51
- »
Poglejte na iteviiKe poleg naslova Sta dlan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. ,._- .' • * >
_
tisf slovenskih < delavčevi Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
a» Ser—d CU— Matter SeptopAtr žSth. 194» at the Port Office a* New York, N. under Act of CoofreM of March 3rd, 1«».

TEC KOV
VA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POSn NARAVNOST NI SVOJ DOM (UfMil MlMt, mMJ fei prasalkoT).
:: Citajte, kar Vas zamwW «1
No. 255 — Štev. 255
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 31, »941—SREDA, 31. DECEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX-
JAPftN. BOJNE UDJE OB ALASKI
JAPONSKE POL«.«... -ICE V BLIŽINI MORNARIŠKE POSTAJE NA KODIAKU. — OTOK MIDWAY JE SE V AMERIŠKIH ROKAH
Mornariški department je sinoči db javil, da domneva, da so nahajajo japonske bojne ladje zelo blizu oto»ka Kodi a k cb obrežju Alaske, kjer gradijo mornariško letališče.
Poročilo mornariškega de-pa rt men t a kratko pravi, da mi>li, da ko japontJke ladje v bližini in da so vsled tega bile |x>svarjene trgovske ladje. — Najbrže so japonske podmornice, ki so svoj delokrog preneslo rz kalifornijskih voda •proti so vem v bližino Alaske, od koder eez Paoifik ni tako daleč do Japonske. Kodiak ^e nahuVja južno in vzhodno <»<1 Alaske.
Ako so Japonske podmornice v resnici blizu Alaske. tedaj 'bodo najbrže pričele obstreljevati letalsko postajo na Kodi-jiku. Parobrodstvo >po s«. vernem Paoifikn jo bilo že prod melca'j časa vstavljeno 111 v ta-Lnošnji bližini ni najbrže nobo-tio trgovsko ladje.
Letališča grade v Sitfci in iPutch Harbor za obrambo A-laske.
Mornariški department da-Jje naziva d*t aa asmerižkii
Poročila z Iztoka
Japonci so na južni strani Luzona oddaljeiii samo 30 milj od Manile. — Ameriška ojačenja dotapela na otok. — Japonski uspehi v Malaji.
podmornico najbolj zaposlene v v.»dali ni Daljnem Iztoku in
sicer v 1 zini japonskih otokov. (Mornariški department jo naznanil, da sta bila potopljena dva japonska transportna panpka. ena Ladja za po-tbiranje miin. in ena zalagalna Sadja in najbrže je bila potopljena še ena transportna ladja.
Otok Midway na Pacifika je .še vedno v ameriških rabah in Japonci ga ni«o zopet napadli.
Kodialk, ki tvori steber ameriške Obrambe proti Japonski, so nahaja med Atlaško in Aleuti, 'ki so last Združenih držav in so kot bodalo namernem proti Japonski.
Kodiak, kjer sedaj grade močno mornariško in letalsko po-^tojanlko, so imeli Japonci vedno na piki, in je razumljivo, če so v njegovo 'bližino poslali svoje podimo<rnice, kajti za Ja-jponsko pomeni veliko nevarnost. Otok je zelo so rat in ima .prostrane gozdove. Iz njegovih coalivov morejo podmornice jpluti na vse strani severnega Pacifika in ravno taiko morejo na vse strani poleteti aeroplani.
Japonci z močno armado prodirajo od juga in severa proti Alanili. Njihovi strmo-giavvi skoro popolnoma obvladujejo ceste. Japonci imajo poseibno m-noso tankov.
4>W,še čete so potiskano nazaj,'' kratko poroča general M acArthur.
Xa severn so Japonci od Manile oddaljeni samo še 60 milj. Toda včeraj so nad severnim dolom Luzona leteli ameriški aeroplani, kar pomeni, da jo MacArthur dobil aeroplane kot ojačenja. Ko so prileteli aoroplmi, so se prebivalci v spustiti zelo nizko, t:Uco da so japonski. Toda aeroplani so se sustili zelo nizko, tako da so prebivalci zagledali na aero-planib zvezdo, mesto japonskega sonca in so bili zelo veseli
BOJI V LIBIJI
V Libiji Angleži neprestano 'pritiskajo na Nemce in ltalja-ne. Včeraj je general Rommel poslal v boj tančni oddelek, toda Nemci so se morali umakniti in so na bojišču pustili 22 razbitih tankov. Nemci se najbolj trdno držo okoli Age-dabije in Angleži se pripravljajo, da' po poloma zlomijo nemški odpor.
Skupna strategija zaveznikov
Fronte bo<lo razdeljene med poveljnike, ki so najbolj zmožni izpeljati vojni načrt. — Skupni generalni štab bo pa skrbel za preskrbe vseh čet.
Velik vojaški štab, ki je spremil v Ameriko ministrsko-<jt a predsednika Winston« Churchilla, ki jo sedaj v Kanadi, je ostal v* Washington«, kjer z ameriškim generalnim štabom izdeluja z \ nadaijt vanje vojne uavrČ ki je tako obsežen, da se žpijhu no more primerjali nobeji dni?? dosedanji vojni načrti ,
Pri tem načrt a bo« I o poleg Združenih drža^vfAnglije. Ku-sije in Kitajsko, ki so največje deželo na svetu, sodelovale tudi druge drŽ.ve, ki so danes bore proti državni oslšča. — Vojna posvetovanja so v teku
FARMAM SE NI BATI POVOJNE KRIZE
Ce bo vsepovsod pomanjkanje, na ameriških farmah ga ne bo. — Poljedelsko tajništvo sestavlja obširen program za izboljšanje zapuščenih farm in farmskih stanovanj.	»
mogel vse vojne ti v svoje ro"ke, kajti ne more poznati krajevnega poiožaja na vseh frontah, ne more vedeti za moč posameznih armad in ne more poznati na tisoče jMKlrobnosti, ki so v zvezi z vojnim položajem na Daljnem
Ce se bodo vresničili načrti operacije vze- ameriškega poljedelskega depart menta, ne 1>o v ameriškem poljedelstvu nobene povojne krize. Poljedelski department je začel po naročilu predsednika Roosevelta zaposliti celo vrsto izvedencev in jim naročil sestaviti program za gradnjo
Iv Washington«, Moskvi in v in ,m drugih frontah.
I ____I •_______ri-	t i
i-proffwewli^prirta-po- ..UUiU<ilijlw v W^lnii-Si-n. bil marša!
m o«-.
Na južni strani pn so Japonci od (Manile Tioraj 30 milj. — Tako na severu kot na jus*u se Amerikanci in -Filipine! trdno držo proti veliki japonski premoči.
Včeraj so Japonci štirikrat iz zraka bombardirali Singa-pur, vsled česar je bilo za mesto in okolico razglašeno obsedno stanje. 11 osefo je bilo libitpli, škoda pa je le neznatna.
Posebno vojaško sodišče bo sodilo petokoloniste in tatove ter plenitelje.
Japonci še vedno zelo pritiskajo proti Singapuru od Ipo-ha na severu, toda imajo zelo težke izgube. Na ostalem Malajskem polotoku včeraj ni bilo posebnih bojev.
Pri vsakem napadu so japonski aeroplani vrgli le malo ibomib, kajti vsakikrat so jih kmalu pregnali protizračni topovi.
Mrs. Roosevelt ni vedela za Churchillov prihod
Predsednik Roosevelt svoji soprogi ni ničesar povedal o nameravanem prihodu Winsto
< unkingu na Kitajskem Ta j posvetovanja pf fcO v st ilni le-! Jefon&t zvezi rfied sebo j. Se-
Isto velja o generalu Wa-wollu, generalu Auchinleeku, generalu Marshall u. generalu
stavljen bo ^orfcndni ;tab. v jMasaAartburju in dnifrih. Ka-katerem bodo 2&topnikj vseh j ko so poznane njihove velike zaveznikih držav. Vendar pa vojačike zmožnosti, enega po-1 >e bo postavljen vrtiomi po-1 veljstva ne bi mo-'li uspešno
To je Rooseveltova soproga povedala sinoči po radio. Rekla jo, da ji je njen soprog telefoni i al in rekel, da bo morala za Božič svoj načrt nekoliko pomeniti, ni tpa .povedal zakaj. Predsednik je govoril nek-8co "čudno" in je vedela, da mora biti nekaj posebnega. Pričakovala pa je vse kaj drugega, kot pa da bi prišel angleški ministrski predsednik.
veljnik vseh zervezniških armad po celem svetu, kakor .je
proti koncu prve^vetovne vojne.
Xa časnikarski konferenci v Washinstonu je Churchill rekel, da ga ni moža na svetu, ki hi mogel sam vodili vojne o-peracije po celem svetu. Na podlagi svojih uspehov v sedati j i vojni ni noben drug vojskovodja tako zmožen, kot ruski maršal TimoŠcnko.Toda tudi zanj (bi bilo preveč, da hi
Foch ^tokukega^efeparazuom in mo-
voditi, kajti mncwrokrar bi iz te^ra ali one.sra razloga prišlo
PRIPRAVLJENI NA BOJ Z JAPONCI
Kirldand Lake unija apelira na Churchilla
William Simpson, predsednik locala štv. 240, Mine and Mill wokers organizacije v
Lindbergh se je priglasil
Urad armadnega zračnega j Kirfdand Lake, Ont., je napro-
" ' ministrskega predsednika
zbora v Washington^, je naznanil, da se je Charles A. Lindbergh prostovoljno priglasil v zračno službo. V svoji prošnji pravi Lindbergh, da hoče služiti svoji domovini v oni lastnosti, v kateri je najbolj \z-vežban.
Ako bo arm a dno poveljstvo »'prejelo njegovo ponudbo, ni znano, kajti četudi je Lindbergh slovit letalec, se je večini Ameri kancev zelo aameril, ker ji- zadnje čase zelo nasprotoval vuanji politiiki ipedsedni-ka Roosevelta in je nastopal po mnogih krajih Združenih držav kot govornik na zborovanjih America First Committee. Lansko leto je tudi s pismom na predsednika Roosevelta odstopil kot rezervni polkovnik v zračni sili.
