, tete, svakinje in sestrične
MARIJE PLESNIČAR, roj. PELKO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Klobučaijevi, sosedama Peregrinovi in Logarjevi, g. Sajtlovi ter družini Berkovi za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala sekciji za vleko ter strojnemu osebju Novo mesto za podarjena venca, KZSZ Kranj, gasilskemu društvu Uršna sela ter g. kaplanu iz Dol. Toplic za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence ter cvetje.
Laze, Novo mesto, Kranj, 25. januarja 1972.
Žalujoči: mož Friderik, hčerka in sin z družinama ter družini Pelkojevi
Ob izgubi našega očeta, moža in starega očeta
JOŽETA HOČEVARJA iz Brezovice 5
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za sožalje in cvetje, gospodu župniku za poslovilne besede in sosedom za pomoč in sočutje. Posebno zahvalo kolektivu osnovne šole Mirna peč za cvetje in udeležbo na pogrebu.
Žalujoči: žena Ana, sinova Franci in Jože z družino, hčerke Anica, Marija in Fani z družinami
Ob izgubi svoje ljube žene
NEŽKE SITAR iz Praproč pri T rebnjem
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo sprem Ui na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za poslovilne besede in sosedom, ki so mi pomagali v najhujših dneh.
Žalujoči mož Lojze
PORODNiŠNiCEtviP*
PretekU teden so v novomeški
Porodnišnici rodile: Jožefa Saje iz !emš - Branka, Ivanka Ivec iz Gradca - Antona, Jožica Žičkar iz Krškega - Roberta, Pavla Drnovšek iz Žadovinka — Damjano, Marija
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
PretekU teden so darovaU kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Vinko Opalk, Francka Pršina, Fani Blatnik, Martin Plantan, Darinka Jerič, KaroUna Barbič, Anton MikUč, Dušan Vasič, Jože Vrščaj, Draga Pate, Rozalija Planinšek, člani Novoteksa, Novo mesto; Avgust Bradač, Jože Jarc, Franc Markovič, Albert Mervar, člani Gorjancev, Straža; Anton Petje, Vid Golob in Franc Pintar, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Franc Šobar in Milan Mrvar, člana Inštalaterja, Novo mesto; Stane Čerin, Ivan Šuštaršič, Anton Fabjančič, Milan Petan in Jože Rabzelj, člani Novolesa, Novo mesto; Miha Brulc, Ivan Šurla, Franc Jožef in Jože Gorenc, člani IMV Novo mesto; Tončka Pečavar, gospodinja in Birčne vasi; Ivan Klemenčič, kmet iz Ždinje vasi; Franc Zepaher, kmet iz Sela; Marta Klemenčič, Ana Starešinič in Ljubica Črnič, članice Kometa, Metlika; Anton Ivec, Andrej Smuk, Irma Vrtačič, Marija Bajuk, Ivan Jerina, JuUj Sodec, Stanko Nemanič, Milena Urh, Jože Turk, Ivan Pezdirc, Branko Petkovič in 'Nikola Peris, člani Novoteksa, Metlika; Vekoslav Prevolšek, član Metlikatransa, Metlika; Franc Jakljevič, Franc Nemanič, Anton OguUn, Jože Krštinc, Boris Weiss in Alojz Fir, člani Komunalnega podjetja, MetUka; Angela Nemanič, gospodinja iz Božakovega; Jožica Nemanič, Marjana Bele, Dragica Štravs, Branka Bosanec, Jožica Ciglič, Majda Tomovič, Milena Zele, Marjan Rajk in Vinko PavUnac, člani Beti, MetUka; Anton Nemanič, kmet iz Zele-beja; Savo Nemanič, Jože Vukšinič, Anton Kozjan in Anton Črnu-gelj, kmetje iz Bočakovega; Jože Nemanič, Zvonko Žugelj, Alojz Dragovan, Anton Plut, Martin OguUn, Ivan Žlogar, Vlado Curči, Ivan Kopše in Anton Klemenčič, člani IMV Suhor; Marija Govednik in Anica Dragovan, gospodinji iz Lokvice; Anton Žugelj, kmet iz Dobravice; Franc Požek in Stanko Rajk, člana KZ MetUka; Marija Fir, gospodinja iz Bereče vasi; Martin Nemanič, delavec in Želebeja; Franc Benkše, upokojenec iz Tmovca; Rezka Šuštarič, članica Gosturja, MetUka; Jožefa Govednik, gospodinja iz Bušinje vasi; Nikola Fuijanič, delavec iz MetUke; Stanko Dragovan, kmet iz Lokvice; Egon Petrič, član SZDL MetUka; Ivan Tomc, član Novo-tehne, Metlika.
