POSTRŽEK priplava gradiv pripomb m tekstualnih dopolnitev k Odloku o spremembah m dopolnitvah prostorskih sestavin dolgo-ravnega m sreda/vročnega družbenega plana Republike Slovenije /a posv et ob desetletnici spisa škocjanskih jam v seznam svetovne narav ne in kulturne dediščine sem pripravila referat Kul-tiirna dediščina m varovana območja. Na pobudo naravovarstvenega dela Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine \ovo mesto sem sodelovala pri pripravi varstvenih usmeritev za sanacijo jezov na Kolpi. Za pridobitev kreditov /a obnovo naselja sem pripravila dodatno utemeljitev po mena v asi Žeiovnica pri Cerknici. I'' tpularizat ijskitn naUigain l prave sem pi ispev ala sv< i| delež pl i pripravi posebnega poglavja Ml,is.i Slovenije na CD ROM-u. kjer sodelujemo s predstavitvijo (še posebno /a namene ogledov) izbranih objektov 111 območij kulturne dediščine / etnologi konservatorji smo pripravili izbor 165 enot s področja etnološke dediščine in jih vnesli na karte. Izv edla sem ki >nčn< > redakcijo in za tisk poenoiila besedila piscev, pristojnih konservatorjev ihiidivči je oddano in k' irigirano izb<>i i isiieznih diapozitivov le v končni lazi. /,a objavo v rev i|i Kias sem pripravila prispev ek Kulturna dediščina na Piv škeni, I deležila sem se dveh enodnevnih posvetov Hvropska vas m mesto v naravnem okolju v Mariboru in Slovenski ko-'.nt, . sp02navito znamenje Sloveni/e. ki |e organiziral \gens iz Žirovnice v slan 1'užini K nalogam s področja mednarodnega sodelovanja prištevam tudi sodek»vanje na predstavitvah varstvenih pi i za de vanj v Veliki Britaniji, ki jo te predstavila kolegica kkaiinarka lilanka Bartol. Delovanje Satnmal Trust a je podrobno Opisal njihov član liobert Maxwells Ko lega |i >vo (1 robov Šek je poročal s posve o stavbnih raziskavah v1 Belgiji. K k predstav nica Slovenije v Projektni skupi nt -.n zgodovinska središča Pelo, ne skupnosti Alpe-Jadran sem se dvakrat udeležila sestankov skupine. Maja smo v Szantodpllszti na Madžars 'veni i )tvt irili potujočo razstavo o p ruble 'Daiiki vasi v deželah Alpe-Jadran. ki i"'ihaja v leiu I.f) naravno in kulturno dediščino; Pripravila sem tudi mnenje o ustreznosti dodelitve finančnih sredstev ,s strani 1'HARE za obnovo paše na Tolminskih planinah. Udeležila sem se posveta o novih funkcijah starih stavb na podeželju v 1'iacenzi v Italiji, ki ga je organizirala Mednarodna komisija kmetijskih inženirjev. V okviru raziskovalnega dela sein opravila načrtovano delo na nalogi in pripravila sklepno poročilo o svojem deležu pri triletnem konservatorskeni raziskovalnem projektu Prezentacija spoineuikti < )pravila sem dva izpita za podiplomski študij in se udeležila računalniškega tečaja Windows I deležev ala sem se sej Izvršilnega odbora Slovenskega etnološkega društva. predstavila delo etnologov konservatorjev na občnem zboru in sodelovala pri organizaciji tiskovne konference o etnološkem tisku za leto 1995 v KlC-u. V okviru Slovenskega konservator-skega društva sem se udeleževala sej Izvršilnega odbora, kjer sem tudi predstavila pripombe na nastajajoči zakon o varstvu kulturne t led išči ne. Vodila sem komisijo za Sielclove nagrade in sode loval.i na podelitvi. Zvezdana Delak Koželj POROČILO DELOVNE SKUPINE ZA ETNOLOŠKO KONSERVATORSTVO PRI SLOVENSKEM ETNOLOŠKEM DRUŠTVU V LETU 1996: Etnologi konservatorji smo se že četrto leto srečevali enkrat na mesec na de lovnih srečanjih - vsakič na območju drugega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine - kamor smti povabili tudi tamkajšnje kustose etnologe \a srečanjih smo se pogovorili o izvajanju skupnih nalog, ogledali pa smo si tudi objekte in območja etnološke dediščine. Od začetka osemdesetih let, ko so se zavodi okrepili z etnologi konservatorji, je naše skupno delo usmerjeno predvsem v ■ izpopolnjevanje, nadgradnjo