Leto VII V Celju, dne 22. avgusta 1912 St. 34. jihaja vsak -'at*lek; »ko je ta du pr»snik, cs popre}. — Vse peš ljatve (dopisi, reklamacije. *firaS»nj* itd.) je pošiljati naslov: .M«t»*«iet( LJ»4" « C«Sjia. — Reklamacije se poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje 1 Narodni List" Jtane >;a oeio leto i K, pn) ;eta 2 K. ia Jetrt leta 1 K. Ze Aisentc is; drage (letele na leto6 K HO vin Naročnina »e piaJcje ° ca prej. — Hitinna* ttevllka 38 vin. Ojtins: it »»iniiejo po 6 Mparje» v na peti t Trata. — Pri vefiuatiah objavah maicii popoH po dogovoru. IriatoJ-biiif »a oglase jt rl »Sevati pc poiti na cu) »redni List" t Celju. DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 10 STRANI. DONESKI k letošnjemu glavnemu zboru narodne stranke za Štajersko. (Od odličnega slovenskega politika.) Če se na zborovanjih strank stavijo nenadoma nepričakovani predlogi, jih zborovalci ne morejo v trenutku temeljito presoditi. Če so dobili navodila od somišljenikov, ki na glavni zbor niso mogli priti, so še v večji zadregi. Prav je torej, da časopisje dela priprave za taka zborovanja. Če bi bilo že v naprej gotovo, da vsi pristaši stranke o bodočem postopanju stranke jed-nako mislijo, bi letnih zborov ne bilo treba. Taka složnost pa ni mogoča. Še večjo važnost nego zborovanja sama imajo torej, kakor člankar misli, časopisne razprave o bodočih nalogah, da je vsem, ki se zanimajo, dana priložnost, zavzeti k predlogom v naprej stališče Da so bili vspehi ljudskega štetja za Slovenstvo na Štajerskem precej neugodni, kar je neizpodbitno, vplivalo je marsikaj. Poleg drugih vzrokov pride pa gotovo v poštev, da je odpor proti nasiistvu klerikaluma slovenske narodnjake oviral v uspešni obrambi narodne posesti na Štajerskem. Zavodi in društva, ki so na ojačenje Slovenstva prej nemoteno s strani rojakov delovala, so zadnjih 5 let vsled napadov klerikalcev trpela veliko škodo, ne da bi biio od tekmecev prišlo namestilo za ojačenje narodne moči. Ta šola žalostnega spomina bi nas naj učila, kakor se mnogostransko povdarja, da se mora narodna stranka v prihodnje zopet povrniti v prvi vrsti k pozitivnemu narodnemu delu, opustiti pa po možnosti spopade s klerikalstvom bodisi v časopisju, bodisi pri volitvah ali na shodih. Narodna stranka bi naj torej ostala svojim načelom zvesta, toda naj bi se izogibala brezplodnega boja s klerikalnimi rojaki, ampak naj bi svoje moči zastavila le v delu za ojačenje Slovenstva. Kako? V časopisju se naj ne govori n. pr. nič o euharističnem kongresu in podobnih prireditvah katoličanov vsaj nič nepriporočljivega ne. To naj e notranja zadeva katoličanov in se naj ne tiče klerikalizma Napredni politiki naj občujejo z odličnimi duhovniki, naj se udeležijo tudi repre-zentacijskih obedov. Klerikalcem naj se ne odreče malenkostna žrtev, da se jim privošči ob priliki nekaj kadila, ker so tega duhovniki že po obredih nekoliko vajeni Tedaj se ž njimi lažje izhaja in to nič ne stane. Takozvani kulturni boj naj izbojujejo močnejši narodi, mi Slovenci s tem ne dražimo klerikalcev, da bodo vsaj nekoliko narodni ostali, aii da bodo vsaj naprednjake pustili krvaveti za narodne ideale in nas ne bodo pri tem ovirali. Kar se posebej politike v štajerskem deželnem zboru tiče, je vprašljivo, ali kaže slovenskim naprednjakom zavzemati drugo stališče, nego ga zavzema klerikalna večina. Če je taktika klerikalcev v gmotnem oziru ljudstvu škodljiva, ni merodajno. Če tudi ni pričakovati zmage v narodnem oziru, pa vsaj naprednjaki kot narodnjaki klerikalcev ovirati ne smejo. Če klerikalci izjavijo, da postopajo v deželnem zboru kot Slovenci, se mora iti ž njimi čez drn in strn in ne vprašati, ali postopajo pametno ali ne. Tudi če se izjavlja, naj storijo, kar mislijo, toda na svojo odgovornost, ni prav, kajti zasluga je že to, da trdi večina, da se ji gre za slovenski narod, če bi tudi res ne bilo. Na ti podlagi bi se dalo mirno poz tivno delovati. To je eden izmed predlogov, ki pridejo za bodočo taktiko v poštev. Ta