O ti slielesne zefte kaj«
Sa tifte, kteri fhe  nizh  kaj od   nje ne vedo, ki je nifo vidili, tudi fe ne po nji vosili.
Od slielesne zefte in od slielesne zefte flifhite vfak dan govoriti; prafhate tudi: Kadaj bo pa perfhla shelesna zefta ?
Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante imeli, ko bi ne bili she vezlikrat vidili vfe torte perprav sa take zefte fkosi naflio deshelo vositi, namrezh; fhin, kolef fkosi in fkosi shelesnih, in drugih zhudnih shelesnjin.
J, kje pa je ta shelesna zefta? vprafha eden ali drugi?
Ja ljubi moji! fvet je she poln shelesnih zeft; pra-fbajte le tiftih, ki jih je dofti med vami, ki fo fe po nji vosili; tode v nafhi krajnfki desheli, tudi v 4Shtajerfkim in Korofhkim je fhe ni shelesne zefte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili.
Ker nimate perloshnofti do shelesnih zeft priditi, fhe manj, fe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popifati in rasioshiti: kakf hn4i je shelesna zefta in kako fe po nji vosijo.
De je shelesna zefta s shelesnimi piatami polafhtana, bi snali fhe nekteri mifiiti. Ni tako, shelesna zefta ni nizh
51
drusiga, kakor dve verfti na mozhne podprage terdno per-bitih shelesnih fhin, toliko fhiroko vfah febi, kolikor je sa velik vos fhirjave potreba; po teh fhinah derzhijo vosovi s a to na lafh narejeni. Vosne kolefa imajo okoli in okoli kroga fhtir perfte vifoke robze , de is fhin sderfniti nemorejo. Ker mora shelesna pot na ravnoft fpe-ljana biti, in fe nefme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je vifhje , kmalo nishje, kakor fvet nanefe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vode vifoko podsidana ali mozhno podftavljena; savoljo tega jo bomo v flovenfkim jesiku prihodnizli she-lesni k olovos, ali shelesni kolefnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih kolefnikih derzhijo, in vfi perpravi, kar je k temu gre, nove imena dati, sato, ker fo vfe te tudi nove rezhi, ki jih do sdaj nifmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saftopili, jim bomo vfe le to rasloshno dopovedali.
Kakf lina mozh grosno tef like vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotii vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujfhi fovrashne rezhi fte fe fkenile, in fklenene delate tako na zhudno visho.
Vos, v kterim fta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjena vrozhina in vodna fopariza podite, naj bo h 1 a p o n (Dampfvvagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere h 1 a-pon sa feboj vlezhe, nimajo v flovenfkim jesiku nizh po-febuiga imena. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri fe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor fe te rezhi loshje in zenejfhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo in sa ftreshbo vosa potreba. Sa-nj je per-petih eden, dva, tri — tudi defet in fhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri fo sa voshnjo ljudi, ali pa sa vosh-njo blaga napravljeni; tode pofehej, v eni voshnji fe vosijo ljudje in pofebej v drugi voshnji vosijo pa vfe forte blaga. Taka voshnja s vosovami. na hlopon perpetimi vkup naj bo v o s o v 1 a k (Train) imenovana.
Vosovi sa ljudi fo lepo narejeni in fo salo napravljeni, kakor je sa ftanove potreba; sunaj kozhije fo skosi in skosi shelesni; pervi fedeshi po njih, fo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji fo menj naravnani; pa tudi fe sa perve fedeshe vezh plazhuje.
Vosovi sa blago fo napravljeni, kakor je sa vfake bashe blago potreba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, prefhizhov in druge shivali. Tako vlezhe pervi vos hlapon zelo rajfhto vkup ftaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh fto perfhon *), ali pa do tri taushenfc zentov blaga.
Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri fhtir, pet, fheft, do defet mil, ali fhe enkrat toliko ur preleti, fofebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin fe ovi-vati, ker je kolovos tako na ravnoft narejen, de kakor po dolsih moftovih zhes doline pelje; fkosi hribe pa mu je prekopano.
Glejte, kaj zhlovefhka umnoft in saftopnoft perpraviti samore, — po sgorni Ameriki fo shelesni kolefniki zhes vfe desliele rasprofteni, in tam nobena voda ni prefhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previfok , de bi fe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Anglefhkim   fo   vfe   deshele s takimi   kolo vosi prekrishane.
*') Snano je, de fo Duaajzhani vefelo ljudftvo in de fe ob nedeljih in prasnikih radi po desheli raskrope. Sdaj, kar je ravno tifta shelesna zefta, klero bodo dnlje tudi fkosi .Shtajerfko in Krajn-fko {peljali, do mefta Glogniz narejena, ki je prav v lepim kraju, fe Dunajzhani mozhno po nji vosijo. Tako fe jih je poftavim pretezhene binkufhtne^prasnike le — • 56 tavshent in 59 ofeb ali perfhon peljalo Od 5 ure popoldne do pol enajftih svezher, tadajv polfhefti uri fe jih je binkufhtni podelik I2tavsheut bres. vfe nefrezhe peljalo.
Uzhrednifhtvo.