Winstona Churchilla, da zas-ta-vi svoj vpliv in prisili operator je v osmib rudnikih v Kirk-land Lake, da »priznajo CIO. kot edino orsani<zacijo, 8u se more s kompanijami pogajati za poravnavo stavke.
Simpson je prosil Churchilla, da zastavi svoj vpliv pri-kanadski vladi in pri operator-jib rudnikov, da bo tudi v Kanadi uveljavljen način kolektivnega pogajanja med delavci in operatorji.
VSLED PRAZNIKA NOVOLETNEGA ONH, ne izide jutri GLAS NARODA. Prihodnja številka bo v petek, dne t. januarja, 1*42.	—I prava
iztoku, v Libiji, Srandinaviji jnovih farmskih hiš in stanovanj, ko bo za vršila, Amerika svojo veliko vlogo na raznih bojiščih, bo .pri delih izboljševanja farm in farmskih bivališč zaposlenih cela armada far merskih sinov in odsluženih vojakov, za ikatere ne lx> prostora v industriji.
Ne samo po velemestih, pač pa tudi po farmah, posebno po južnih državah, šortakoimeno-
vni "slumsi", po katerih žive ljudje življenje, ki je nevredno človeka. .To se posebno tiče najemnikov ali "share-cropper jev'', ki se .pogode z bogatimi p'antaaniki, da bodo delali za malenkosten delež pridetka. Ce je letina slaba, zaidejo v <lolg ter so odvisni od milosti in nemilosti-gospodarja. T i ljudje stanujejo v hišah, ki ne zaslužijo imena hiš, in med njimi so kot posledica revščine, strahovito razširjene spolne bolezni.
goče celo do'kake katastrofe na k licem bojišču.
Zato l>o skupni general, štab imel v svojih rokah velika vprašanja glede strategije in zalaganja! posameznih armad, na vsaki fronti pa bo posebni poveljnik, ki bo vodil, operacije po svojem najboljšem zna-nju.
(Dalje na 2. stiani.)

Aeroplani in bojne ladje Zdr uženih držav na Pacifiku.
Iz poročala' poljedelskega departmenta je razvidno, da so bili zadnjih deset let dohodki ameriških farmerjev tako nizki, da je pretežna večina svoje hiše oziroma stanovanja le -za silo popravljala, dočim so silno redki tisti, ki jim je bilo mogoče s prihranki graditi nove domove.
Leta 1930 so bila ameriški farmski domovi Vredni 12 tisoč 950 milijonov dolarjev; v desetih letih, to je do leta 1940, se je pa njihova vrednost znižala na 10 ti.^oč 405 milijonov dolarjev. Farmslki domovi so torej dvajset procentov manj vredni kot.so bili pred dobrimi desetimi leti. Da to revščino še točneje .predstavimo, naj omenimo, da je farmski dom na jugu vreden komaj tisoč dolarjev.
Takoj po vojni namerava vlada začeti s popravo farmskih domov. Farmer jem bo dala posojila, ki se bode po štirideetih • letih likvidirala. Za nobeno popravilo <n'li gradnjo, se pa ne bo sinelo povišati več kot $1,200.
Železniške nesreče
V	prepovedani obmejni zoni blizu Hav.entbrucka v Angliji je 'bilo pri neki železniški nesreči ubitih 50 ljudi. Kake vrste je bila nesrča, poročilo ne pove; najbrže sta se trčila dva vlaka.
V	Ecdes v Lancashire okraju v Angliji sta se trčila dva
MIN. CHURCHILL DOSPEL V KANADO
V ponedeljek je Winston Churchill iz Washington a dospel v Ottawo v Kanadi. Ž njim se je vrnil v Kanado ministrski predsednik \V. L. Mackenzie King z obrambnim ministrom.
Ko je stopil Churchill iz vlaka. je *kadil dolgo* cigaro in se smejal. Množica na postaji ga .je pozdravljala, ko jo mahal t rokama.
Na železniški postaji so ga pozdravili kanadski ministri ter župan Stanley Lewis.
Kanadska policija na konjih je delala red po ulicah, >po katerih se je Churchill peljal v Rideau Ilall, uradno stanovanje generalnega governerjci lorda Athlona.	^
Že prejšnji teden se je razpravljalo v kanadski poslanski zbornici o sprejemni Winstona Churchilla'. Slišati je tla mu bore jo prirediti tak sprejem, ki ne bo prav nič zaostajal za sprejemom kralja Jurija in kraljice Elizabete v maju 1931).
Ministrski .predsednik Mackenzie King je brzojavno poklical vse senatorje in poslance na skupno zborovanje. Kanadski parlament je sicer odšel na počitnice do 21. januarja.
Na tretji strani današnjega lista je objavljen eovor, ki ga je imel minister Churchill pred obema tabornicama kanadskega parlamenta.
Indijanec ameriški general
Ameriška armada ima ameriškega Indijanca za generala in to je general Clarence L. Tinker i-z rodu Osage ter se nahaja pri značnem 0boni na ITa-vajskili otokih.
General Tinker je zelo dober letalec in izvežiban vojak. Bil je leta 1926 nadomestni vojaški atašej v Londonu. 2. junija je bil Tinker eden izmed 17 generalov, ki so bili poslani na važne kraje, ki so iposebuo izpostavljeni sovražnim napadom. Najprej je bil poslan v Panamo, pozneje pa na Havaj.
Tinker je bil rojen leta 1887 v Edgin, Kans.r ter je obiskoval Wentworth vojaško akademijo v Lexington, Ky. Ko je let ji 1908 dovršil vojaško akademijo, je brl kot poročnik poslan na P^lipinel Pozneje je bil prestavljen v letališki zbor ter je bil od Teta 1930 do 1933 novel j ni k letališča \Mather Field, Calif._ .
Žarnica Boginje Svobode
Vsled odredbe policijskega departmenta svetilka, ki jo drži v roki Boj^inja Svobode na Bedloe otoku v newyorškem pristanišču, ne bo doibila močnejše žarnice, temveč bo že deloma zatemnjena.
Dosedanja žarnica je imela 1000 vatov, We&tinghouse Electrical and Manufacturing Co. pa jo je holtela nadomestiti z žarnico s 3000 Vatov. Sedaj pn mora biti ta namera zaradi vojne in zatemnenja opuščena.
vlaka in je bilo pri tem v' Mih 11 oseb, 100 pa ranji......
"6LA8 NABODA»-Niw Terfc
Wednesday, December 3 \, 194 \]
VSTAWOV L a ID L. 11 tt
r
"GLAS NARODA"
(tomb of tu pcoplb)
i
Owbmi mma FDMMtd By BitTodc PoMlahlag C(A CorpormtUm). Frank Sakaer, Piealdeat; J.	Sm. — Place of basineea of the
eer»oi*ti«a and addreeeee of above officer«: 21« WBST 18tb BTBUI, ... NEW TOEK, N. X.	i
49th Year
"Sla* Naroda" la leaned erery day except Saturday*, Sundaja and BoUdara
Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za eelo leto valja Ust m Ameriko la Kanado I«.— ; m pol leta fS^t aa «atrt leta flJW. ~ Za New York m celo leta «7^; en pol leta HJt. Za lnoeeMtro sa celo leto 97.— ; aa pol leta 98.00.
"Olaa Naroda" lahaja tmU dan InaenOl eobot, nedelj In praanlkov.
"GLAS NARODA." 919 WK8T 18th STREET, NEW X0RK, H. X.
it CHelaea 9—1949
Ljudje, ki jih zmerom zamenjajo
nil
ctihiiiihiiiikm^
SREČNO NOVO LETO VSEM SLOVENCEM!
KAJ PRIČAKUJEMO OD NOVEGA LETA?
Nam je že tn'ko prirojeno, da si želimo in eelo prieakii-jemo, ua nam ibo Novo leto prineslo kaj (boljšega, kot pa nam 1° naklonilo staro leto. Pa če smo bflli v torn upanju že mnogokrat goljufani, vendar vere v Novo leto nisji i o izgubi li in it parno, tla nam fclednjič le prinese nebi,i posebnega, nekaj razveseljivega.	*
Prav goto\^> vsa'k človek v tem času želi, da bi v prihodnjem letu bilo končano strahovito klanje in ?i«r s porazom fašizma in nacizma. In oib koncu leta nas navdaja to pričakovanje, da se bo v prihodnjem letu tudi triko zgodilo, kajti znanneuja so že tu.
Največ upanja v tem pogledu nam daje Rnsija. Nad pet mesecev so se njene velikanske armade umikale pred ■nemškimi armadami in tedaj se nam je stiskalo srce, kajti če Rusija s svojo velikansko armado in s svojimi neizčrpfjivimi /cemljskimi zakladi ne more poraziti Nemčije, tedaj je t>il& opravičena 'bojazen, da si bo Hitler osvojil svet in kaj bi mo-yli od te,ura pričakovati, nam je vsem znano.
Hitler si v svojem fanatizmu, kot je sam že pogosto zatrdil, domišlja je, aa je nemški narod postavljen visoko nad vse ostale narode sveta in da je bil zaradi tega poklican, da vlada drugim narodom, da teciaM vlada svetu. V osmih letih je organiziral velikansko vojaško silo, kakoršne še ni bilo sveta in odpravil se je na pohod, da si osvoji svet. Do sedaj mu je bila sreča tako Eelo mila, da je bil sam presenečen. Med vsemi zmagami pa ga je morala najbolj presenetiti tako nagla zmaga nad Francijo, Ko se je Francija zdroibila pod njegovo peto, je bila zanj nadaljna pot lahka. Najpomembnejša ovira je bila samo še Anglija, katere še ni mogel podjarmiti.
Da izvojuje nove zmage, se je obrnil proti Rusiji, svoji prijateljici. In nad pet mesecev mu je šlo-vse dobro, naenkrat pa1 mu je sreča obrnila hrbet in od tedaj korakajo, bolje rečeno, bežijo njesove armade na celi fronti pred Rusi, na jrmoffih krajih po istih potih in cestah, po katerih je bežala Napoleonova velika armada. Pa .Napoleon je saj dospel tudi v Moskvo, Hitler pa se je moral prej obrniti nazaj.