K4
4
4
4
\
4
I
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
s
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5 S
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Kovačič iz Tržišča — Gizelo, Marija Kozole iz Dobrave - Marjano, Jožefa Počič iz Črnomlja - Aljoša, Jožefa Verče iz Mirne peči - Heleno, Marija Kralj iz Vranovičev -Andreja, Veronika Popovič iz Dolnje Težke vode - Heleno, Jožefa Ostrelič iz Mokronoga - Elizabeto, Ana Blažič iz Gotne vasi - Boštjana, Jožica Klukej z Vrhka - Mirana, Terezija Ferkolj iz Lipja - dečka, Milena Hočevar z Vrha pri Križu -2 dekUci, Marija Rajk iz Gabrja -dekUco, Ivanka Dvojmoč iz Zame-škega - dekUco, Pavla Prijatelj iz Podboršta - dečka, Alojzija Smolič iz Dobrave - dečka, Marija Turk z Velikega Slatnika - dečka, Stanislava Cvar iz Zilja - dečka, Marija Vrščaj iz Krškega - dekUco, Marija Zorc iz Loke - dečka, Anica Lipovec iz Šmihela - Natašo, Ljubica Lončarič iz Dolnjega Bukovca -Marjana in Pepca Dular iz Podhoste
-	Matjaža. - ČESTITAMO!
Hvala za pomoč!
Ob težki nesreči, ki nas je hudo prizadela, se najiskreneje zahvaljujemo za moralno in materialno pomoč vsem sosedom, znancem in sorodnikom. Še posebno se zahvaljujemo kolektivu avtoprevoznega podjetja GORJANCI, Komandi garnizije Cerklje, Skupščini občine Brežice, Zvezi bojrcev Brežice, Ljudski potrošnji Brežice, Agroser-visu Brežice, Petrolu Brežice, Prevozu Brežice, Gasilski enoti garnizije Cerklje, Gasilskemu društvu Brežice, Občinskemu svetu Ljudske tehnike Novo mesto, Bolnišnici Brežice, Elek-tro Celje - enoti Brežice, Stanovanjskemu podjetju Brežice, Zavarovalnici Sava — enoti Krško in vsem, ki so prihiteli na pomoč.
DRUŽINE GATTA, BRINSKELE IN ANDŽELKOVIČ
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 6. FEBRUARJA:
10.30	Reklame in oglasi - Pravilna prehrana zdravega in bolnega človeka - Po domače - Kmetijski nasveti - Za vsakogar nekaj - Težave in načrti KSP (magnetofonski zapis)
-	12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. del - Občinske novice in lokalna poročila — Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- II. del — 13.30 Zaključek oddaje. SREDA, 9. FEBRUARJA: 16.00
Občinske novice in lokalna poročila
— Reklame in oglasi — Po domače -PoročUo s sedme seje sveta za zdravstvo in socialno varstvo pri SO Sevnici - Parada starih hitov - Občan in paragrafi - Nekaj minut za pop glasbo - 18.00 Zaključek oddaje.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 3. FEBRUARJA:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki 16.15 - 17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - ObvestUa in reklame. 17.00—18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 5. FEBRUARJA:
16.00-16.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. 16.30—16.40 Sobotno Kramljanje. 16.40—17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestU in reklam ter melodija za vas.
17.00-17.10 Prehrana zdravega in bolnega človeka. 17.10—17.30 Za naše najmljaše: Žalostna povest o muU - ter skladbica iz naše glasbene šole. 17.30-18.00 Parada popularnih popevk.
NEDELJA, 6. FEBRUARJA: 10.30Domače zanimivosti - Komentar zadnje seje občinske skupščine
Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
Brežice - Za naše kmetovalce: inž. Alojz Pirc - Sadjarstvo do leta 1975 in inž. Mira Čuček - Zimsko in predpomladansko škropljenje sadnega drevja - Nedeljski razgovor -ObvestUa, reklame in spored kine-matografov. 12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 8. FEBRUARJAm
16.00-16.15 Napoved programa in srečanje s Slovenskim instrumentalnim kvintetom. 16.15-17.15 Poro-čUa - Novo v knjižnici - Jugo ton; vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega Usta - Obvestila, reklame in filmski pregled 17.15-17.30 Iz življenja v JLA.: 17.30-18.00 Mladinska oddaja.