taktika bi bila koristna obema strankama in ni daleč do sloge! Slovenskemu gasilstvu v pozdrav! Prihodnjo nedeljo se zberete štajerski slovenski gasilci v slovenskih in naprednih Trbovljah k rednemu občnemu zboru Zveze slov. požarnih bramb na Štajerskem. Pri tej priliki pa hočete tudi proslaviti petindvajsetletnico dveh vzornih društev: trboveljskega in hrastniškega. Veselo je, da vaše slavlje ne bode imelo značaja nemških knaip, ampak da se bo vršilo v znamenju dela. To je iako pomenljivo za nadaljni razvoj slovenskega štajerskega gasilstva, kateremu ni postlano z rožicami. Ne-le, da vam meče polena oholi ptujec, tudi marsikateri rojak zre prezirljivo na vaše delovanje, mesto da bi vstopil v gasilske vrste ter skušal izboljšati, kar ni dobro. V novejšem času se nas hoče tudi razdvojiti ! A vi vrli gasilci korakate svojo pot naprej v znamenju dela ! Želimo, da vam vaš trboveljski dan prinese novih moči, da pomnoži vrste slovenskih gasilcev ter odpre zlasti oči tistemu delu slovenskega razumništva, ki še ne uvidi velikega človekoljubnega in narodnega pomena gasilstva. Slovensko gasilstvo, vztrajaj na začrtani si poti, potem ne bodeš le bližnjemu, ampak celokupnemu narodu na pomoč ! . h politične^ Ml Na Hrvaškem se nasilstva nadaljujejo. Policija je one štiri dijake, ki so bili v razpravi proti Jukiču in soobtožencem oproščeni, takoj, ko so prišli na j rosto, za 5 let izgnala iz Zagreba. Zakaj, tega seveda ne ve razun policije in hrvaške vlade nihče. Kake razmere vladajo na Hrvaškem, naj dokaže dejstvo, da je bil nedavno zaplenjen neki hrvaški list zaradi nekrologa (posmrtnice), ki ga je prinesel o umrlem slovenskem učenjaku dr. Štreklju. Na Hrvaškem so danes hujše razmere ko v Turčiji! Cesar je "stopil 18. avg. v 83. leto starosti. Iz vladnih krogov. Ministerski svet je imel te dni zopet sejo. Počitnice so torej že pri kraju. Dne 6. septembra se prično zopet pogajanja med Čehi in Nemci, dne 9. sept, pa med Poljaki in Malornsi. — Med zunanjim ministrom Berchthol-dom in vojnim ministrom Auffenbergom je baje prišlo do razpara zaradi nekih utrdb na jugu države. Čnje se, da bo Auffenberg odstopil. Iz Istre se čnje, da bo imenovan za upravitelja Istre poseben komisar, ta sicer zaradi nerednosti v občinskih upravah v Pulju in drugih ,,italjanskih" krajih. Dogodki v Turčiji. Avstrijski zunanji minister grof Berchthold je sprožil misel koference vseh evropskih velesil v svrho posvetovanja o dogodkih iu razmerah na Balkanu. Velesile so nasvet prijazno pozdravile, — Medtem pa postajajo razmere na Balkanu vedno bolj zamotane. Iz Bolgarije prihajajo vedno boli bojeviti glasovi proti Turči.i, Črnagora se pridno oborožuje. Med Črnogorci io Turki že prihaja do spopadov. Albanci se nočejo udati, ker je turška vlada odbila nekatere temeljne njihove zahteve. Zasedli so že Skoplje in tudi južno ležeči Veles (Kopriilu) ter so na potu proti Solunu. Dne 19. t. m. je ministerski svet sklenil dovoliti Albancem enodnevni rok, da se podvržejo turški oblasti. Ako se ne podvržejo, bo pričela vlada z vso strogostjo boj proti njim. Vladni krogi so mnenja, da je albanska vstaja delo Italije in da dobiva Isa beg Bo-ljetinac od Italije denarna sredstva za vojevanje. Bolgarski car Ferdinand je slavil 15. t. m. 25-letuico vladanja. V Maroku je proglašen za snltaua Mulej Jusuf, brat dozdajnega sultana Mulej Hafida. BeiežKe. Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? V nedeljo z8. t. m. so klerikalni poslanci na raznih shodih govorili o deželnem zboru. Pri Sv. Štefanu sta govorila poslanca Vrečko in dr. Jan-kovič. Izjavljala sta, da bodo boj v Gradcu nadaljevali in da bo deželni zbor najbrž razpuščen. V Vrbjem pa je dr. Korošec povedal, da dozdaj še ni bilo nikakih pogajanj. Očividno so se torej zadnji poskusi izjalovili in je skoro gotovo računati z razpustom deželnega zbora, ki pa ne bo prišel že v jeseni, ampak najbrž šele po novem letu. Napad na dunajskega pomožnega škofa dr. Pflugerja. Ko je 18. t. m. šel dunajski pomožni škof