etnološke konservatorske metodologije; - usklajevanje projektov in akt ij: - reševanje praktičnih vprašanj varstva in popularizacijo, zaokrožitev našega dela. V preteklem letu smo dokončali tri obsežnejše projekte: Nalogo ¡priprave seznama objektov ljudskega stavbarstva na zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine, Upravi in v Gorenjskem muzeju, ki so arhitekturno izmerjeni, izrisani ali kakorkoli grafično obdelani smo si zadali že leta 1993. Kot osnovno merilo smo izbrali le stanovanjske in gospodarske objekte ljudskega stavbarstva tako na podeželju kakor tudi v manjših mestih, ki so bila v preteklosti torišče našega dela. Cilj dela je bil predstaviti pregled stanja te vrste dokumentacije po zavodih. kar naj bi bila spodbuda, da hi jo nadaljevali kolegi v drugih institucijah in tudi sodelavci drugih strok po zavodih Poleg priprave samega seznama objektov nas je zaposlila tudi priprava šifranta gesel in navodil za njegovo izpolnjevanje, katerega vsebino smo zaradi preglednosti in pomanjkanja prostora skrčili na najmanjši možni obseg. Seznam je v tisku v VS 37. Etnologi konservatorji smo zasnovali referenčni seznam obrtnikov in pod GLASNIK SED 36/1996, št, 1-2 73 POSTRŽEK lelij. -S katerimi uspešno sodelujemo pri praktičnih* varstvenih posegih in ki so ključnega pomena /a naše tlelo. Seznam. mzdelan po dejavnostih z najosnovnejšimi podatki o izvajalcih, smo prvotno zasnovali le za interno rabo. V prihodnje hi ga (seveda s sponzoriranjem izvajalcev) pripravili za posebno objavo Zavedamo se da bi taka publi-k.k ija (»pravilu dvojno delo: po eni strani in popularizirala naše tlelo, po drugi pa nedvomno mnogo prispevala k ohranitvi in razvoju predstavljenih delavnosti Omenila bi se opozorilo, tla predstavlja seznam s t? nje let 1995/6. Vsakti leto bomo ta seznam revidirali o/noiua aktualizirali v smislu presoje v sa ko krat ne ustreznosti izvedbe del. Mladinska knjiga pripravlja izvedbo Atlasa s/ii/vn/icnaCDKOM-ii, \ njem naj hi tudi izčrpno predstavrtli naravno m kulturno dediščino \ ta namen smo pripravili UiS enot objektov in območij nepremične etnološke dediščine;, ki smo jih obdelali tekstualno, grafično z oznako na zemljevidu TTN I 5Q(X) in slikov no < ibdelano gradivo je v tisku, t prava KS za kulturno dediščino načrtuje natis vseh obdelanih enot kuliurne dediščine tudi v knjižni obliki \a delovnih srečanjih rešujemo sprotne probleme financiranja in usklajevanja programov in izvedbe projekta Mreža regionalnih muzejev na />rostem na Slovenskem, ki poteka na lokacijah Brdo pri Kranju, l'lcici|v. Račji dvor pri Mariboru Roga tet 111 Sečoveljske soline Projekti, ki so v pripravi: Po nadvse ugodnem odzivu uredništva Slovarja etnologije SlovencevsuK > že v letu 199) pripravili še dodatne izraze s področja ljudskega stavbarstva, podeželja in konseivatorstva |>o večkratnih sestankih in usklajevanjih smo v preteklem letu izdelali dokončni seznam s približni 1300 izrazi ki jih sedaj obdelu jemo. l.eia 199't smo oblikovali elnološko ki»nserva«irsko komisijo v sestavi Vito Hazter. Vladimir Knific in Zve z da na Koželj /a usklajevanje načrtovanja akcij, izdelavo kriterijev za pridobitev sredstev , nadzorovanj«; izvedbe: posegov ob koncu pa /a preveritev končnega poročila, /..i zdaj smo se ukvarjali predvsem s problemi načrtovanja in izvajanja posameznih akcij, v preteklem letu pa ji red vsem s problematiko doni. u ije /uniči 2. ki naj bi jo po izvedbi t ek »vite • ibnov e m prezentaeije usposobili za informacijski centerobkolpskega regijskega parka. S pripravo gradiva Standardi v var- 74 " stveni dejavnosti - Poudarek na delu etnologa konsenvtlorja, ki sva ga s kolegom H a zle r jem izdelala leta 1995 ob podpori in sugestijah drugih etnologov konservatorjev. želimo natančneje opredeliti delo in vlogo etnologa v