DOLENJSKI UST
USTANOViTELJTl: občinske konference SZDL Brežice, Cmo-melj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
„ IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone Gošnik, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar ln Ivan 2lvlč
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go&nik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože T	,	SpUchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Že-
leznik. Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA vsah četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej
— za inozemstvo 100 dinarjev ali 8 ameriških dolarjev oz. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev)
.... i?GL,ASI: 1 cm v**111® v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, l cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi, srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 4 od 6. 1. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9
— NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani
RADIO LJUBLJANA
--    _____
7 Kn« P°ročila ob 5.00,
15 00 1‘«nV» M°» 110°’ 12-00> Pi4n 1 ?0’-19*30 in ob 22.00. gan glasbeni spored od 4.30 do
GiŠK’ 4v FEBRUARJA: 8.10
doma 11 nna^eja’ 10-20 ^ vas naStiri Poročila - Turistični
12^0 JmMi'1? goste “ tujine,
&• lŽS. ■?“ nasveti “ 'mž• Jože
, ter ih ^ostc,z8°dnje neka-ročaio V Sloveniji, 13.30 Pripo-Jaici ^pcH*m-‘ *•’* 14-35 Naši poslu-Na2of2 J° m P0zdravljajo, 15.30 SP i -7Zfn ^te, 16.00 „Vrti-^8 14 c u.^vek in zdravje, šeea	18.50	(gledalo na-
19 1<-	19.00	Lahko noč, otroci!
Biukata	n« ansamblom Henčka
zborov ’ Slovenski skladatelji
20 in tZ ^opskimi sodobniki, S;>P°PS 13“, 21.15 Oddaja skH m P?morščakih, 22.15 Be-
SORot°a ?logov domačih.
A> 5‘ FEBRUARJA: 8.10 orWn	935	s	Pihalnim
vas Hn	TV Ljubljana, 10.20 Pri
Sčnl ma* 11-00 Poročila - Turi-iine	za	naše goste iz tuniko	<5*	Kmetijski nasveti - inž.
nitev	n	eie ^editnih obreme-
Xe“V». 12-40 „Po do-14 10 SniT’lP Priporočajo vam .,. svet 15 3^0 Popoldne za mladi I6nn v*-,- . sbeiu mtermezzo, Stao i^aTk > 17.10 Gremo v
19.00	Laht« - operetnega sveta, inute 7	?oc’ otroci! 19.15 Mi-
^20 On Q Sam l°m Fantje treh vasi,
.vino, 22P2°0ZOrt?”10 SVet-in- domo‘ iw ce.	Oddaja	za naše lzseljen-
6- FEBRUARJA:
rtdijska iL-a x?°bro jutro! 8-05 Ra' 'WanL o nč ^ai3.an Marinc: Velika llfl0 Os	Srečanje v studiu 14,
JieiSa? P^te, tovariši.Tone ailO?<; d Partizanski umetniki, tPorSji.Snu boibe i" dela, 11.00 r**aše p^a . Turistični napotki za ^ši posluh tUline’ 1 L20 do 13.00 Jjajo i i Sclxfestltaj° in pozdrav-13 50 7 a Nedeljska reportaža, Melodiit d0mačimi ansambU, 14.05 humoreska tklJn!i orkestri’ 14-30
stanee Cit tega tedru' ~ Hagel-;17 05 V °stl s Schopenhauerjem, dijska taaPHl'Lg? sveta, 17.30 Ra-
Rftaeck£hrM,-a B-?ck - HeI' ožetini in„ Nas očka se mora
19 15 r?9:00 Lahko noč, otroci!
»V nedelio x razglednice, 20.00
r02 namf ZVečer“> 22.20 Zaplešite
^ARjT^ELIEK, 7. FEBRU-^9.05 p j *10 Glasbena matineja, 't 10.20 Ph SVet Pravljic in zgodb, iSiSvas doma, 11.00 Potočila
tujine 1 o0!/?aF°tki za naše g°ste a inž r’ni, P Kmetijski nasveti -^delcev ^ všič: Zaposlitev polje-rCl2.4o pn, "esezonskem obdobju, ianem „i1* orkestri na koncert-
u'io‘L35
"Jtaffa, j??;1® Med zbori Carla letajo in _ j ^asi poslušalci česti-:04nterme^d?Jljaio> l5-30 Glasbeni elPonedeliknu 0 ..Vrtiljak", 17.10 1o18*15 Lej® fkfbeno popoldne, fnoč otm^, melodije, 19.00 Lahko i^lorn Vil?’ L9'l^ Minute z ansam-:elfonski I? Petriča, 20.00 Stereo-^Ufitelje jazza™ nCert’ 22AS Za lju'
lH°PeSiaKm ?• FEBRUARJA: 8.10 0\doma, n oi11^. 10-20 Pri vas jpapotki 7a Poročila - Turistični ,1.2.30	goste	iz tujine,
l*|ca Oblak^ pSkJ nasveti - inž. Mi-cajolijo, 12 4n vl!.,OVan-'e j^od P°d ot^mi an'^? Vedri zvoki z doma-uth 13-30 Priporočajo 1 jta Seneta ”*0 Z ansamblom Mojmi-rOmezzo l5-30 Glasbeni inter-
rr^idan^i s£?f17-10 p°-
iar torek ,,	koncert,	18.15
W?0Č> otrodi Tođ?cj w19-00 Lahko • ,Qžeta R,?- ,19-15 Minute s triom
>^loV»a. 20.00 Prodajalna
splihovijj, j^^jVečer pri skladatelju
SREDA, 9. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.25 Melodije iz filmov, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Ivan Rak: Ali je dražilno krmljenje potrebno? 12,40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam.,.