dr. Pfluger ob pol 10. nri dopoldne v štefansko cerkev k slavnostni maši povodom cesarjevega rojstnega dne, je tik pred zakristijo skočil k njemu neki človek in mu zabodel dolg nož v hrbet. Del rezila je ostal v rani. Rana je težka. Napadalec se piše Herman Prinz, in je presedel že skoro vse življenje v prisilnih delavnicah in blaznicah. Šele 13. avgusta je bil izpuščen iz blaznice v Ibbsu. »Doneski k letošnjemu glavnemu zborn narodne stranke za Štajersko". Pod tem naslovom priobčujemo iz peresa odličnega slovenskega politika nekaj misli o naši politiki. Želimo, da se s tem začne trezna in premišljena razprava o politično važnih vprašanjih, ki bi naj tvorila predmet letošnjega glavnega zbora narodne stranke. Naj se oglašajo cenj. somišljeniki pridno. Prostora hočemo dati različnim mnenjem, da se vsestransko razbistrijo in pojasnijo nazori o važnih dnevnih vprašanjih. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju priredi dne 20. septembra t, 1. V. Narodno zbirko v spomin 20./IX. 09 padlim ljubljanskim žrtvam. Nabrana svota se razdeli ob novem letu v izključno narodne namene. Zato položi vsakdo svoj oboi domovini na oltar! — Vse one, ki bi bili pripravljeni letos prvikrat v svojem kraju prevzeti nabiranje prispevkov, se prosi, da javijo svoje naslove »klubu slovenskih naprednih akademikov v Celju". V deželno pridobninsko komisijo za Štajersko je finančno ministerstvo imenovalo trgovca g. Martina Ogorevca v Konjicah. Pomiloščeni kaznjenci. Cesar je pomilostil 56 kaznjencev, od teh 7 v moški kaznilnici v Mariboru, po 3 v moških kaznilnicah v Kopru, Gradišča in Gradcu, in 6 v žensKi kaznilnici v Begunjah. Izlet v Trst. Dne 1. septembra t. 1. obhaja ..Narodna Delavska Organizacija" v Trstu pet- Podružnica LJUBLJANSKE , CELJE sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po PST* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni da w@k plačuj e banka iz svoj ega. PacaiiImi^o ir f^^lin obrestuje hranilne vloge počenši s I UoUJIlllICd. V 'Vlju prvim septembrom 1912 od dne nnM . v^°9e do dne vzdiga po DUM S Rentni davek plačuje sama. m ^ m lastni hiši NARODNI 4V IMMMM letnico obstanka. Ta dan pohiti v Trst na tisoče Slovence? iz raznih krajev. Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak. Ki bo jako po ceni. Iz Ljnbljane bo peljal ob V27- nri zjutraj in bo prišel v Trst ob 1/210. uri, kjer bo slovesen sprejem. Vsi udeleženci So deležni brezplačne vožnje na morju, ogleda ladjedelnice itd. Prijave sprejema in pojasnila daje: Izletniški odsek društva »Bratstvo"' v Ljubljani, Frančiškanska nI. 12/1. Suhoparnost očita »Narodnemu Listu" mariborska »Straža", tisti list, ki je med slovenskimi listi pač duševno najbolj reven. So številke, ki bi jim lahko mirne vesti dali naslov: »Društveni vestnik". »Narodni List" bi menda moral v vsaki številki prinesti vest o kakem pobeglem Berku ali Šornu, potem bi morda bil za kakega Gim-perla zanimiv. Ali pa ga bodo morda bolj zanimale razne številke, ki imajo pred seboj znano sodnijsko formulo E, ali pa morda razne razo-detne prisege in podobne stvari ? Izvolite, gospod Gimperle, kar naročiti, kje naj začnemo, imamo veliko takih »zanimivosti" za Vas v zalogi! Slovensko vseučlliško vprašanje zopet stopa v ospredje vsled poročil, da vlada namerava rešiti vprašanje italijanskega vseučilišča. Resni politični krogi zastopajo mnenje, da se morata obe vprašanji rešiti skupno, to se pravi, da se mora .med rešitvo slovenskega in italjanskega vprašaja ustvariti junktim (zvezo). Sokolstvo In šolske telavadnlee. Poročali smo svoj čas, da je kranjski deželni šolski svet svoj čas prepovedal rabo šolskih telovadnic za telovadbo sokolskih društev. S tem so hoteli kranjski klerikalci škodovati sokolstvn, kar pa se jim ni posrečilo. Sedaj se pa poroča, da je kranjski deželni šolski svet vsled pritiska iz Dunaja ta svoj svoječasni odlok preklical. MOfA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co„ Tetsohen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenjn nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-28 Celjski ofcraj. Pozor pred ponarejenim denarjem! V celjski okolici se je klatil te dni neki človek, ki se je izdajal za Vida Gračnerja iz Golobinjeka, in je v raznih trgovinah ponujal za blago ponarejene petkronske tolarje. Pri branjevki Marjeti Hočnik se mu je goljufija tudi posrečila. Predno so ga mogli izslediti, je mož izginil. Iz celjske okolice se nam Horoča, da so se tam zadnji čas po raznih gostilnah pojavile razne »Mice Kovačevo" v obliki raznih agentov in slaboglasnih žensk. Gostilničarji najbolje sto- rijo, če od neznanih gostov zahtevajo takojšnje plačilo. ■ jjh ,.;;.v > vi I.: razstava južnoštajerskega hmelja v Žalcu se vrši od dne 15.-22. septembra t. 1. v telovadnici novega šolskega poslopja pod pokroviteljstvom visokorodnega gospoda Karola viteza pl. Haupta, grajščaka in hmeljarja v Štrosneku. Kdor se namerava udeležiti razstave, se naj oglasi z dopisnico pri hmeljarskem društvu; oglasitelji dobe potem z obratno pošto potrebne tiskovine v izpolnitev. Oglasitev postane veljavna, kakor hitro je oglasitelj'izpolnil in odposlal o-glasilno in vprašalno polo hmeljarskemu društvu v Žalcu. Oglasila se morajo vposlati najkasneje do 31. avgusta ti. Od vsake hmeljske vrste je treba hmeljarskemu društvu vposlati 2 kg težek uzorec in sicer v zapečatenih vrečicah. Vsak južnoštajerski hmeljar se sme vdeležiti razstave. K razstavi se pripusti le nežveplani, letošnji (1912) hmelj, katerega je razstavljalec sam pridelal v večji množini, ne pa potom poskuševalnih gred. Za odlikovanja je pripravljenin 27 daril. Opozarjamo na inserat glede vpisovanja v Glasbeno šolo v Celju. Braslovče. Naša sokolska slavnost 1. sept. bo takšna, kot je še ni videl naš trg. Med prekrasnimi šotori na Baševem vrtu bo tudi jezero, na katerem se bomo vozili s čolni. Mikal bo pa občinstvo tudi začarani vrt. Obdaruje se 6 najboljših telovadcev in pri volitvi najlepše dame prve tri. Dne 1. sept. vsi skozi Braslovče! V Novicerkvi pri Celju so na cesarjev rojstni dan naši nemškutarski požarniki izzivali slovensko prebivalstvo z neznanskim tuljenjem in hajlanjem, ki je trajalo celo noč. O tem bomo prihodnjič še več podrobnosti poročali. Iz Št. Jurja ob juž. žel. se nam piše: Klerikalni listi so v svojih slavospevih na čukarsko polomijo pozabili še poročati, da se je voditelj ormoške »Katoliško narodne" mladine še drugi dan klatil krog Šentjurja in nosil pri sebi poleg »Domo- in Bogoljubov" tudi steklenico žganja, katero je vsakemu ponujal. Menda je najnovejše klerikalno geslo: Z žganjem za domovino! To kot vestni poročevalci poročamo namesto klerikalnih listov. Na političnem shodu v Solčavi dne 18. t. m. so zborovalci izrekli zahtevo, naj bi vlada izpeljavo cesto iz Logarske doline na Koroško kmalu vzela v roke. Teharje. Dne 8. t. m. so našli v nekem grmu blizu Tehar|»* dva popolnoma onemogla otroka, ki sta imela na sebi že čisto razfrgano obleko. Spoznali so-; ju kot hčerki sedemletno Ka-rolino in osemletno Ano posestnice Jožefe Volšek iz Vrh. Otroka sta pripovedovala, da sta vsled grdega materinega ravnanja pobegnila od domače hiše. Pravila sta, da ju je mati zaradi malenkostnih stvari yčasih tako pretepala, da jima je tekla kri iz ust in nosa. Dostikrat je rabila mati za tepež tudi poleno. Razen tega pa otroka še dostikrat nista dobila nič za jesti. Otroka, ki sta bila že od dne 3. t. m. z doma, sta rekla, da raje umrjeta, kakor da bi se morala vrniti še enkrat domov. Nečloveška mati je že naznanjena sodniji. Na Bregu pri Celju je umrl zasebnik1 Luka Lebič, star 95 let. Iz Št. Jnrja ob juž. žel.: Ne bi se splačalo skoro niti besedice zgubljati o čukuladi pri nas dne 11. t. m., katero prireditev klerikalno časopisje strašno povzdiguje v nebesa. Bil sem slučajno tisti dan v Št. Jurju in sicer na večer, ko se je čukarija spravljala na vlake. Kdor je je videl, kako disciplinirano povsod naši »Sokoli" korakajo skupno na kolodvor, in je videl v Šent Jurju, kako so ubogi čuki tuintam eden