Ko se je pričela fronta drobiti, je Hitler trobil, da njegove armade ne morejo več prodira'ti dalje v Rusijo »aradi dežja in blata in slednjič zaradi snega in hudega mraza. Pa to je bil samo izgovor, kajti najprej se je pričela umikati, o-v.iroma bežati, armada pri Rostovu, na skrajnem jugu 2000 milj dolge fronte. Ako bi se Nemci pričeli najprej umikati pri Leniugrakhi ali pa pred Moskvo, tedaj bi ves svet verjel, da je huda zima zadržala Nemce, kajti Napoleona je v resnici porazila ruska zima ne pa toliko ruska vojska.
Nikdar se ne 'bi Nemci umaknili iz Rostova, ako jih močnejša ruska armada k temu ne bi prisilila, kajti v Rosto-vu so Ibili na vratih Kavkaza, kjer so velikanske zaloge petroleja, ki ga Nemci ta?ko krvavo potrebujejo za svojo mehanizirano armaldo.
In do današnjega dne še vse ka"že, da Rusi ne bodo še odnehali in da "bodo — kot zatrjujejo ruski poveljniki — pognali Nerifee čez mejo in še daljedo Berlina.
Dal Bog, da bi se to izpolnilo prihodnje leto in sscer s popolnim porazom Nemčije, 'bajti le tedaj bo človeštvo rešeno gorja, ki ga je nadenj prinesel Hitler.
SKUPNA STRATEGIJA
(Nadaljevanje s 1- str.)
Veliki generalni štab ho tedaj n. pr. določil, na katerem Jkraju bo najbolj primerno vda-riti na sovražnika iri pričeti fcnočno ofenzivo, v. fa namen ff)0 skrbel, da b# dotiČna fron-. ta dobila' ves -potrebni vojni material, poveljnik na tem kraju pa ibo vodil operaftijei
Kakoršen je #tfaj položaj, i-majo zaveznik* nobiemrne vire vojaštva, lias tja, Anglija, Kitajska in Združene držaVe morejo postaviti na fronto brez števila vojakov.
Poglavitna' skrb sedaj je, kako oborožiti tako velikansko število vojako**. Tudi v tem jw*g!edu inrajo; štiri velika- zavezniške države na razpolago vse, kar je potretiuo in vojni materja'1: dovolj delavčev, dovolj tovarn, dovolj strojev in kar največja velja: dovolj surovin.
ki je ta vedno
L JANUARJA, 1937.
Peto leto Je za nami, odkar Tebe,
draA ni več med na za i; \zc\o Te je nelefcrosna smrt
In zaywistll* nam grob iz* prt. Vtihnll na. veke Je Tvoj tlas.
a t mislih nafeUi si vee Ca« — In ostaneš tam. dokler se tUdI ml
ne snidemo 8 Teboj. —
Tam v tihem grobu adaj poSvaS,
mir in planilo vefino vživaS. N« grobu rožice Ti cveto,
nad grobom ptlttce pojo.
. Zapustil si nas TI za večno,
»paraj Tony dragi, mimo, neCiio.
Žalujo« ostali:
Anton In Alozija Toman,
starJši;
Louise, sestra in Frank, brat. Johnstown, Pa.
Nedvomno ste že kdaj imeli nenavaden, zilovesten občutek. Stopili ste v sobo, kjer še niste bili nikoli, predstavili so vam človeka, ki ga dotlej še niste nikoli videli — jn iznenada, vas je obšel občutek, da ste vse to že nekoč prej natanko doživeli. 8 fotografsko natančnostjo tako. Da, tudi črni stol je stal takrat v kotu in zastor je biil prav ta<ko naguban, ura v zvoniku je tudi takrat odbila deseto in še to in ono se je čisto natanlko ujemalo. Vse je bilo kakor posnetek nekega davnega doživljaja, ki ga pa vi — o tem ste trdo prepričani sploh niste doživeli. Trezni razum vam pravi, da ste v cisto novem položaju; toda prav tako določno vam pričara občutek. da ste i sto sliko že nekoč doživeli z isto natančnostjo kakor zdaj.
(Psihologija ima za ta čudni afbčuteik strokovni izraz "deja m" (že videno), pa nima razlage zanj. Prevara spomina, bahicinacija, slika iz podzavesti, prisilno ponavljanje misli, to so sanno besede, ki ničesar ne pomenijo. Okultisti razlagajo tej pojave mistično: po njihovem mnenju so dokaz, da smo bili že nekdaj prej na sve-tu in da se spominjamo tvojega prejšnega življenja. To je privid, ki je po bistvu soroden "»drugemu obraaa**, dvojniku, ki p ride kakor prikazen z drugega sveta. Po tem pojasnilu je tudi nalš dvojnik tatešen "deja vu" ki daje vpogled v tiste pojarve, "ki ae šolski znanosti o njih niti ne sanja." Iz teme se nam pokaže lesketajoče se bitje, ki nam je podobno kakor slika v ogledalu, ki pomenljivo prikimava, grotzi ali svari. Grozotne zgodb?- pripovedujejo o teh rečeh.
Danes za razlaganje dvojnikov ne potrebujemo čudežev preseljevanja duš in ni nam treba verjeti v prikazni iz drugega sveta. V zaimki luči znanosti se prikazni razblinijo in
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI prriJatSMfa in nikdar pozabljenega sina ta trata '
TONY TOMAN,
Dvojnik je prav tako človek, h mesa in krvi, kakor ri. Kakor vi! Podoben vam je, kakor .sta »i podobna dva dvojčka in v nekem pogledu je celo vas brat-dvojček. kakor boste izvedeli. Efvojuik je tisti, ki vas zmerom, iznova zamenjavajo z njim. Kako pogosto ne vam to zgodi. Po cesti greste, nekdo vas potfepija po rami, vas ogovori kakor starega prijatelja, potem pa na leipem zaječi ja v zadrejfL "Oh, opro stite, zamenjal sem vas z nekim prijateljem, ki vam je ta ko podoben kakor kakšen dvojnik."
Če pa srečate kdaj svojega dvojnika, boete hudo presenečeni. Ugotovili boste namreč, da vam vaš dvojnik ni prav nič podoben, in ne boste razumeli večnib zamenjav. To pa je za to. ker imate »aani dosti ostrejše oko za svoje osebne posebnosti in takoj opazite razlike med vami in v&šim dvojnikom, ki površnemu pogledu drugega uidejo. Podobnost vendarle dbstoji. Preizkusite kdrfj, po čem va#5 prav za prav znanci že od dakčspoznajo; ne morda po kakšni posebni črti db-raza, tf*mveč po celotnem vtisu, po hoji, po obleki, sploh po vedenju in kwtnjah. In .prav v tem vam je vas dvojnik podoben. V rečefc, ki jih drogi ljudje na vas bolj opazijo, kakor vi samfi. V vse«n, tem je med vama podobnost, da vaju Ijfndje tako lahko zamenjavajo, čeprav se va£ dvojnik v nekaterih posameznostih razlikuje od vas.
\Zatso pa posega podobnost dvojnikov tem globlje v bistvo osebnosti. Vratislavski učenjak Jan9tiovski je natanko pre-iskal dosti dvojnikov, proučeval njihovo življenje in njihova nagnjenja, ij&ore bolezni, njihove poklicne želje in uspehe In pri ter, je zmerom odkril prav očTSp akladno^rt.
Dvojniki niso samo od zunaj ljudje i stega tipa, ampak so
JERKY KOPKIvSEtt ia njegov
Terezioka Polka
Na planincab—valček Atv. II S7S in DL WESNH tJNIVERSm TAMBtTRICA — fitv. M 571 Za t oz, cenik in cene plofif se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. MS Wert 4 2nd Street, New Veric
se r^krmkaoo kot zanmuv bio- ^ ^^ ^ v loški pojav. Kot prikazen, f	^ po-
AS^^ir^Tf^^ - igrajo, iste strasti
livo e<ksaktno podlago, ker do
. ■ . ,	. . . | imajo, isti značaj, isti način go-
kfisuje da sta^zunanjost m i^ Vorjenja in gftov, isto hojo,
bobnim, da,
boj združeni m da se po pn- ee,o p^bnerowe kravat no-rodnih zakonih njemata.
{Ne, dvojnik ni astralno telo. ki pride z drugega sveta, ali .se pa pred vami pokaže kakor prikazen, da bi vas prestrašil na samotni goesdni poti.
si jo in kade isto vrsto smoik.
Takišna presenetljiva podobnost značaja mora pa imeti glrtboke korenine. In «icer ista prirojena nagnjenja, kakor jih
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Valim Otrokom
KRANJSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA ^fcJEDNOT A

Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 48. leto. Članstvo 37,500	Premoženje $493$,000.00
80LVBNTN0ST K!, g. K. JEDNOTH ZNAfiA 125.19%
Ce boM Mn'xM la najin drtgin, savaraj M pri na|i>IJil, ^
ateoi in	I mirni f*»wnl —f »lieiljl, KKAXWKO 8LOVIN
SKI KAtObfiU JlDMm, ki« aa
^ti t« Mati kftl ^an g f^
•pwaviffi pruii Dviexu] m
K. S. K. JEDNOTA wprrStmm motite In ilMto «4 1C. de M. leta; otroke na takej P» njtvu In Ae 1Š. leU pmd eveje akrilta.
K. & K. JEDNOTA izdaja
K. S. K. JEDNOTA ia prava ali članka te trmB sefta
vrat« etrtiflkite i«*
vdav In dret, C* fte aki «an ertanivarije. pa
Za pojasnila a zavarovalnini ia n vsa
K. S. K.
GLAVNI UBAD
351-353 No. Chicago Street,	JoHet( Ulinoia
imajo sieer samo dvojčki ia iste jajčne celice.