14.10 Zamejski zbori pojo, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo,
16.00 „Vrtiljak", 17.10 Jezikovni pogovori, 18.15 Popevke s slovenskih festivalov, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice,
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, io. februarja:
8.10 Operna matineja, 9.35 Pesmi in
plesi jugoslovanskih narodov, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Ušeničnik: Novosti s s semenskega trga, 12.40 Pihalna godba,
13.30	Priporočajo vam .14.10 Pesem iz mladih grl, 14.30 Z ansamblom Francija Puharja, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.0 „Vrtiljak",
17.10	Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Godala v ritmu, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana,
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute. z ansamblom Toneta Kmetca,
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 22.15 Iz hrvaške simfonične literature.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 6. FEBRUARJA
8.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.40 Ptujski festival narodno zabavne glasbe (Lj)
- 10.10 Kmetijska oddaja - 300. jubilejna oddaja (Zg) - 11.10 Mozaik (Lj) - 11.15 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Boj za obstanek (Lj) — 12.05 Šola smučanja - 5. oddaja (Lj) — 12.10 Mestece Peyton (do 13.00) (Lj) - 14.00 Sapporo: Hokej, drsanje, barvni prenos (EVR-Lj) - 16.00 Propagandna oddaja (Lj) - 16.05 Skoki na 70 metrski skakalnici, barvni posnetek iz Sappora (JRT do 18.05) vmes 5 minut propagandna oddaja (Lj) -18.05 Prvi ljudje na Luni - angleški film (Lj) — 19.45 Cikcak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Komedija za konec tedna — L. Pirandello: Patent, Otolenghi-Amendela: Na sodniji -oddaji TV Ljubljana (Zg) - 21.35 Zabavno glasbena oddaja (Zg) -21.50 Športni pregled (JRT) -
22.20	Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA
9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) — 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (do 11.30) (Bg) - 14.00 Sapporo: Hokej, drsanje (ženske prosto), sankanje - barvni prenos (EVR-Lj) - 16.00 Propagandna oddaja (Lj) - 16.05 Smuk za moške -barvni posnetek iz Sappora (JRT) (Lj) — 16.50 Propagandna oddaja (Lj) - 16.55 Tek na 15 km - barvni posnetek iz Sappora (do 17.40) (JRT-Lj) - 17.50 Žogica Marogica
- II. del (Lj) - 18.05 Risanka (Lj)
- 18.15 Obzornik (Lj) - 18.25 Z avtobusom - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Prenos podelitve Prešernovih nagrad (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.30 B. Zupančič; Pogreb — TV drama (Lj) - 21.35 Kulturne diagonale (Lj) - 22.10 Zimska olimpiada v Sapporu - barvni posnetki (Lj) -.. .Poročila (Lj)
TOREK, 8. FEBRUARJA
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (do 11.30) (Bg) - 14.00 Sapporo:	Drsanje	(pari prosto),
Biatlon - barvni prenos (EVR-Lj) -
15.30	Propagandna oddaja (Lj) -
15.35	Veleslalom za ženske, barvni posnetek iz Sappora (do 16.35 -JRT) (Lj) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.40 M. Šušmel: Južna morja (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Delo z računalniki: Po-
droben načrt (Lj) - 19.30 Mikro- • ekonomika: Angažiranje inozemskih sredstev (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Na klancu - slovenski film (Lj) — 22.00 Zimska olimpijada v Sapporu, barvni posnetki (Lj) - Poročila (Lj)
SREDA, 9. FEBRUARJA
8.20	TV v šoli (do 11.00) (Zg) -
14.00 Sapporo: Hokej, drsanje (moški obvezno) - barvni prenos (EVR-Lj) - 15.30 Propagandna oddaja (Lj) - 15.35 Veleslalom za moške — barvni posnetek iz Sappora (do 16.20 - JRT) (Lj) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.50 Doktor Dolittle - serijski barvni film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Po domače s Slovenskim oktetom (Ptujski festival) (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Na sedmi stezi (Lj) - 19.30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 A. Šenoa: Diogenes - nadaljevanje in konec (Lj) - 21.25 Zimska olimpiada v Sapporu - barvni posnetki (Lj) - ... Poročila (Lj)
ČETRTEK, 10. FEBRUARJA