spomeniški službi. Gradivo, ki je zasnovano kot krovno, bomo Se ra zdelali po posameznih sestavinah Tako so v pripravi navodila za izdelavo konserva-torskega programa in metodologije za izdelavo gradiv s področja varstvene dejavnosti za potrebe urbanističnih načrtov Za slednje gradivo sem že pripravila uvodni tlel - Splošna načela za urbanistično urejanje naselij, ki so ovrednotena kol kulturna dediščina -varstveni vidik. V letu 1995 smo prekOIiiKA vložili zahtevka za odobritev dveh skupnih raziskovalnih nalog z naslovom Evidenčni popis kozolcev v Sloveniji, in Ljudska tojumomastika v Sloveniji, ki sla bili sprejeti Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev smo lahko lani izvajali ti dve nalogi le na nivoju obdelave obstoječe dokumentacije medtem ko pričakujemo v letu 1997 z večjo finančno vsoto intenziviranje raziskovalnega dela. Viša skupina aktivno sodeluje pri pripravi nove varstvene zakonodaje. Izhajajoč iz dela etnologa konservatorja. s peci liku varstva ljudskega stavbarstva kol nedeljive podobe načina življenja, skušamo ta profil vključili v splošen in sodoben varstveni kontekst. Takt» sem v mesecu maju pripravila mnenje o Predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine - prva obravnava (poskusna verzija z dne H, i 96) -seveda tudi na podlagi naših predhodnih gradiv, ki ga v tem prispeku zli radi pomena za naše bodoče delo v celoti p< »dajani. Vseskozi poudarjam, tla moramo pri pripravi nove. še posebno krovne v arstvene zakonodaje izhajati iz vseh pozitivnih strokovnih in upravnih izhodišč "starega" zakona: novi zakon mora omogočiti le učinkovitejše izvajanje naše dejavnosti. Če povzamemo rdečo nit seminarja Sveta Iivropc o Integralnem varstvu kulturne dediščine izpred treh let pri nas, je bistvo iu temelj vsega povedanega - izhajati iz tradicije vsakokratnega okolja m varstva. Temelj v sega sistema varstvenih zakonov je tudi jasna, nedvoumna in z našo v arstv eno teorijo in prakso terminološko usklajena opredelitev pojma dediščine. Ivana Leskovec POROČILO O "ETNOLOGIJI" V MESTNEM MUZEJU IDRIJA Etnološko delovanje v Mestnem muzeju Idrija je bik» v preteklem letu omejeno na zbiranje, evidentiranje in inven-tariziranje predmetov (zlasu čipk) tei dokumentiranje na terenu. 1) Razstavna dejavnost je bila skon-centrirana okoli razstave čipk. s katero smo v letu 1996 uspešno gostovali po livropi. Posebnost razstave z naslovom Mojstrovine klekljanih čipk na Slovenskem je v tem, da združuje tri slovenska klekljat ska središča (Idrijo, Žii i in Železnike) ter v enotnem nastopu predstavlja nekatere mlade oblikovalce, ustvarjalce čipk. S čipkami, ki nastajajo dandanes, je bil prikazan razvoj čipk v tehnološkem in oblikovnem pogledu. Ob podpori Ministrstva zli kulturo RS, l Jrada za informiranje Vlade RS, Slovenske izseljenske matice ter občin Idrija, Cerkno in Železniki je razstavo pripravil Mestni muzej Idrija Postavljena je bila v Slovenskem salonu palače narodov pri OZN v Ženevi (marec 1996), v prostorih občinske hiše Aumctzu v Franciji med slovenskimi izseljenci (maj 1996) in v Paiači človekovih pravic pri Svetu Evrope v Strasbourg*! (junij 1996), 2) Druga pomembna etnološka delavnost našega muzeja so raziskave v zvezi s popularizacijo etnologije oz. s petki goško dejavnostjo etnologov in etnolo-ginj. Tako že vet let retino sodelu|eni kot mentorica pri delu mladih raziskovalcev na idrijski gimnaziji. Raziskovalna naloga z naslovom FirmaFrancLapapte (in s podnaslovom Razvoj idrijske Čij>ke)-ki je nastala v okviru gibanja Znanost mladini, je lansko leto prejela prvo nagrado. Popularizacija etnologije; ob razstavi« dejavnosti smo dvakrat pripravili FJnolos* ki večer, in sicer li ) velike »nočne jedi n1 h) sadjarstvo, sadjervja in hrana, pripfi'v'" Ije na iz. suhega in svežega sadja. GLASNIK SED 36/199Ó, št 1-2