Po svojem proučevanju je priiei Jankcrvski do spoznanja da imajo dvojn&i res ista prirojena nagnjenja kakor dvojčki. Krvno sorodni so si. Niso si pa po krvi sorodni* ampak zato, ker so si dedno sorodni. So takorekoč istega mesa in krvi, če pod tem izrazom lahko razumevamo popolno skladnost v prirojenih nagnjenjih, ki določajo tako zunanjost kakor tudi notranji značaj.
Bvojnika vidimo tudi v živalstvu To so bitja, ki so si podolbna, da bi jih zamenjali čeprav spadajo v čisto različne družine m vrate. Nauk o mimikriji trdi, da želi priroda pri teh podobnostih povzročiti za-menjaranje. Nedolžen metnlj je na primer podoben bojevi temtu sršenu. Po teoriji mi mi krije si je metulj, ki se ne more »braniti, nadel variyočo obleko srsena; tako bo premotil sovražnike, da bodo videli v njem siEena in ga ne bodo požrli.
Toda teorijo o mimikriji je večina strokovnjakov že zavrgla. Vzrokov za to je več, najbolj pa zato, ker najdemo takšne presenetljive podobnosti tudi med živalmi, pri katerih varanje sovražnikov in posnemanje bojevitejših bitij sploh ne pride v poštev. Pojav miipikrije si pravilneje ra<z-lagan>o s tem. da se priroda ponavlja. ker ima njena iznajdljivost svoje meje. Paleta pri-rode nima neomejenih možnosti barvnih odtenkov in zato se morajo po verjetnostnem zakonu pokazati ponavljanja in podobnosti. V mozaiku priro-de 'se torej morajo včasih pokazati podrobne si kombinacije.
Isto velja tudi za človečke dvojnike, torej za ljudi, ki jiii tako radi zamenjavamo. Tudi oni se morajo za svojo podobnost zahvaliti naključju v mozaika dednih nagnjenj. Seveda, ljudje so različni, toda raznolik nos t ni neizčrpna. Tako imamo omejeno skupino lastno. 8ti, ki se v kozarcu dednosti med seboj mešajo. Kakor pri drobnih pisanih kamnih v o-troškem kalejdosikopu. Barva oči utegne imeti deset, sto ali tisoč odtenkov, nikakor pa ne neizmerno. Zato mora imeti dvoje, da. tudi več ljudi, isto barvo oči, čeprav niso iz iste družine. Tako se mora v ka-lejjdoskopu dednosti včasih zgoditi, da imata dva Človečka, ki sta si med setboj čisto tuja, isto barvo oči in isto obliko ubojev. Ce se ta kombinacija mozaika nanaša še na več de-
NadalJevanie na 4. strani.
Danes na zadnji dan starega leta, je primerno, da se ozre-ma nazaj in sprevideli .bomo, da je bilo leto (polno presenečenj i n zgodovinskih dogodkov:
5.	Angleži zavzeli Bara i o (Libija) in 25,000 vjetnikov.
15.
jan. — Amer. vojaki so odpltrii na Novo Fundlandijo.
20. jan. i Franklin D. Roosevelt p ris ež en za tretji termin.
22. jan. — Angleži zajeli To-torufc v Libiji.
9.	feb. — Angleške bojne ladje obstreljevale Genovo.
11. marca. — Predsednik Rooseveftt podpisal 4tLend-Lease" predlogo.
25. marca. — Nemci napovedali nove meje bloka dne zone proti Angliji.
30.	marca. — Vlada Združenih držav zasesla oswfine in danske ladje.
1. aprila. — Mehika zasedla o&iščne ladje.
6.	Nemški vpad v Jugoslavijo in v Grčijo.
10.	aprila. — Grenlandija postavljena pod ameriško zaščito.
11.	aprila. — Rdeče morje odprto za amer. ladje.
13. aprila. — Rusija in Japonska podpirala nenaspado-
valno pogodbo.
15. aprila1. — Potre® v Mexico City.
18. aprila. Predaja Jugoslavije
33. aprila. — G reka armada se predala.
10.	maja, — Rudolf Hess pobegnil na Škotsko.
20. maja. — Nemški zračni napad na Kreto.
24. maja. — Nemška oMop-nica Bismarck potopila angle-3ko oktopnioO Hood. .. ..-
27.	maja. — Angleži potopili oklopnieo Bismarck.
28.	maja. —. Predsednik naznanil "narodno -stisko."
31.	maja. — 27 oseb ubitih vsled zračnega napada na Dublin, Irsko.
1.	jun. — Irak se vdal za-ve«mškemu pritisku.
2.	jranija. — Angleži so se trniaknili sr Krete.
9. jtinija. — Armada nastopila v stavki v 2rakop4ovni tovarni v Caloiforniji.
15.	junija. — Amerika in Bratzilija razpravljata o brazilskih letališčih za amer. armado.
16.	juni ja. — Vlada Združenih držav zahteva, da so kon-zateti OsHča zadrti.
17.	junija. — Nemci izgnali Angleže iz Libije
20. junija. — S* podmornica potopljena y nezgodi bli-zu Portsmouth, N. H.
KUPUJTE
DEFENSE
STAMPS
27.	junija. — Madžarska napovedala Rusiji vojno.
4.	julija.} — Predaja Italijanov v Abesiniji in italjanski Iztočni A_frilci.
5.	julija. — (Mejni spopadi med Peru-om in Ekvadorjem.
7.	julija. — Amer. vojaki so se rzkrcali na Islandiji.
14. juiija. -—. Nacijska pret-nja v Siriji iztr^Hjena.
19.	jiritja. '— Bolivija pre-prečila nacijsko zaroto.
20.	julija. — Ford in CIO podpisala tmijski kontrakt.
21.	julija, -h Ameriški vojaki se izkrcali v Britsfei Gniani.
24. julija. — Japonski vojaki zasedli francosko Indo-Kino.
26. julija. — Filipinska armada postavljena pod ameriško poveljstvo.
28.	julija. — Nizozemska Indija' prerpovedafa pošiljanje o-lja na Japonsko.
29.	julija. — Finska odpovedala odnošaje z Anglijo.
i 4. avg. — Združene države zagotovile Rusiji poanoČ.
13.	avg. — Kongres podaljšal vojaško službo 'draftanih'.
14.	avg. — Roosevelt m mi-nistr. predsednik Churchill naznanjata, zgodovinski pogovor nekje na Atlantiku.
22.	avg. — Mehika zaprla osiččne konzulate.
26. avg. — Ameriška vojaška misija na Kitajskem. 27. avg. — Atentat na Pierre Lavala. — Laval nevarno ranjen.
28. >v»g. — Zaradi padca I-rana je .pot za dovažanje voj-mh potrebščin za Ruse odprta.
31. avg. — Peta in organiziral "eno-stranfearski'* sistem.
8.	sep. — Angl. nenadni napad na Spit^berge.
23.	sep. — Windsor ski vojvoda na obisku v Zdr. državah.
24.	sep. — Nemci okolili Leningrad
3. okt. — Delavski kabinet nastopil urad v Avstraliji.
6.	okt — PriČetek velike nemške ofenzive proti Moskvi.
9.	okt. — Panamski predsednik prisiljen odstopiti.
11. okt. — Nacijska radio 22. Pričetek nemškega vpa- postaja je zasačena na Gren da v Rusijo.	i—
25. junija. — Finska napovedala Rusiji vojno.
RUSI GONUO NEMCE NA KRIMU
JEbuai so s Kavkaza naskočili čez moreko ožino Kreč na Krimu ter si ga osvojili. Pri tem jim je nVnogo poma&alo erno-morsko vojno brodovje. Poleg Kreča so Rusi tudi zavzeli Feo-doeijo, vsled česar je cela nemška armada na Krimu v zelo teoarvnfjm položaju.
IJosip Stalin je takoj poslal čestitke vrhovnemu poveljniku Koelonu in admiralu Okt ja-brakou.
KreČ se nahaja na skrajnem vzhodnem konca Krima in ga loči komaj dve milji širok mor-ški rokav od Kavkaza, kamor so ee Rusi umaknili sredi no-venftra. Feodoaija pa se nahaja 56 milj dalje proti zapa-dn ob Ornem morju.
Klozlov nactafce kratko pravi: * 'Sovražnik ne umika na celi črrti in naše čete ga zasledn
jejo.' * t
Zavzetje Kreda so Nemci naznanili 16. noveznSbra. Ob Jstem času pa so Nemci tndi prodirali proti Rostom in ga tudi zavzeli. S tem so prMi do vrat Kavkaza in že so bili prepričani, da bodo prisili do njegovih bogatih petrolejskih vrelcev. Maršal Timošenko pa je pričel močno protiofenzivo, se je polastil Rostova in pognal Neiwae do Taganroga.
Runi pa tudi višje proti severu nabijajo Nemce, ki so jih potisnili že če® Oko nad Ore-lom.

»GLASUJTE V "GLAS NARODA
landiji.
18. nov. — Novi angleški vpad v Libijo.
13. nov. — Amer. kongres umaknil nevtralno zono za a-meriške ladje.
24. nov. — Ameriške čete v Nizozemski Gniani. „ 7. dec. — Japonci nepričakovano napadli Pearl Harbor, Thai, Filipine in Malajo. — Japonska napovedala vojno Angliji in Ameriki.
8. dec. -— Anglija napovedala vojno Japonski. * 8. dec. — Zdrnžene države napovedale vojno Japonski.
10.	dec. — Angl. bojne ladje Repulse in Prince of Wales potopljene blizu Sina&pura.
11.	dec. — Nemčija in Italija napovedali vojno Združenim državam.
11. dec. — Zdr. države napovedale vojno Nemčiji in Italiji. •
11,-14. dec. — Male države osišča napovedale Ameriki vojno.	- -- *
Dosti žalosti in gorja je svet prestal. — Upamo, da bo nam novoteto prineslo kaj boljšega.