9.35	TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg) - 14.00 Sapporo: Hokej, sankanje - barvni prenos (EVR-Lj) - 16.00 Propagandna oddaja (Lj) - 16.05 Drugi veleslalom za moške - barvni posnetek iz Sappora (JRT) (Lj) - 16.50 Propagandna oddaja (Lj) - 16.55 Hitrostno drsanje za ženske, barvni posnetek iz Sappora (Lj) - 17.25 Tek na 50 km — barvni posnetek iz Sappora (Lj) — 18.00 Glasbeni ciciban: Fotograf (Lj) - 18.30 Boj za obstanek - film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 L. Bernstein predstavlja: Pot v Pariz (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.30 Četrtkovi razgledi (Lj) -
21.30 Zimske olimpijske -igre v Sapporu - barvni posnetki (Lj) -^ . . Poročila (Lj)
PETEK, 11. FEBRUARJA
9.30	TV v šoli (do 11.00) (Zg) -
IN SPET NOVA PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP, TOKRAT ZA GOSPODINJE od 31. januarja do 5. februarja 1972
lOSPODINJSKI TEDEl
1	blagovnica	I
I	STTJj nama	I
■	kocev je	1
10% POPUST
za nakup z gotovino in tudi na potrošniški kredit: posteljnine (metraža in konfekcija); zaves, dekorativnega in pohištvenega blaga; preprog in oblog za tla; prtov, serviet, kuhinjskih brisalk in podobno
10% POPUST
za nakup frotirk »Svilanit«,
10% POPUST
za nakup hladilnikov »GORENJE«
10% POPUST
za nakup kuhinjskega pohištva: Marles, Gaber, Gorenje, S. Geli in še
REKLAMNA PRODAJA
IZDELKOV SLOVITE ANGLEŠKE KONZERVNE INDUSTRIJE HEINZ v samopostrežnem oddelku NAMA, Kočevje
13.50 Turnir v namiznem tenisu -prenos (Zg, Lj) - 15.00 Sapporo: Drsanje (moški prosto), BOB, barvni prenos (EVR-Lj) - 16.00 Propagandna oddaja (Lj) - 16.05 Slalom za ženske - barvni posnetek iz Sappora (JRT-Lj) - 17.05 Propagandna oddaja (Lj) - 17.10 Skoki na 90 metrski skakalnici, barv. pos. iz Sappora (do 18.10 - JRT) (Lj) -18.10 Propagandna oddaja (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Slovenska poezija 20 stoletja: Oton Župančič (Lj)
"Dolenjka«
•fSovsko podjetje no debelo In drobno,
Novo mesto
0 b j a v 1 j a prosto delovno mesto
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
v osrednjem skladišču na debelo
Pogoji: zdravstvena in telesna sposobnost za opravljanje vseh fizičnih del ter odslužen vojaški rok. Kandidat bo sprejet na delo za določen čas. Za delovno mesto je določeno poskusno delo
^°k za prijave je 8 dni po objavi.
r»ja	a*---------------
Gu* teh Dolenja vas - Jelendol |k y V*3 in Sodražica - Loški poje^ niški občini prihaja v zad-50 ?WSU P°8°sto do nesreč, ki pa * je ^e^.° večinoma le lažje. Težja ^ zv^a Pr* Jelendolu 12. janu-5% t?eer, ko sta trčila osebni , ^»rio ga Je vozd Niko Grbec iz ■ Okni? m tovornjak. Škode je bilo
15.000 din. fNv. nesreč prihaja, ker vozijo i°y tieu01 v°zniki osebnih avtomobi-Jjto' 5°liko prehitro, saj ne upošteva je cesta zasnežena oziroma
■fl.% opozarjajo, naj bodo ’Sf^Predvsem na ovinkih previd-tir en te8a Pa naJ uporabljajo S£ne- ®°lJe Je nekajkrat zaman %J‘l» kot trčiti na nepregJed-^ vinku.
PRODAJA PARCELE
OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA odsek za gospodarstvo
proda na javnem natečaju, ki bo 21. februarja 1972 ob 8. uri na kraju samem,
pare. St. 2284/10 stavbiSCe v velikosti 390 m2 v k. o. Metlika za gradnjo visoko-pritliCne stanovanjske hiše
POGOJI NATEČAJA:
1. Izklicna cena stavbnega zemljišča znaša 20 din za m*.
2. Varščina znaša 800 din.
pri občinski skup-
Komisija za volitve in imenovanja ščini Krško
razpisuje
1. delovno mesto ravnatelja glasbene šole Krško in 1. delovno mesto direktorja dijaškega doma »Milke Kerin« Krško
Kandidati pod 1. morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti morajo višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda;
— 5 let prakse v glasbenovzgojnem delu;
— odlikovati se morajo s pedagoškim, organizacijskim in družbenim udejstvovanjem.
Kandidati pod 2. morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti morajo višjo ali visoko šolsko izobrazbo prosvetne stroke in 5 let prakse v prosvetni stroki;
— odlikovati se morajo kot družbeni delavci.
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa komisiji za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Krško.
Prijavi je potrebno priložiti življenjepis z navedbo o dosedanjih zaposlitvah.
Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Krško
Mnoge nesreče
Džurdža Pasarič in pustna vlada iz Brežic, v torek, 15. februarja, pa ansambel Branka Bobinskega, vokalni kvartet 4 M, pevka Džurdžica Miličevič ter imitator Nino Vujičič. Naj zanimivejše maske bomo nagradili!
Rezervacije sprejema recepcija. Vstopnina 40 din
«
L
LEKARNA SEVNICA OB SAVI
razpisuje
javno licitacijo in prodajo
svojih bivših
poslovnih prostorov v Sevnici ob Savi Glavni trg št. 40
Prostori obsegajo približno 125 m* koristne površine ter se nahajajo v središču Sevnice. Stavba, v kateri se nahajajo ti prostori, je bila popolnoma na novo adaptirana leta 1933 in tudi pozneje vzorno vzdrževana, tako da predstavlja še danes enega najlepših objektov v tem delu mesta. Prostori bi bili primerni zlasti za specializirana trgovino ali za obrt.
Licitacija bo v petek, 1>1. februarja 1972, ob 11. uri v hiši na Glavnem trgu št. 40. K licitaciji vabimo družbeni in zasebni sektor.
„Saj veš, Polde, če za to ne bomo skrbeli mi borci, kdo drug bo namesto nas? Pojdi v šolo in povej ob našem prazniku mladini, kako si se, še golobradec, klatil po hosti in kaj si skusil kot kurir in partizan.“
Šel je Polde med mladež, začel obujati in prenašati tradicije narodnoosvobodilnega boja:
„Da, otroci, veliko poguma je bilo treba. Naj vam opišem dogodek, napad na italijansko postojanko na Dolenjskem. Lep jesenski dan je bil, natihoma smo se priplazili do roba gozda, od koder je bil samo še streljaj do sovražnika. Čakali smo na komandantov znak, in ko se je oglasil, smo se zapodili naprej..
„Na konjih, tako kot v Bonanzi? “
„Ne, ljubčki, peš, pa tudi po kolenih in komolcih, pri-
huljeni k tlom. Ko smo se približali, smo se dvignili in začeli vpiti... “
„Tako kot Sijuksi ali tako kot Apači? “
„Ne, vpili smo „hura“ in streljali/* '
,JZ vinčestrkami? “
„Ne, z italijanskimi karabinkam^ nekateri so imeli jnauzerce’ ali ,manliharce\ Ko smo prišli dovolj blizu, smo se spoprijeli.
„S pestmi, kot se v sa-loonu? “
„Z noži, z bajoneti, nasajenimi na puškah. Tega so se Lahi bali, pognalo jih je v beg.
„Zakaj jih niste od blizu s pištolami? Takole: kdo po-
tegne prej. Bi vi zadeli konzervno škatlo v zraku? Kaj pa zamašek steklenice, bi odbili iz kota tako kot Bond ali agent v Oddelku S“? Fantastično! Moj očka je rekel, da to ni mogoče. Očki so reve.“
„Vsi nismo imeli pištol, le oficiiji so jih nosili. Pa tudi še marsičesa drugega nismo imeli. Niti čevljev ne vsi, v cunje smo ovijali premrle noge, skrivali smo se po samotnih vaseh in kmetijah ..."
„Skrivali? “
,,Da, pa tudi bežali, če je tako kazalo. Sovražnikov je bilo več od nas in neumno bi bilo vztrajati za vsako ceno...“
„Bežali? “ Kot tisti poljedelci, ki niso znali streljati in so se pustili strahovati Pedru in njegovi tolpi? “
„Toda ni bilo samo to. Bili smo prijatelji, delili vse hudo in dobro, veselje in žalost. Počutili smo se enaki, žrtvovali smo se drug za drugega ..
Poldetu se je razvezal jezik. Ni več pustil, da bi ga dečki prekinjali. Govoril je o komandantu Tinetu, o šaljivem kuharju Štefanu, ki so ga imeli vsi tako radi, pa žal ni dočakal zmage. Posebno toplo mu je bilo pri srcu, ko je pripovedoval o tisti kmečki ženici, ki ga je še sedaj tako vesela, kadar obišče njeno hišo ...
Ko je odhajal iz šole, je nejevoljen premišljeval: zakaj se tej današnji mladini zdi njegov partizanski boj — nič posebnega?
M. NAGEL
SADOVI VZGOJE
»To boš videl, ko boš slep«
Če zavrtite 21-040 in želite načelnika, referenta ati koga drugega iz občinske skupščine, se oglasi Jože. „Takoj bo,“ reče, ali „Malo boste morali počakati, ker tovariš govori, “ ali pa: „Ga ni v stavbi Vas pokliče, ko se vme? “
Jože Zupanc je telefonist v novomeški občinski upravi Ko vstopite, ga najdete na desno roko. ,pozdravljeni,,l bo rekel, „še trenutek, da zvežemnato bo pretaknil nekaj kablov, in ko bo signalna lučka ugasnila, se bo obrnil proti vam. Od plošče s kabli in pretič-nicami, na katero se samo on spozna. Potem lahko govorite, govoril bo pravzaprav on, ker mu vi iz spoštovanja ne boste po nepotrebnem segli v besedo.