žalostno lezli na kolodvor, se je moral prav iz srca smejati. O telovadbi čukov sami izgubljati le eno besedo bi pomenilo — profanirati telovadbo. Kako klaverno pa je bilo vse skupaj, vam naj pove sledeča primera. Čukulada v St. Jurju j« bila prireditev vsega štajerskega čukovstva, prišli pa so seveda tudi Kranjci. In vendar je bilo čnkarije v kroju glasom poročila klerikalne »Straže" komaj 160 (očividci pravijo, da jih ni bilo niti tolko. V četrtek 15. t. m. pa se j? vršil na Bledu zlet gorenjske sokolske župe (povdarjamo, Ie ene župe!!) in bilo je tam blizu 600 »Sokolov" v kroju. Ali zdaj pojmite brezpomembnost in smeš-nost šentjurske čukulade? Toča je 14. t. m. ob 1 uri po noči krog Dobrne hudo pobila polja, sadovnjake in vinograde. Turisti v Solčavskih planinah, pozor! Lovsko vodstvo grofa Attems-a v Lučah naznanja, da se bode od 26. do 30. avgusta 1.1. na sledečih Solčavskih in Lučkih planinah vršil lov na divje koze: Bela, Konj, Deska, Baba, Dedec, Korošica, Ojstrica, Velki vrh, Dleskovc, Polšek. Hipbolazci so prošeni, naj v gori navedenem času opustijo obisk navedenih planin. Poroka. V Solčavi se je poročil g. "Anton Krolnik, c. kr. poštar v Šmarju pri Jelšah, z gdč. Pavlino Germel, c. kr. poštno aspirantko v Radmirju. V Št. Petru v Sav. dol. so pri občinskih volitvah brez boja bili izvoljeni klerikalci. Kokarje. Za župana je bil 7. t. m. izvoljen g. Jak. Melavc p. d. Venišek. Upamo, da bo v narodnem oziru sledil svojim prednikom v doslednosti in odločnosti. Iz celjske okolice. Gospod in gospa major Rammel, grajščaka na Freienbergu pri Celju, sta darovala povodom rojstnega dne?a Njega Veličanstva cesarja Franca Josipa I. 50 K. za občinske uboge okolice Celje in 50 K kot prispevek novo ustanovljeni požarni brambi okolice celjske, skupaj toraj 100 K. Iskreno zahvalo izreka županstvo. Zanimivo zgodbico je doživel klerikalni poslanec dr. Verstovšek te dni v Petkovi gostilni v Ljubnem. Sedi tam pri mizi. V sobo stopi močan kmečki fant. Nekateri ga vprašajo, če je bil na Verstovšekovem shodu. »Ah takega trepa jaz ne grem poslušat", je hitro odvrnil fant. Kaj se je dalje godilo, ne vemo! Nagrade za nabiranje hrošče v so dobili otroci šol v Bočni, na Gorici in v Rečici v Sav. LISTEK. ' v Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Poslovenil Š. K. (Dalje.) »Tako! Jaz mislim: Gospodje so oni, ki imajo mnogo denarja. Gospodje so Nemci, gospodje so tudi Cehi, a največ denarja imajo vendar Judje.rČe že mora biti dečko gospod, naj bo gospod, kakor se spodobi. Zapiši ga v judovsko vero, hodil bo v nemško šolo in vse bode šlo kakor namazano.« »Kaj se pa delaš norca iz mene«, sem se otres-nil. In sedaj je pričela pridigo, na kar se ona prav dobro razume, kadar se loti, čeprav je dobra, kako naj že rečem, dobra kot dober dež v letu. j »Aha, jaz se ne norčujem iz tebe, temveč ti iz mene. Ali hočeš, da se umešavam v račune gospoda Boga? Zakaj naj napravim iz dečka Nemca, ko ga le Bog vstvaril za Čeha? Ali misliš, da se da Čeha izvleči iz srajce in je potem Nemec? Ali mar misliš, da sem zato učila otroke češki govoriti in češki moliti Boga, da bi jih sedaj pustila zasramovati in grditi? Saj slišim, kako je pri sosedu, ki ima otroke v nemški šoli. Pri njem se čujejo same psovke na Čehe: Tu peniišer copak! Tu dumrian! Dumer pemak! Tamkaj imenujejo vendar češko daco s pemišer ezl! Ti Nemci morajo biti zelo izobraženi, da psujejo še v šoli. V naših čeških šolah se ne smejo otroci obkladati s takimi grdimi imeni, ker takoj jih kaznuje učitelj, kakoi hitro zve zato. Za nobeno ceno ne dam tjakaj svojih otrok. Tamkaj jim neprestano vbijajo v glavo, da Cehi ne veljajo nič, in psujejo tako Čehe, da je na- posled njih same sram, in ko se malo nauče nemški, se sramujejo svojega očeta in svoje matere m rajše ju zataje, nego bi se priznavali za Čehe. In da postane gospod? Redkokedaj so to odpadniki, ker trgajo hlače Bog ve koliko časa po nemških klopeh, dokler se jih prime malo nemščine. In kadar malo znajo, se izdajajo za take Nemce, da so napram nam stokrat hujši, nego Nemci sami!