■OlAfl KAIODA" — New Ink
Wednesday, December 31, >941
VSTlKOTLilR L. Itifl
Churchill zaupa v zmago
Aogle>?ki ministrski piedsei-nik Winston Ohurehill je vre raj v svojem govoru pred ob« ma kanadskima zbornicama izrazil svoje trdno prepričanja v končno zmago nad diža-vanii osiSča, ter teke4, da bodo zavezniki napadli trdnjavo in dežele onib narodov v Evropi in Aziji, ki *o krivi velik«?iga zločina sedanje vojne.
Churchill je napovedal končno učničenje Hitlerjevega ti-ransfva, japonske podlosti in M'iv*solinijeve nadutosti. Vojaške «ile dužav osisec bodo uničile sile, ki so sedaj združene proti njim.
''Hitler in nacisjka tolpa »ta sejala veter" je rekel Churchill "sedaj pa naj žanjeta vihar-Utnudila nas ne bo niti dclga vojna, niti oblika, ki >o bo zavzela."
T)aljo je Churchill rekel, da se zavezniki ne bodo po«lu£e
vali podlih metod, katerih poslužuje osi£če, da pa znaj*) tudi zavezniki, če treba, surovost vrniti s surovostjo.
Vojna do tedaj ne bo končana, dokler band i ti n:so popolnoma uničeni.
4'Ta tolpa banditov je hotela zatemniti luč s^veta." je rekel. "Zato bodo sami vrženi v jamo teme in sramote in samo, kadar bo svet očiščen nji hovih zločinov in podivjanosti, se bomo zopet odvrnili od naše naloge, ki so nam jo vsilili."
Nekaj svojega govora .ie tudi posvetil Francozom, ki tvorijo tretjino kanadskega prebivalstva. V francoskem jeziku je popisal tragične dni pred padcem Francije in kako je ponovno zagotovil francoskim generalom, da se ]>o Anglija š<-dalje bojevala, pa naj napravi, Francija kar hoče, in da bi* se
Odprava carine s Kanado
mogla Francija še zdržati z angleško pomočjo v Afriki.
(Generali pa so ministrskega pret&cdnika napačno poučili, rekoč: "V treh tednih bo Angli ji zavit vrat, kotkaki kokoši."
"Toda kakšna koko5» je za-klical Churchill.
Poslušalci so se glasno smejali.
"In kakšen vrat," je smeje dodal Ohnrcthill.	" t
Vendar pa je izrazil .-voje tipanje, da bo Francija /opet ea vzela svoje veliko mesto v družbi narodov in k temu morajo pomagati tudi kanadski Francozi.
■Churahill pa vojne ni kazal v rožnati obiliki, temveč, kot v Washington^ je tudi v Ottawi rekel, da bo vojna huda in dolga in da je treba na/peti v se moči, da bo zmtLga dobljena.
Toronto središče vojne Industrije
Toronto bo najbrže v bodočnosti poznano kot središče kanadske vojne indiu-trije. OkoK 7 odstotkov tovarn v Torontu izdeluje vojne potrebščine. Z največjo naglico so postavki nove stroje in tovarne obratujejo po 24 ur na dan. Iz tovarn z veliko nag-lieo odhajajo razni stroji. Brenove puške, trapi aeroplanov in deli za nje in vsakovrstno orožje, za katero je prosil Winston Churchill.
•Danes je mesto pripravljeno izdelovati vsako orožje. Toda tovarne ne izdelujejo *nmo o-rožja in mainicije, temveč tudi razne instrumente- za aeroplane. V tovarnah je zaposlenih več tisoč delavcev.
Toronto so industrijalci iz Anglije in Združenih držav izbrali za srediSce industrijo. V ine«tu se sedaj že nahaja nad 400 tovarn, ki so last angleških ali ameriških industrijskih podjetij. Toronto je bil izbran za to vele važno središče zaradi oddaljenosti od vojnih front zaradi ugodne lege in zaradi bližine nrnaefh rudnikov.
Odkar je bila v Toronto leta 1929 postavljena industri-
jalna komisija, je bilo zgrajenih okoli 197 industrijskih podjetij in 50 izmed teh je bilo znatno povečanih.
Toronto ima stdaj okoli 3000 tovarn, ali 12 odstotkov vseh kanadskih tovarn. Investiran kapital znaša nad $10,000,000, v tovarnah je zaposlenih 6644 delavcev, ki dobivajo na leto na plačah $6,465.140.
Skoro do pred enim letom pred izbruhom vojne, se je kanadska k industrija pričela lepo razvijati, ko je bila'Zelo zastala v letih 1937 in 1938. Nekatere tovarne so od tedaj naprej pričele pomnoževati svoj obrat, za kar je tekati povod v vojnah na razn>h frontah.
Ko je hrt>nihniia vojna, je bil Toronto, ki ima 850,000 prebivalcev, zajoslen v izdelovanju raznovrstnega blaga, ki je potreben v mirnem, času. Ko pa je angleško cesarstvo pričelo potrebovati razno blago in ker je Kanada vedno vdana svoji materinski zemlji, se je odzvala temu klicu in je stopila v imkistrijalno fronto.
iPo podatkih, ki jih ie obja-
vila trgovska zbornica v Toronto, znašajo kanadska in angleška investiranja v industrijah v Kanadi na »ledu je: >
Za stroje $18,400.000? za na-ib©;'* $8,800.000; ognjegasne priprave $7,000,000; puške $5,-000.000; aeroplane $1,000-000; potrebščina za vozila $1,000,-000; za medicino $2,000,000
Od cele vsote je bilo samo v Torontu naročenega raznega blaga za $44,000.000.
Za primer, kako so se razne industrije nagTO ptedefcfte, da morejo izdelovati vojni material, je tovarna Massey-Barri*. ki je daleč? na okrog poznana tovarna, ki je izdelovala razne poljedelske stroje. Ta tovarna še sedaj izdeluje poljedelske stroje, poleg tega pa še naboje za poljske in protizračne topove, krila za veibalne aeroplane ter vojaške trnke.
In ta zgled je mogoče še mnogokrat pomnožiti, kajti to-rontske tovarne za gumij in avtomofbile, stroje in razno o-rodje. jeklarne, tovarne za kolesa, tovarne za barve, električne napi a ve in dntge tovarne in
Poučni
spisi
ANGLCfiftO SLOVENSKO BfcftllX). Sewn lr r. j. K«n>.	0«na »2.00
BODO& DBŽAVLJAN1 mJ
KNJIGA O DOSTOJNEM
VEDENJU. 111 strani
Cena S0a
H«« to
■ HttiM «ff lk* DalM
V Uj knjigi ao »«• pojaaal!* In Mko-
nl m DitelJeDoe	C<U SA mtof
DOMAČI ŽIVINOZMUmK, apUtf fraajo D«-!•». 378 strast. Ceaa trda »es OfiSA $1.50
Zelo koristna knjiga aa mkep ffrtnore** ;' opit raznlb boleant t* aHrarUcoJa; aUka.
GOVEDOREJA. Bplaal B um*. 148 at rani. -B aUkav*	-
$1-
?0. Spi mi Ante* hvi 0 attfcawt .188 itraaL
Eajlga m Mlakarja ta IJabltaUa •Muritvi ■plota.
JOe
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 208 itr»L Vm.., Kajtsa J« Ba»enje&a r prri »nr m vtavbno. umetno ta - strojno MJofevnUnratr* <«r i«t«. •nltrarstro.	"
fl.
UMNI ČEBELAR. Spfttal frank Lskauyar. 4<B MttU.
UNMflLNA ŽELfSCA. «3 atraal

OM .30e
Narpčite pri:
Slovenic Publishing
216 W. 18th Street '
•muk;
New York, fi. Y •
■ (Skupni ameriškoJkanacteki odbor za produkcijo je priporočil, da bi bila med obema de fcelama odpravljena carina in vse drage ovire, ki obtožujejo »kupno izdelovanje mamic i je in orožja obeh dežel.
Odbor je v svoji resoluciji, ki ofbsega sedem točk, priporočil predsedniku Booseveltu, da odpravi vse določbe, ki ovirajo ksdelovanje vojnega materiala. •
Predsednik Roosevelt je naznanil. da je ta sklep odobril kanad<ski vojni kabinet in da ga tudi sam v polni meri odo-bruje.
''4 Hitler je s svojo vojaško silo in zafHižnjenjem" pravi predsednik Rooeevelt, *' dosegel, da veliki del Evrope izdeluje vojne potrebščine za njega. Mi moramo pokazati, da more tudi ameriška e«lina s sodelovanjem prodneirati vse potrebščine.M
Predsednik je obvestil vse vladne urade, da ukrenejo vse potrebno, da so vse carinske omejitve odstranjene. ~
(Predledni k v svoji izjavi pravi, da je skopni smeriško-kauadski odbor priporočil, da obe debeli v popolnem sporazumu izdelujeta vojne potreb-, £čine in da je odetranjeno vsej kar bi moglo ovirati produkcijo in .prevoz vsega, za vojno po-trebmeiga materiala. *
!Za izvfdbo tega. programa je predsednik Roosevelt imenoval odbor, v katerem »o naslednji: Milo Perttiws, izvrševalni ravnatelj gospodarskega obramfb-n^g-a odbora; J. Forres t al. nadomestni momariSci tajnik; W. H. Harrison, ravmtelj produkcijskega nrada; fi, P. Patterson, vo^ii podftajnik; Ed. B. Stettinius, načelnik lend-lease administracije in HL L. Vickery podpredsednik mornariške ko-
mme.	,
tKanajdski nrinlstrlti predsednik Mackenzie "Kmc pa. je imenoval odbor, ki sestoji isz naslednjih: G. K. Sheila. tajnMc ministrstva za nfcmicijo in zalo-
ge; J. B. Donaki. ravnatelj za kemikalije in raizstreljiva; H. K. Carmrebael, ravnatelj za manieijo; H* A. MacMillan, predsednik vojnoča»ne*ga urada za trgovsko mornarico in Walter Gordon, uradnik finančnega ministrstva.