Jože govori gladko, tekoče, kot bi bral Izredna koncentracija! Gleda v vas, naravnost v oči, kot bi preizkušal, kako učinkujejo njegove misli Gleda vas, pa vas ne vidi Jože je slep.
Kje je že vse to? Bilje še deček, ko je počilo. Bomba, ki ja je sprožila otroška radovednost? Otroci na prepovedanih potih? Jože je ena od številnih žrtev voja-
škega materiala Stoodstotni invalid.
Zdaj je zrel mož, oče, zaposlen, funkcionar. Že več let je predsednik osnovne organizacije Zveze slepih. Uspešen predsednik. Pod njegovim vodstvom je organizacija dosegla, da so dobili redno delo tovariši, ki jih je nesreča enako udarila.
Malo zabave je v svetu, po katerem hodi Jože. Pa vendar so svetli trenutki. Žarki, ki jih sicer ne vidi, jih pa občuti Žarki, ki božajo. To so zlasti tiste preproste človeške besede: „Jože, to si pa dobro izpeljal “ Priznanja.
Eno najlepših priznanj mu je ob 25-letnici republiške Zveze slepih izročila predsednica Mimi Breznik (na sliki). To je bil ganljiv prizor. Tam, kjer bi po Jožetovem obrazu morale steči solze sreč e j je zatrepetala senca „Življenje slepim ni zaprta knjiga
Ob tem sem se spomnil Krklečeve pesmi Tako pravi:
Slepega guslarja sem srečal in mu potožil, kakšen da je ta svet. „Lep, “ je odvrnil ,praviš, da je lep? “ Guslar pa: „To boš videl, sinko, ko boš slep." I. ZORAN
Zima pa trobentice
Nežka Zupanc z Glavnega trga v Novem mestu nam je v ponedeljek prinesla sveže trobentice, ki jih je natrgala na prisojnem pobočju pri domači vasi Svinjsko nad Šentjanžem. Narava nas vedno znova preseneča s svojimi nenavadnostmi.
TRČENJE V OVINKU
Med srečanjem dveh avtomobilov v nepreglednem ovinku med Malim
'fclEDELjO ODPRTO
^mSA na Glavnem «6»
DOLENJKA
in Velikim Slatn3com je bilo za 4.000 dinarjev škode, ko sta se avtomobila oplazila. Voznika Jože Brulc iz Hrušice pri Stopičah in Angel Lazar z Malega Slatnika pri tem srečanju zadnjega januarja nista bila poškodovana.
KOMU IGRA RADIO?
V noči na 31. januar je neznanec vlomil v garažo Jožeta Jakše v Gradcu. Nasilno je odtrgal ključavnico, v garaži pa je potem iz avtomobila ukradel radio, vreden 800 dinarjev. Tatu še niso našli.
POCENI VLOM
V noči na 31. januar je v Novem mestu neznani zmikavt vlomil v avto Janka Sajeta in iz njega odnesel dve okrasni kapi za kolesa. Saje je ponoči avto parkiral pred bloki na Mestnih njivah.
„Bom tudi jaz hodila v šolo? Saj bi kar rada..je rekla mala Jovanka Kovačič iz naročja matere Marije. Bodo življenje v Žabjek spremenili šele šolam otroci? (Foto: Uroš Kastelic)	J
ZAČElLE SO SE) XI. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGREi
Skriti goloto pred športniki sveta;
Sapporo, mesto na otoku Hokaido, ki je organizator zimskih olimpijk iger, bo v času olimpiade spremenilo svoj že utečeni življenjski ritem' Organizatorji opozarjajo Japonce na zmernost v stikih s tujci
Hčerka me je pregovorila!
V sredo, 26. januarja, seje ob 17J.5 na območju Hrušne hory v CSSR zrušilo JATOVO reaktivno letalo DC-9, v katerem je bilo 28 potnikov. Nesrečo je preživela edino stevardesa Vesna Vuletič. Letalo je letelo na progi Koebenhaven—Zagreb—Beograd.
S tem letalom bi se morala peljati tudi Novomeščanka Ivanka Kotnik, ki je bila na 10-dnev-nem obisku pri svoji hčerki v glavnem mestu Danske. Ivanka Kotnik je nameravala leteti v sredo, 26. januarja, vendar jo je hčerka Meta pri nakupu vozovnice pregovorila, da leti v soboto.