« »Da to je sveta resnica! Ne govore zastonj, da je poturica hujši od Turka. Vidimo, kako je pri nas z nemškutarji v takozvanem »zaprtem ozemlju«, je pritrdila Tona. »No, vidite. Jezil sem se na njo«, je pravil dalje Zavora, »a vedel sem, da ne bi mogel dečka poslati v nemško šolo proti njeni volji, magari če ga vlečem s štirimi voli. Vsa čast ji, to se mora pripoznati. Za delo je ko ogenj. Prva vstane, zadnja leže. S pranjem si zasluži lepe krajcarje, kei moj zaslužek ne bi nahranil toliko grl — imam tega naraščaja petero — a to je tudi res, da ji vsi svetniki ne bi ubranili, kar je namerjala, pa naj bode tudi z glavo v zid.« »Po vsem tem sodeč, ona čuva svojo glavico in ji pomagajo vsaj oni svetniki, ki žele Čehom dobro", se nasmeje Tona. »Če bi mi vsi, gospod Zavora, butali ob zid z glavo, bi nam ptiči drugače prepevali«, je vzdihnila. »Ne rečem, da ne! Ko sem premišljal njene besede, sem si sam pri sebi dejal, da ima prav; o nemški šoli nisem nikdar več zinil, in ona je tudi molčala, kakor bi ne bila raditega imela nobenega prepira.« »Gospod Zavora, a kaj bodete sedaj?« vpraša Tona. »Pogledat bom šel v Jablonec in Tannwald. Tamkaj je tovaren kot gob po dežju, mogoče bom dobil delo.« »Ali ne pridete iz dežja pod kap?« vpraša dalje Tona. »Tamkaj tudi ne marajo za Čehe, kakor tu ne.« »Druge pomoči ni! Ko je človek naučen enega dela, mora ga iskati tam, kjer je. Rad bi šel k Čehom, a ko pa nimajo dosti tovaren. Malo. a še te imajo dovolj ljudi. Ko pa imajo večino industrije Nemci v rokah! Med ssboj govorimo, da bodo nas sprejeli v Jabioncu ali kje naprej. In kaj naj počno, če nimajo dovolj nemških delavcev! Seveda nas bodo zopet odpustili, kakor hitro bomo po pravu zahtevali svojo domovino. Za nje je to, da med njimi niti Čeh ne na tej češki grudi ni doma. lz-mozgati ga, dokler je moč v njem, to znajo; a pu-tem, ko je stara šara, ko ne more več delati, potem naj le skrbi zanj rodna občina. Tako je naš človek vedno kot cigan, nikjer nima doma. Podijo ga, kakor se zljubi gospodi.« Zavorino čelo, že preje nagubano, se je močno namršilo. Na Toninem licu so se prikazovale težke njegove misli, kakor oblaki na morski pečini. Ah, čutila je ž njim. »A sedaj, gospa, prosim vas, pozdravite gospoda Petrička, in lepo ga prosim, da se naj nc jezi, ker mu ne morem plačati, a bati se ni treba, da mu odnesem; če bom prav na ioncu sveta, kadar bom imel, bom poslal gotovo.« »Povedala mu bom«, reče Petrička. Čeprav je že tako težko čakala na ta denar, mu vendar ni rekla nič žalega. »Bog vam pomagaj«, reče mu dajoč roko, »in da najdete kmalu dobro mesto.« ,.Bog vam daj drugje boljšo srečo", reče tudi Tona, prisrčno mu stiskajoč roko. »Svojo gospo pozdravite.« dolini. V Bočni so jih nabrali otroci 446 litrov, na Gorici 899 in v Rečici celo 2826 litrov. Želeti bi bilo, da bi si. učiteljstvo tndi po drugod skrbelo za uničevanje te škodljive golazni. Po sebi sodijo! Mariborska „Straža" izvaja iz poročil o učiteljskih zborovanjih v Celjn, na katerih so bile o posameznih predmetih „bnrne" in „hrnpne" razprave, sklep, da v naprednih učiteljskih krogih ..poka". Ljnbe klerikalne dušice, bodite brez skrbi! Da so na zborovanjih naprednega učiteljstva razprave mestoma tudi burne, izhaja iz preprostega dejstva, ker pridejo k takim zborovanjem zreli, samostojno misleči ljudje, in ne ponižni psički, kakor so Slom-škarji, ki pred vsakim kaplanom zlezejo pod klop, ali pa naši klerikalci, ki samo na Koroščev migljaj že popadajo vsi pred njim na kolena. „Burne" debate v kaki organizaciji so znamenje samostojnosti mišljenja njenih članov in znamenje notranje svežosti in sile dotične organizacije. Pri vas klerikalni prijatelji je kaj takega seveda nemogoče. A pametnih ljudi ne smete soditi po sebi. J in modno blago za gospode in gospe pjiporofia izvozna hiša Prokop Skorkovsk? in sin v Humpolcn (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. 