Kanadska cesta ie izplačuje
' Kanadski minister za ceste, T. B. MaQuesten je rekel, da se bo cesta kraljice Elizabete iz Toronto do Niagara. Falls, ki je veljala $13,000,000 izplačala že v petih letih in sicer jo bo plačal davek na gasolin.
iPrvi del ceete nied ^urling-tonom in Rrowfr's Line je bil odprt proti koncu avgusta leta 1937. Od tistega časa je prinesel davek na gasolin $4,300,-000. Lansko leto je bil končan dragi del ceste od Burlington a do Niagara Falls in ravno tako vhod v Toronto. Po tab delih ceste je doeedaj vozilo že toliko avtomobilov, da so po HoQaestovem mnenju plačali davka $4,000,000.
Kot pravi MfcQuesten je nje-igov urad preračunal, da bodo stroški za ce^to znašali $13,-247.054. Torej je treba nabrati Še $7,947.054. Po njegovem mnenju bo znašal davek na gasolin za a/vtomc/bile, ki bodo vozili .po tej cesti, na leto dva milijona dolarjev. Tako bodo stroški, s katerimi je bila zgrajena ta cesta, plačani v petih letih.
MjcQuesten pravi, da je cesta kraljice Elizabete najvažnejša cest?* v Kanadi, kajti teče skozi Niagara Falls in se dotika najbolj obljudenih krajev 23dru-4en& držav ter je vsled tega velikanske važnosti za celo pokrajino na severu. Cesta je posebno važna za turiste. Lansko leto se je po tej cesti peljalo na dan povprečno 16,000 avtomobilov, ob najbolj prometnem dnevu pa jih je vozilo 36,000.
Urad za kontrolo cen
<Vi North Bay, Ontario je bil postavljen urad za kontrolo cen za časa vojne za ves severni Ontario. Urad se nahaja na 69 First Avenue, North Bay, Ont. Pod upravo tega nrada spada del On t ari a severno od črte zapactno od Mattawa do Hnntsville. do Parry Sound and
iilllllllllllllllHIlllliilllHIllllllllllllllig
Note||
PIANO-HARMONIKO
ali
KLAVIR
slovenian DANCE VAN DA POLKA

PO JEZERU KOLO
ohio vallex sylvia polka
tam na vrtni gredi
maribor waltz_
spavaj milka moja
orphan waltz_
DEKLE NA vrtu ' oj. marička. peqljaj žid ANA marela (polka) VESELI BRATCI (marorka) BARČICA
mladi kapetanb_
ko ptici ca ta MALA
zvedel sem nekaj_
pojdi z menoj
dot. s planine**__
o rem o na fctajersko
StajeriS
35 centov komad 3 za $1.
moja dekle je se mlada P«25ck<
Naročit* pri
KNJIGARNI
SLOVENIC PUBLISHING CO. 21« We* 18th St, New York
SittlHI Hill 11IKIHII III I HtCt llttllltllH MIUCl
delavnice, so podvojile svojo produkcijo ter so obljubile popolno sodelovanje z vlado.
Izmed družb, ki so iz Združenih držav prišle v . Toronto, jiih omenimo samo nekaj, kakor: Gumpert Co.. ki izdeluje živila; B. Ingraham Co., ki iz-1 Georgian Bay, vključno otok deluje žepne in stenske ure, ter :r~,;~	---

Qaetings Manufacturing Co., ki »deluje razne dele za avtomobile.
Iz Anglije pa so prišle: Carters Dtd., ki izdeluje sirene in vojne svarilne priprave; A. C. Wickman Company, British Machine Tools, Canadian Aircraft Instrument and Accessories Co., British Aeronautical Instruments Ltd. itd.
Iz Belgije je prišla H. and M. Freudsnan, trgovina z dija-manti.
(Kanadska vlada je investirala v raznih munkrijskih tovarnah velikanke vsote ter je pred kratkim kupila tudi Duf-ferin Shipbuilding Co., ki bo največja kanadska ladjedelnica, ki bo za Anglijo gradita ladje za pobiranje min.
Vladna laftt jo John Ing!is Co., ki izdeluje protitankovske topove; Bren Gnns and Brownings, ki ima zaposlenih 4000 delavcev; Small Arms Ltd., ki izdeluje ptsSke in Research Enterprises Ltd.
tProdnkoija je bila zelo povečana pri National Steel Car Malton Plant, kakor tudi pri DeHarrilland Aircraft, ki je že cafcradila več sto aeroplanov in bombnikov.
Za nova tovarniška poslopja so bili Izdani milijoni dolarjev in zgradili bodo se mnogo ve& tovarn.
In prebivalci Toronta so ponosni, da morejo toliko iczdela-ti vojnega materiala in prispevati k končni zaveeni-Ski zmagi-
^faisnlin in ves severni Ontario zapactno od Qaebeca do črte, ki teče južno od Hearst of Mi-chipicoten ob jezera Superior in Parry Sound.
NaJčelnrk t epa nrada je A. T. Smith, ki je trgovec v North Bay in mu je bila poverjena služba v začetiku deeemJbra.
Na podlagi in po odredbah tega urada :ne bo noben trgovec mogel zahtevati za svoje blago višjih cen, kot ao bile v veljavi od 15. septembra do 11. okto/bra. Ako bi kak kupec bil
JfOGB, NAJBOLJ ZANEMARJEN DEL TELESA.
Približno samo en odstotek vseh ljudi ee rodi s pohabljenimi nogami. V letih, ko mislijo na zakonsko zvrao, pa gre 78 odstotkov vseh nevest in 48 odstotkov vseh ženinov pred oltar s pohabljenimi nogami. To je ugotovil dr. G. W. Ne4-son iz Minneapolis, ki je pregledal v 15 letih nad 20.000 o-trok. Vse kaže. da začenjajo že matere same kVariti otrokom noge. Splošno je znano, da zakr?ve matere krive noge svojih otrok s tem, da jih uče prezgodaj hoditi. Pozneje pa gredo otroci sami, zlasti dekleta, da nimajo normalno razvitih nog, ko dorasto. '
Iforastajoči otroci hrepene najbolj po tem, da bi bili po-'potem pa počasi stopiti na vso
zuna-
nržrji del telesa. Zarto je njihova pre«krba s krvjo težavna. Ni čuda, da ima toliko ljudi otekle noge. Ženske po-slaibvjo pogosto ta naravni ne-doatatek s tem, da si podveoa-jejo noge pod koleni ali nad njimi, torej na kraju, kjer se da najlaže ovirati ali celo zadržati pravilen obtok krvi v nogah.
Ženske iz boljših slojev imajo baje manjše noge od žensk, ki morajo čez dan večinoma stati. Največjo »kodo delajo svojim nogam te ženake a tem, da kupujejo premajhne, čevlje z zelo visokimi petami. Škodljiv učinek visokih pet je različen. Pri strojepiskah in u-radmeah ni tako velik, ker med delom večinoma sede. Pač pa si s previsokimi petami noige povsem in dokončno uničijo prodajalke in drage ženske, ki morajo večinoma stati in hoditi. T>r. Neteon dokazuje, da sta v življenju dekleta dve razdobji, ko so noge v posebni nevarnosti. Prva je doba od prvega do četrtega leta, ko se mora otrok prilagoditi, kakor je treba teži teleea in obutvi. Druga in mnogo važnejša doba v življenju dekliške noge je starost od 11. do 16. leta. Dekle dorašča in skuša biti privlačno, o sebi pravi, ali pa ji. pravi to očitajoča mati, da- je že odrasla otroškim čeveljčkom Odloži jih in začne nositi ženske čevlje. S tem so mišljeni čevlji z visokimi petami. In ker hoče, da bi se zdele njene noge č im manjše, jih stlači v eno številko manjše čevlje, čeprav noge še rasto.
Noge je treba vaditi, da se zagotovi pravilen krvni obtok in nemoten razvoj mišic. Kdor je v mladosti veliko hodil bos, je svoje noge dovolj izve^bal za njihove bodoče težke naloge. Tesni čevlji pa niso dobra vaja za dekliške noge. Dr. Nelson pravi, da je mnogo dobrih in lahkih vaj, s katerimi labko utrdimo mišice v spodnjem delu nog, zlasti v stopalih. Posebno priporočljivo je vzeti trvinčnik med prste na nogi in napisati črko "A" vsaj dese>t-krat dnevno z obema nogama. Stara znana vaja je trkljanje majhne žoge pod bosim stopalom. Priporočljivo je tudi »topiti na prste s petami narazen.
ddbni odraslim ljudem. Zato jih posnemajo v vsem, tudi v hoji. Odrasli ljudje pa ne stoje in ne hodijo dobro. Dr. Nelson priporoča hojo tako, da so fitopala. obrnjena naravnost naprej. ("V človek stoji, bi moral imeti stopala postavljena sporedno približno 10 cm nara-ssen. Tak naiein stoje raordia ni na fpogled najlepši, je pa priporočljiv, ker ga priporoča narava sama. Noge niso samo o-koničine, ki so najbolj oddaljene od srca. tefrtvec so tudi naj-
mnenja, da je kako blago predrago, bo samo ovestil urad za kontrolo cen in urad bo napravil nadaljne potrebne korake.
nogo, m sicer na njeno njo stran.
Na noge vpliva tu<li pomanjkanje vitaminov in sploh slaba prehrana v otroških letih. Toda v takih primerih si človek lahko pomaga, če pravočasno zateče k zdravniku. Tam, kjer se je otrok rodil in dora-ščal z zdravimi nogami, ga pa morejo starši poučiti, da je treba noge negovati in jim posvečat? enako skrb kakor drugim delom telesa.