\
t
52
Vender, k.t ko ogenj in voda tako veliko test h o s b en c ta, bi tudi radi vedili; tudi to fe bo vam nekoliko dopovedati dalo :
Kaj ne, zhe poln lonez vode k ognju perftavife, fe bo voda kmalo ogrela, in bo sa poredama gorkeje, de sazhne vrcti; kadar voda vre, ne bo nje gorkota , zhe fhe bujflii podkurite , nizh vifhje. Sakaj ne ? bi sna l kdo prafhati, sa to ne, ker fe v tej hipi«, ko voda savre, sazbne is kropa pub ali fopariza kaditi, k ter a v saperti pofodi ofemnajft-ftokrat toliko proftora imeti mora, kolikor ga voda lama sa fe v pofodi ima, is ktere fe puli kadi; tako je ta-daj ozhitno, de fe vfak miglej veliko vode v puh ali v hlap pogubi — ali de prav po kuhinjfko rezhemo, dele veliko vode v kuha. V sapertim kotlu, ki mora per vfaki ma-fhini biti, fe puh ali vrozhi hlap od vrele vode naglo nabere in fe po kotli sprofti; zhe proftora sadofti ne najde, in zhe fe mu dufhek ne da , de bi vun puhnil, kotel rasnefe.
Ne posabite, kar je pred bilo rezheno, de vrozh hlap> ko od vode iside, ofemn ajftfto krat toliko proftora ho-zhe imeti, kakor ga ima voda, od ktere fe kadi!
Le ta puh alihlap,kteriodvrele vode vedno fopani, je tifta mozh, k ter a je per mafhinah tako modro fpeljana, de jih vertiti in poditi s a-more. To fe pa tako godi: Vfaki kotel sa to mora is shelesa ali kupra mozhno in terdno fkovan biti, de fapo dershi; kotel fe napolne nekaj zhes polovizo s vodo, po drugim prodoru fe hlap od vrele vode hitro rasfprofti, in kotel tako napenja, de bi ga koj rasgnal, zhe bi ne bile zevi (Rohre) napeljane , po kterih vrozh puh v dno hlapne p i nje (Dampfcilinder) leti, ali mozhno vanje piha. Pinje fo s mozhniga mefingaftiga ali pa s shelesniga plena narejene; sunaj fo na tanko okroshene in snotrej fkerbno ofkru-shene , na obedveh konzih pa fo dobro saperte , de fapo dershe. Na fredi piuje snotrej je kopito ali p.ah tako na tnnko vdelano, de memo njega nizh fape ne u-ide. Na to kopito mozhno hlap ali fopariza, sdaj od ene, sdaj od druge ftrani pertifka, in ga po pinji gori in doli paha. Per kotlu in per pinjah fo sahlopke aH p i pe~ narejene , de dufhek dajejo. V tiftim migleju, kadar hlap od ene ftrani na kopito pertifne, in ga proti enimu konzu pinje sashene, fe dve sahlopki odprete, de nekoliko hlapa is pinje odide, in de novi hlap is kotla puhne, kter na drugi ftrani kopito urno nasaj po pinji porine, ker je fkosi pervi pah ua uni ftrani kopita nekaj prasniga proftora oftalo, kteriga puh sapolniti hiti; tako fopani kopito gori in doli po pinji , kakor fapa po shivi shivali. Na kopito je lepo okroshena f h tanga ali paliza perfhravbaua, ktera fkosi gorejno dno pinje tako napolna-ma tezhe , de memu nje nizh fape ne u-ide. Karkoli fe sa to palizo natakne ali perpne, fe mora gibati ali vertiti. Od le te palize ali roke naprej fo druge naredbe napravljene, kakor je sa vfako delo potreba J karkoli fc ti roki poda, to ona vlezhe ali verti. Zhe je kolo sa vertiti, fe p^rdene paliza na  vinta kolefa in kolo fe verti.
Tako fo naredbe povfod, kjer jih puh ali hlap p-hene; tako je per barkah na vodi, per malnih, per kovazhijaa in kladvifhih, per fabrikah ,  in drusih delavnih napravah.
Per vfaki naredbi fe velikoft in proftornoft hlapne ma-fhine ravna po meri velikofti tesne, bode naj sa vsd igo vati, ali sa goniti; satorej morajo na to uzheni vfo naredbo tako na tanko srajtati in smeriti, de ni kje kaj pomankijiviga; ne sa laf ne fme nizh nafkrish priditi, zhe ne taka mafhina koj prav  ne  gre.
Tako je tudi per hlaponih na shelesnih kolovosiK Hla-poni imajo po fhtiri, pa tudi po fheft kolef, ve/hdel fte dve kolef vifbji, kakor fo druge. Dve vifhji koiefi fte na podvos terdno narejene, in fe obrazhate s podvosjo vred; na vfakim konzu   podvosi je vinta , in na-njo   gredo  palize
is popred popifanih hlapnih pinj, in tako fe morajo kola vertiti; druge manji kolefa teko, kakor per navadnih voseh. Hi t rej, zhe fe vinte obraz hajo, toliko hitrej fe vosi, to je, huje, zhe fe pod kotlarn podkuri, hitrejfhi vos tezhe, in kar je sa-nj  obefheniga.
Sa hlap on a m je nar pred fhe drug vos perpot, v kterim sa kurjavo salogo in vodo sa perlivati feboj peljejo; na-nj naloshijo tudi uove saloge tam.   kjer poftavajo.
Napravilo hlapona  velja   po  meri  velikofti  fheft tav-
fhenfc  do   petnajft  tav.*hent   goldinarjov';  temu   fe vodnik ali
vishar da,   de  ga vodi,  in   de na   permerno kurjavo  pasi;
ta mora biti   pameten,  tresen  in   zhujezh   zhlovek ;   nefme
prav   nizh   fe  sasabiti,   in mora   vedno   zhuti, de fe   kaka
nefrezha ne sgodi.   Kdor fe pervikrat po taki poti   vosi , fe
mora zbuditi, zhe pomifli, de fe ta  shelesni konj ne vtrudi,
in nikdar ne fpefha, de nozh in dan  leti, in  pelje, zhe  ga
le s ognjam in s vodo pridno pitajo.
Lefkovia.