Novomeščanka nam je povedala, da je nesreča tudi na Danskem globoko odjeknila, ljudje
in sredstva obveščanja so takoj govorili, da gre za sabotažo. Ko se je vračala v soboto domov z JATOVIM letalom, so bili potniki mirni, saj so jim oblasti na Danskem zagotovile popolno varnost. Na sliki: Novomeščanka ^Ivanka Kotnik. (Foto: S. Dokl)j
Na Japonskem otoku Hokaidu, v milijonskem mestu Sapporu, so se danes začele XI. zimske olimpijske igre, ki bodo šle v anale velikih športnih prireditev zaradi nekaterih svojih posebnosti. Kot kaže, si bo to edinstveno prireditev ogledalo okoli milijon ljudi. Japonci, ki so se z vso resnostjo pripravili, obljubljajo velika presenečenja za vse obiskovalce.
Japonci se bodo potrudili, da bodo številni gostje zapuščali deželo z najboljšimi vtisi. Sapporo, mesto glavnih prireditev, bo v času iger moralo precej spremeniti svoje že utečene navade. V tem mestu je blizu 3.500 barov, kjer je možno videti striptiz, znane so turške kopeli, hoteli za ljubezen in podobno. Vse to je namenjeno za vzburkanje erotičnih čustev, s katerimi ljubke Japonke ravno ne skoparijo. No, da ne bi ta erotika in podobno šlo preko meje, so organizatorji „trgovcem z ljubeznijo*1 predlagali zmernost. Tako se je že našel prvi, ki je obljubil, da v svojem baru zaenkrat skrije golo miss Afrike, ki je doma iz Kenije, ter tako ostane v mejah dostojnosti. Japonci so šli še tako daleč, da so opozorili otočane, da se
TRČENJE NA VAGOVKI
Na cesti Sodražica-Loški potok sta na Vagovki trčila v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30 osebna avtomobila, ki sta ju vozila Maksimilijan Praznik iz Ljubljane in Edvard Cetinski iz Kočevja. Škode je okoli 4.000 din. Praznik je peljal iz Loškega potoka in pri srečavanju s Cetinskim zavrl. Zaradi slabe, zasnežene ceste in neprimerne hitrosti ga je zaneslo v avto, ki ga je vozil Cetinski. Voznika sta bila trezna.
ne klanjajo ob vsakem stiku s tujci, ker bi baje to lahko prizadelo goste.
Organizatorjem zaenkrat povzroča največje težave novozapadli sneg, saj je znano, da v tem mestu vlada prava sibirska zima. V samem Sapporu ga bodo menda že ukrotili, saj
imajo celo ogrevane ceste, težje? bo po bližnjih gričkih, kjer so ? ljane strme smučine za najb<$ mojstre sveta.
i Ce že vemo za japonsko doJft nost in njihovo tehniko, potem res nimamo kaj bati zizvedbo f Če so prebivalci dežele vzhajajoča sonca obljubili, da bodo to najbor športne igre doslej, potem jim'' tudi lahko verjamemo. Počakaj^ nekaj dni, bomo videli, če se vsa predvidevanja uresničila.
S. DO*
Eksplozija
opolnoči
Ranjenih 6 potnikov
Mednarodni vlak Ljubljana-Beograd je z dremajočimi potniki brzel skozi noč. V Dobovo je brzec prispel devet minut pred polnočjo, odpeljal pa je četrt ure pozneje, ko se je noč prevesila v nov koledarski dan - 27. januar 1972.
Na dobovski železniški postaji je bil tedaj v službi prometnik Zvonko Kolar. Čuvaj s Sotle je 13 minut po polnoči sporočil, da stoji na progi vlak in da ne ve,
zakaj. V Dobovi seveda prav tako niso vedeli vzroka in čuvaju so malo pozneje sporočili, naj gre pogledat. Vrnil se je na svoje mesto s sporočilom, da je bila v enem od zadnjih vagonov eksplozija. Povedal je še, da se je peljalo v njem šest potnikov in da so trije ranjeni, iz poročila zagrebškega sekretariata za javno varnost pa smo v Delu kasneje zvedeli, da je bilo laže ranjenih vseh šest. To se je pripetilo 4 kilometre od Dobove, že na Hrvaškem.
Do eksplozije je prišlo v vagonu, kije prispel z Dunaja in so ga priključili na brzovlak v Zidanem mostu. Nastala je verjetno na podvozju, kjer domnevajo, da je bil podtaknjen eksploziv. Vzroke ugotavlja komisija.
J. TEPPEV
Prava zima, kije ob koncu tedna zajela naše kraje, ne prizanaša. Cd petka do ponedeljka je bilo na območju UJV Novo mesto kar 28 nesreč. Za varuhe prometa je bilo veliko dela tudi na cesti Ljubljana—Zagreb, posebno ob sobotnem popoldanskem metežu, od koder je tudi ta posnetek iz bližine Korenitke pri Trebnjem. (Foto: Legan)