ADVERTISE IN "GLAS NAROD V
POOLED NA FILIPINSKO POKRAJINO
.rarP
Prkor.na nekem goratem kraju na otoku Luzorni, kjer se je izkrcala močna japonska armada. — današnjih poročilih so Japonci 60 milj od prestolnice Manile.
j i
5353485348482348239153232353234853234823485353485348232353235353235348

"C. L A S NARODA" — New fort
Wednesday, December 3f, 194T
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
159r
• •
»j
Krsti so očistili blata in osušili. Baron Rramerskircth se ;o dogovoril s poohlanr&lm mednim žutpnikom, ki je čakal \\ prem<očenem ornatu, da blagoslovitev naj ne bo v nalivu pred postajo, ampak v čakalnici. Uslužbenci pogrebnega zavoda to privlekli vence*, križe, in kandelabre, dvanajst častnikov je kot častna straža obstopila krsti, v*e na okiog so stali v goeti gneči sorodniki pokojnikov in množica arist*>kratov, ki je demonstrirala proti Moritenuovu. Ker je bil prostor tesen, niso spustili vanj nobenega zastopnika veteranskih in gasilskih društev. Duhovnik je opravil blagoslov, med tem ko so v postajni restavraciji, ki so jo farno vrata ločila od čakalnice, ualje popivali. Hlap piva in tobačni dim sta vdirala v ča-kalnico in se mešala z vonjem kadila. .
Po blagoslovitvi so čakali (še pol ure, da se je dež nekolika unesel. Nato je krenil žalni sprevod po spečih ulicah mesteca Poclilama nizdol k Donavi, kjer je čakal brod.
Neurje je Še vedno razsejalo. Mrtvaška voza so vzdignili na brod. Konji, ki «>0 vpreženi vanju, so se plašili, le s težavo so jih mogli ukrotiti. Žalni gostje so v živčni abega-notsir stali okrog mrtvaških voz.
Brod se je zibal p rot: oneiiru bregu. Sredi reke so se vranci ustrašili jarkega bliska in silnega groma, splašili so se, se vzpeli, ni jih bilo mogoče udržati, potegnili so mrtvaški '■oz s kr.^to Franca Feixlinanda na rob broda, že je visel z zadnjim kolesom, nad Donavo, ž.nske ko zavre<ščale; v zadnjem trenutku se je posrečilo rokam, ki ho zgiabile za kolesa, da so rešile mrtvaški voz padca v reko.
Ko je bro<i priplul do brega, je nevihta ponehala Xa cesti v Artstetten je rosil le še slaboten dež, ki je dišal po letu. Ob desetih dopoldne no položili trupli Franca Ferdinanda in Zofije v rodbinsko groibmco v Art-stettenu.
Po i>ogiebu je avstrij-ko visoko plemstvo zaprosilo ce-•sarja, naj kneza Montenuova odslovi. Cesar si je zmerom prizadeval, da bi ustregel željam vrsokega .plemstva. To pot je bilo drugače. Dne 6. julija je v sv oje ročnem pismu, ki so ga objavili vsi listi, izrekel knezu Montenuovu "srvojo najtoplejšo zalivalo in popclno hvaležnost za požrtvovalno vdanost 211 zveste usluge ob preminutju nadvojvode, Franca Ferdinanda."
Svet, ki je bil dne 25. junija sicer razburjeno, toda brez posebnega vznemirjenja vzel novico o umoru Franca Ferdinanda na znanje, ni slutil da bo imel sarajevski atentat iesne posledice. Borze so bil« mdrne. Dne 30. junija je slovelo borzno poročilo iz Berlina takole: "V ntnenju, ki je že včeraj prevladovalo na odločilnih domačih in tujih borzah, da umor a vat ro-ogrskega prestolonaslednika ne bo povzročil kake globlje izprememibe političnih razmer, se ni pokazala nobena iz-prememfea. Spet je prevladovala v poslih močna tišina- in stanje tečajev je označiti na splošno kot trdno. Večina iz-preniemfb je ostala v okviru enega odstotka." "
Ta dan sta bila načelnik generalnega štaba baron Conrad m numster vnanjih zadev grof B.rchtold že odločena da napovesta Srbiji vojno. Conrad je trdil, da ne bo nikoli več rtobiti prikladnejše prilike za vojno napoved. Berehtold, ki •|e bl1 enakih misli, je naročil posebnemu o<fposlancu nai tožene sokrivdo srbske vlade p ri sarajevskem atentatu; !„<«o-tovrt si je vojaško pomoč nent^kega cesarja in jel na v*e pre-tege obdelovati sivolasega cesarja Franca Jožefa naj privoli v "majhno kazensko odipravo". ki bo vrgla Srbijo ob tla. Štiri tedne se je šftiriosemkiesf tletni starec -upiral, da zaradi Fran-ca Ferdinanda ne podpiše vojne napovedi; potoni je odnehal. "Tako me še xio smrt- peha v vojno," je rekel cesar. Iz male kazenske odprave" se je razvila velika vojna, ki je izbrisala avstroogrsko monarhijo z zemljevida in pomorila na milijone ljudi. .
Sanje zaiotnikov o veliki samostojni drŽavi vseh Jugoslovanov so se uresničile. A tega zmagoslavja ni učakal niti n . lllc» kl je avstrijsko okrožno sodišče v Sarajevu obsodilo na Kimrt na vešalili, niti mladoletni zarotniki Princip, Graibež in Caibrinovič, ki so v trdnjavi Terezinu na Češkem pred koncem vojne umrli bedne nnučeniške smrti. Po vojni so kosti zarotnikov izkopali, jih prepeljali v Sarajevo in ,]ih tam položili v skupni grob..
KONEC.
V tem času narodne s t i -tfke potrebuje naša domovi-__na vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonde.
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda < Frank Heller.)
noti mali junak. (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko)
Na različnih potih (Frane Friseh) Peter Pavel clavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane (iray (Oscar Wilde) Verne duše v vieah (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfeeor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damir Feigel) Zlati Panter (Sinclair Glnck) Rdeča Megla (O. R. Fridi)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridirus (Pater Kajetan) Sivko (K. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldetnar Bonsela)
Pingvinski otok (Anatole Franc«) Pisane zgodbe (Janko Kar)
Po $1.25 zvezek ~
Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevski)) Tigrov! zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dimae (Jack London) Histerija (Gustave le Rouge)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatiea (11. Levstik)
VITIHOVLJIN L. lili
Pot do slave
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New Tork. N. Y.
(NFormaj Shearer, znana film-ska zveada, je bila rojena v Montreal«. Živela je v dokaj ugodnih tazmerah s svojim o-četam in^materjo ter z bratom in sestro* dokler ni umrl njen Stari oče,; ki je bil premožen tr-ffovec in je vzdrževal tudi družino svojega sina. Norminega o četa. V Kanadi so zime dolge in hude. 1 Mala Norma je prebila večji del svoje mladosti v očetovi hjši. Niti v šolo ni hodila, kerge bila šola precej oddaljena ih je bila Norma rahlega zdravja. Bolj kakor s knjigami^ se je zabavala s starim klavirjem, ki je bil že v hiši predeni se je rodila. Za glasbo že v agodnji mladosti je kazala izredno zanimanje. Od svojega Osmega leta jo je poučeval neki domačin, ki je tudi igral Ba klavir za svojo zabavo ter:obrudoval malo mojstrico. Z 12. letom so «e pričeli za Normo Shearer težki qasi. Stari očetje umrl. oče pa ni bil sposoben i za vodstvo trgovskih po*lov svojega očeta. Nekega dne si ie morala. Norma Shearer poisl&ti primeren zaslužek.
Trgovec z glasbili jo je najel, da je predvajala na klavirju skladbe, 2a katere so se kupci zanimali. Mjen oče je med tem obolel in je postal nesposoben za sleherno službo. Noima in njena miti »ta morali odslej sami skrbeti za družino. Norma *e je "odločila in je odpotovala v New York z namenom, da sprejme kakršnokoli službo pri gledaliivu, kinu ali kjerkoli. Očeta so sprejeli nefci prijatelji v Montrealu, žena in Norma s sestro in bratom pa so odpotovali v New York. Morali so prodati vse svoje pohištvo,, da ^ofii lahko kupili vozne listke. Norma je imela v žepu nekaj dolarjev in priporočilno jpino za ravnatelja kabareta, si a v nega Florenca Ziegfelda>v V bedni sobici se je družina: nastanila. Mati si je poiskala zaslužek kot po-strežnica. Norma pa je /pohi-tela v nočni lokal, kjer je vladal ZiegfeM. Ker ni znala plesati, je ni jnogel aneažirati niti kot nn^idno plesalko. Odpravil jo $ z izjavo: "Ničesar nimam za febe, otrok, premajhna si in nf znaš plesati. Zelo mi je žal, toda taiko je."
S pomoSjo številnih agencij je sk«šal$ Norma priti le do primernegi dela in zaslužika. Homa so iili zelo revni, ko je dobila poz^v. naj se javi v Filmskem atel.^ju, kjer so potrebo-
/
vali deset statisk. Sto jih je prišlo, skoraj vse so bile po-stavnejse in lepiše kakor Norma. Ko je režiser izbiral statistike, se je spomnila na nekega svojega prijatelja, ki ji je dejal, da je najlepša, če se nekoliko smeje. Zato je s smehom na uetiih stopila pred režiserja in je res z»budila njegovo pozornost. Bila je deseta angažirana iizmed sto deklet, ki so bile povabljene v atelje. Za osem dni je bila preskrbljena. Zaslužila je po pet dolarjev na dan. nato pa se je zopet pričelo njeno staro bedno življenje a ni izgubila poguma. Posrečilo «e ji je dobiti vlogo statisstke v filmu ki ga je režiši i al Griffith. Po mnogih dnevih in tednih, ki jih je preživela v bedi, iščoča zaslužka, je naredila še zadnji poskus in poslala pismo glavnemu režiserju filmskega podjetja Metro Gokhvyu Mayer, Irvingu Tlial-bergu. Nikoli ni nihče zvedel, kaj uru je v tem pismu pisala, toda Thalberg je pozneje nekoč povedal, da ga je pismo zabavalo in je neznano mu Normo Shearer na
DR2AVNA GARDA POTREBUJE MOZ
Poveljujoči častnik 12. inflanterijskega polka newyoreke državne garde nam je v objavo poslal naslednje:
Garda države New York takoj potrebuje 10,000 mož v nujne svrhe. Gardai bo mogoče tudi poklicana na naše "občutljive točke." Kdor ,pa je pri državni gardi, še ni izključeno, da ne bi mogel hiti draftan, toda njegovo vežbanje je kot pripravljanje na vojaško službo. Ako delate v obrambni industriji, ali pa sel še nis*te prostovoljno zglasi<Iii v armado ali mornarico, tukaj imate najboljšo priložnost, da služite svoji domovini in Obenem še dalje opravljate svoje sedanje delo.