107 48-28 BrežiSki okraj. V Sromljah so klerikalci tudi pri sedanjih obč. volitvah še obdržali vlado. Premena imena. Občini Presično v kozjanskem okraju je notranje ministerstvo dovolilo, da se imenuje odslej Presečno. Drzno politično sleparstvo. Zadnje mesece čitamo v poročilih klerikalnih listov o shodih poslanca dr. Jankoviča dosledno tudi, da ta mož pripovedaje nevednim ljudem, da so klerikalni poslanci zabranili vinski davek. To je drzna far-barija, nevredna namestnika dež. glavarja. On mora dobro vedeti, da je vladna namera glede vinskega davka padla vsled enodušnega odpora vinogradnikov cele države, in da se je v prvi vrsti trudil za njen padec tndi takratni poslanec senatni predsednik dr. Ploj. Sedanji klerikalni poslanci so vražje malo pripomogli, najmanj pa dr. Jankovič, ki takrat še poslanec ni bil, pa vendar hoče sedaj tudi na svoj rovaš zapisati nekaj te „slave". To je grdo za poštenega politika, za kakršnega smo dr. Jankoviča dozdaj še vedno smatrali. Odzdaj moramo seveda tudi njega prištevati med politične sleparje Koroščeve in Benkovičeve vrste. Poroka. V nedeljo 18. avg. se je poročil v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Fortnnat Jelovšek, šolski vodja v Virštanjn, z gdč. učiteljico Marijo Hiti. Bilo srečno! Iz Sevnice. Pogreba inženirja Smrekaija se je hotela udeležiti tudi požarna bramba iz Raj-henbnrga. Pred pogrebom pa je prišel k njenemu načelniku g. Kuneju sevniški mizar Flek in je dejal, da si Smrekarjeva rodbina prepove pri pogrebu slovenski komando, in naj se torej slovenske požarne brambe priklopijo sevniški. G. Kunej pa, vrl narodnjak, je dejal: „Kjer nima slovenski jezik pravice, tam tudi naša požarna bramba nima nič iskati", in obrnil se je in se odpeljal s svojo požarno hrambo domu. Uklonili pa sta se zahtevi sevniških nemškutarjev krška in loška požarna bramba. $60®OGOOG@®GO®000@0@@®®< 20« 9.1912 5. ,narodna zbirka1 5©©©e©©©©©e©©©«©©©©©s©eGe< SloVenjegražki okraj. Šmartno ob Paki. Dne 10. t. m. so bili pri obč. volitvah izvoljeni klerikalci. Naprednjaki se volitev niso udeležili. V Pamečah pri Slov. Gradcn je 15. t. m. zvečer kmečki fant Pavel Cesar šel na kozolec spat. Ko si je hotel nekaj časa pozneje še iti po zglavnik, je padel v zaspanosti z lestve na kolo mlatilnice in rezilo kose. Težko ranjenega so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. Hudo nevihto so imeli 15. t. m. v Mislinj-ski dolini. Strela je udarila na gori Uršuli (1700 m) v cerkev. Ker je strelovod menda pokvarjen, je strela odskočila, razbila več šip in poškodovala en oltar. Ptujski okraj. T THrberku bodo v kratkem občinske volitve. Štajercijanci se baje pridno pripravljajo. Javna ljudska knjižnica v Rogatcu se je v nedeljo 18. t. m. oddala svojemu namena. Obsega sedaj blizu 150 knjig, katero število se v najkrajšem pomnoži na 200. Za knjižnico sta te dni podarila gosp. Fr. Ferlinc, župan v Šmarju, 10 K, in gosp. Ant. Krolnik, c. kr. poštar v Šmarju, 5 K. Na Humu pri Ormožu so 14. t. m. zvečer imeli hudo točo, ki je njive, sadovnjake in vinograde strašno potolkla. Beda med prebivalstvom je velika. Iz Ptuja se poroča, da je cesar potrdil Orniga za načelnika in pl. Pongratza za podna" čelnika okrajnega zastopa. V Vodrancih pri Središču so pri ponovnih občinskih volitvah zmagali naprednjaki v drugem razredn; v prvem so propadli za en glas, v tretjem za 4 glasove. Zaradi nepravilnosti, ki so se pri volitvah vršile, se bodo naprednjaki zopet pritožili. Iz Središča. Proslava 25 letnice „Edinosti v nedeljo 25. t. m. in ž njo združena sokolska slavnost je našemu kaplanu trn v peti, zato je zbobnal celi spodnještajerski klerikalni aparat skupaj, da priredi isti dan in ob isti uri v Obrežu politični shod. Ali upa dobiti poslanec Ozmec toliko klerikalnih backov skupaj, da bo ž njimi Obrežanom oni del Drave, ki njihova polja uničuje, „zaboral"!? Klerikalni otroci, iz srca vam privoščimo te vaše „zavedne" ljudi, ker vemo, da se zanje bojite. Sokolska telovadba in sokolsko slovansko čustvovanje bi uplivalo tudi na možgane