Vežbanje je vsak pondeljek in četrtek zvečer od 8 do 10.— Mnogo mož vseh poklicev se je že zglasilo. So uradniki, trgovci, delavci, dijaki, glasbeniki in iz rajznih drugih poklicev. Zglase pa se naj samo AMERIŠKI DRŽAVLJAN L
Naborni urad je na 120 W. 62nd St., New York City, blizu Columibus Avenue v poslopju 62nd St. Armory.
Med dosedaj prislašenimi je tudi Vlado Kcilič, poznani hrvatski vijolinist, ki bo v nabornem uradu vsak pondeljek in četrtek zvečer od 7 do 10 — ter bo pomagal vsem Jugoslovanom pri vpisu. Vojaka na straži vprašajte po nabornem uradu (recruiting office). V nabornem uadu pa vprašajte po
RŽENI KRUH PROTI TRGANJU V KOLKIH.
Med neprijetne spremljevalce hladno vlažnega vremena spada trganje v kolkih, išias, ki ostane pogostoma kot posledica navadnih nahodov in hrip in povzroča, da napadanec potem vso zimo ne ozdravi. Ker je snjatrati išias za vnetje živcev na nogi, so že dolgo sumili, lepo srečo povabil da gre pri tem za nedostajanje

f^/^uiaraniim««
B
■
Mali Oglasi
imajo velik Uspeh
fi

Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovsnski molitveniki: KVIŠKU SRCE
2% x 3% in Cev — 224 strani vezava umetno ............ 25e.
KVIŠKU SRCE — (št. 355)
2% x 3% inčev — 224 strani
▼ belem celoUdn ...... _&Oc
KVIŠKU SRCE — fit. 408)
2M x 3% inčev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (St. 408)
* 4 1 nčev — 255 Btrtal vstevšl Sv. Kriiev Pot
Cena $1.50
RAJSKI GLASOVI - (it 416) 2H I 4 lndev — 255 strani v števil Sv. Kriiev Pot
Cena $L50 SKRBI ZA DUŠO	416>
3x4^ inčev — 512 strani
Cena *L75
I NEBESA NAŠ DOM — (fit. 415) 2% x inčev _ 384 infiev
Cena 75e
SVETO PISKO
------£3.—
(Ker se oai* Je posrečilo dobiti te molitvenike po celo nizki ceni, jih tadi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa ni opseboo velika, zato jib naročite čimprej, da Vam bomo mogli £ njimi po-strečL
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) Key «f Heafea
fino Ttano .............. M
v nsnje vezano	M
CATHOLIC POCKET MANUAL
v fino usnje vezano......L—
216 WEST 18th STBEET
tile Publishing Company
NEW Y0EK, N. Y.
v Hollywood.
Z materjo je Xomia odpotovala v Kalifornijo, se seznanila s Thalbergom, ki je postal brž navdušen, ko jo je zagledal. Thalberg ji je poveril prvo večjo vlogo v filmu 4Stolp laži'. Xoima je uspela, dobivala je od tega časa čim dalje bolj pomemfbne vloge in pričela se je pot njene s lave. Njen prvi režiser Thalberg je postal nekaj let pozneje njen mož, 6 čimer se je Normin vzpon v filrrt«%i karieri Se pospešil. • Še predno je mogel uresničiti svoje velike naČtte s pomočjo Norme, je Irving Thalberg umrl. Norma Shearer od tega časa ni hotela več,sprejeti nobene vloge v filmu^ po zadnjih vesteh z Hollywoqda pa so ji zopet ponndili glafno vlogo v nekem velikem filirru in je ob začudenju vseh njenih prijateljev in znancev pontudbo sprejela.
LJUDJE, KI JIH ZMEROM ZAMENJAJO.
---i.
(Nadaljevanje s 3. str.)
lov telesa, dobimo pač dvojnike.
(Poučno in za fbriognom&ko bistveno je pri tem, da se ta
zunanja podobnost presenetlji-J	_________
vo ujema tudi z notranjo. ZI t	Cena — $1.50
drugimi befiedami: ljudje, kl Emil Adju-,^_,6 jtr.OSLOVANSKlil
vitamiina B, kajti z eksperimenti ee je pokazalo, da se tak-fina vnetja pojavljajo, če je premalo tega vitamina in da se da marsikatero živčno vnetje po drugi strani ozdraviti z dovajanjem vitamina B. S številnimi poskusi so mogli sedaj odkriti tudi zve«e med vročičnimi katarji in iišiasom kot posledice nezadostne količine vitamina B.
iPri tem ima neko ulogo cesto tudi zmanjšano uživanje hrane med mrzlicami in to, da bolniki tedaj po nepotrebnem dajejo prednost tako zvani
lahki hrani. Nevarnost za išias je namreč vedno takrat večja, kadar je potreba telesa po vitaminu B večja, a to se dogaja zlasti v primeru mrzličnih obolenj. Ta nevarnost obstoji aploh vedno, če dobiva telo manj nego 1-1000 g tega vitamina dnevno vase. Telesu pa ta vitamin tudi v zimfekih mesecih lahko vedno dovajamo v zadostni količini, in sicer v obliki rženega kruha. V 100 g takšnega kruha je namreč 3 ti-Ročinke grama vitamina B. O-sebe, ki so v prejšnjih zimah ti pele zavoljo trganja v kolkih, naj sedaj torej iposkrlbe. da bodo imele v zimskem ča^u dovolj vitamina B v svoji hrani, zlasti v kruhu.
[Pri teim opozarjamo, da imajo podolbni momenti v ostalem vlogo tudi pri nastajanju sicer dosti bolj redke obrazne nev-ralgije.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
ŠEST NARODNIH PESMI
Ud (t>«r .............
ŠEST NARODNIH PESMI
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesni Izdala Glasbena Matica v
Clevelandu.
so si podobni na zunaj, po ob- NARODNIH PESMI ra razu, po hoji, po načinu govorjenja in po vedenja- so si podobni tudi po značaju, po sposobnosti, nagnjenjih in naposled tudi po svoji življenjski u-sodi. To pa ne pomeni nič
drugega, kakor da obstoji med L^ v-^bHhi—flasr mešanih zunanjostjo in notranjost jo., v^-^-sbst mešanih
med videzom in bistvom, tesna vzročna zveza in da je razlaganje .po zunanjih znaikih utemeljeno. V dvojnikikh je to-rej priroda sama napravila poskus, ki pokaže vzporednost med izunanjimi in notranjimi znaki in možnost praktičnega spoznavanja, ljudi po njihovi zunanjosti.
NOVE LISTINE O TOLSTOJU.
V moskovskih vojaških arhivih so odkrili neke listine, ki se nanašajo na pisatelja Tolstoja. Iz dokumentov iahaja, da se je Tolstoj 1. 1852 potegoval, da bi bil sprejet v vojaško službo, in sicer k , topništvu. Prošnji je priložil tudi geneeloeiki prikaz rodovine.
Iz te priloge je razvidno, da je imela rodbina Totetoj svoj grb šele od leta 1799. Tolstoj piše v prošnji na vojaško poveljstvo, da ni član nobenega tajnega droštva. Kakor znano, je Tolstoj z uspehom sodeloval v krimeki vojni. O priliki obleganja Sebastopola je bil celo odlikovan « kolajno aa hrabrost in povišan v pod<po-
ročnika.
FERDO JUVANflC:
Zjutraj ............
Slovanska .......
...........20
PETER JEREB: Pelin roCa; VASILIJ MIRE: Podoknloa........Jt0
'/OREO PRELOVEC:
Ko so fantje prod vasi Sil____.SO
Le enkrat «e ..................5JO
Slava delo ...........'.......jg$
BR. VOLARIč: Rožmarin; PAVČslC: Potrkan plea
JOS.
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
AaaerlBta alavenaka lira. (Helanr) A0
Orlovske himne (Vodopivee)___JO
Slovenski akordi, 22 irianlk In
IN MOŠKIH ZBOROV
ferdo Jnvanee—Rt MLADIH LET.
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (M-
kki in Mešani) .... ..........
Moški zbori
T
OSKAR DEV:
BarClca; OJ, moj »ocel Oov; Kam mi, fantje, drev v »aa pol-dci&o * •	• • oJJ®
OSKAR DEV:
-.8rečno, Unbca moja; Ko ptU9-ea na tuje gre; SoCl; Moj očka ma konjička dva; Dobiv sem pt-
Slovo; Je v pihnila loč .40
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belrJtranJaka..-20 Vso noč pri potod ...........•
Jnrjeva ......................M
Hodi Micka domo; Kaj drugega boCem; . Kdravtea ........JI
VASILIJ MIRE IB A. GROBMING: VetrK; Pa armdisl ..........A0
moških zborov (Kari Adami«) .70 Trije aseftanl zbori (Glasbena Matica) ----------------------- j«
V pepelnltnf nofi, kaotata ca šele, zbor In orkester, (Sattaer).... M
Mladini, pesmi za mladino s klavir. Jen (E. Adami«)______.M
Dve pesmi, (Prelovee) zbor la sol«_____
Nail himni, dvofiaano_______JI
Oorakl odmevi. (Laharnar), n. zvezek, ssoftl zbori------M
ZA TAMBURICE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75
Slovenske narodne peaml ta raiitl zbor (Bajok)
Bom^fcl ss planinee, (Bajnk),
ZA CITBB:
Paduk ta d tre. — a svesU — (KsOeUski)
ZA KLAVIR:
Bori pridejo. — Keratnlea —
JZ9
100 narodnih peaml za maSkl la nctanl sbor, Emil Adimlfi ....l,—
FANTJE NA ?A8I, 18 narodnih
■a moSkl abor. Ciril Pregelj.. M
NaroČilo poSljlte
"Glas Naroda
99
>1« WEST ISth STREET
NEW TORS. N. I.