Vaših kimovcev in jih vnemalo za idejo Sokolstva. A potem bi bila vaša čnkarija luči Zato vaš strah! Vi napredni Obrežani in drugi okoličani cd blizu in daleč, ki poznate Središče in njega gostoljubnost, pa pridite mnogobrojno na našo slavnost, da v mogočnem številu manifestiramo proti klerikalnemu nasilju in naredimo trdno bratsko vez za narodni napredek! zgraditi svojo „St. Heinrichshiitte". Zastonj ste-zate svoje kremplje po našem zelenem Pohorju. ljutomerski okraj. Mariborski okraj. V Reeenjaku pri SvšLovrencu nad Mariborom so pri obč. volitvah zmagali slovenski možje. Iz Št. Lovrenca nad Mariborom se poroča: Dne 17. junija se je 12 slovenskih posestnikov in obrtnikov pritožilo na deželni odbor proti nekaterim točkam trško-občinskega proračuna za leto 1912 ter zahtevalo znižanje obč. doklad, ki so znašale dozdaj 99 odstotkov. Deželni odbor je z odlokom od 18. julija izpodbijane točke sicer zagovarjal, a vendar pritožbi glede doklad ustregel in jih znižal na 72 odstotkov. Ljubezenska žaloigra. V 29-letno Marijo Karner, uslužbeno v Kralikovi tiskarni v Maribora, se je zaljubil 22-letni mizarski pomočnik Alojz Jurič, doma iz Moškanjc pri Ptuju. V četrtek 15. t m. je prišel Jurič k njenim staršem, pri katerih je Karner stanovala, in ji je ponudil zakon, kar je pa dekle odklonilo. Zvečer je sedela Karner s svojimi starši v gostilni, ki se nahaja v isti hiši, kjer oni stanujejo. Tja je prišel tudi Jurič in se jim pridružil. Ko so se odpravljali spat, je Marija Karner še šla po mleko. Spremljal jo je Jurič. Med potjo je naenkrat potegnil revolver in ustrelil dekle v desne sence. Dekle se je nezavestno zgrudilo. Jurič si je nato pognal dve krogli v glavo in je obležal na mestu mrtev. Mici Karner je v mariborski bolnišnici umrla. Porotne obravnave v Mariboru. Za predsednika prihodnjega zasedanja je poklican gosp. dvorni svetnik Ludv. Perko, za namestnike pa gsr. dež. sodni nadsvčtniki dr. Fr. Voušek, dr. Jož. Fraidl in Ant. Morocutti. Iz Hoč se poroča, da so tam pri volitvi v cerkvenokonkurenčni odbor dne 16. t. m. zmagali nemškutarji. Pod hočko faro spada deset občin. Nemškutarji so imeli 7 glasov večine. Tudi zanimivo znamenje za uspehe ^narodnega" dela klerikalne stranke okrog Maribora. Cesar je pomilostil dr. Mat. Hadnika, predsednika „Glavne posojilnice", ki je bil, kakor znano, zaradi špekulacij z denarjem te propale posojilnice obsojen na 3 leta ječe. Odsedel je že 17 mescev. Pomiloščen je iz razlogov človekoljubja, ker je mož v ječi težko obolel. S Pohorja. Čuje se, da namerava nemško planinsko društvo blizu slovenske Ruške koče V Stavešincih pri Gornji Radgoni je umrl vzorni kmetovalec, svoj čas mnogo let župan, Ant. čirič. Ljutomer. Zveza gasilnih društev v ljuto^ merskem okraju je imenovala načelnika ljutomerske posojilnice, g. Lndvika Babnika, za častnega člana. Kdo je več, Bog ali duhovnik? O župniku v Št. Juriju ob Ščavniei Iv. Kuncetu ste pisali, da ni napravil nikakega sprejema, ko so pripeljali nov, od škofa že blagoslovljeni zvon, in da g. Kupljena, ki je ta zvon podaril šentjurski cerkvi, še pogledal ni, še manj pa, da bi se mu bil zahvalil. Ko pa je čez nekaj dni obhajal ta župnik neko svojo slovesnost, je pa dal s tem novim zvonom najbolj zvoniti. Takih Kuncev pa imamo mnego. če prihaja h kakemu farovžu dekan ali kaka višja duhovna oseba, in ko potem sita zopet odhaja, vsakokrat se mn trijanči ali zvoni z vsemi zvonovi skoraj brez konca, kakor da bi bili zvonovi dekanovi. Kadar pa nese duhovnik bolniku sv. Rešnje telo, se le malo pozvoni in še samo z enim zvonom. Kdo je torej pri dnhov-nikih v večji časti, Bog ali duhovnik?! Pa pravijo, da imamo od Boga vse dobro; duhovniki pa samo beračijo in zdražbo delajo. Bog jim je le takrat dober, kadar s tem kaj zaslužijo. PrtfNttte in droge prireditve. Šmartno pri Gornjemgradu. Tukajšnja požarna bramba priredi 1. septembra t. 1. svojo veselico z zelo zanimivim vsporedom. Vabijo se vsa sosedna društva in vsi dcugi k obilni vdeležbi. Ložnica pri Žalcu. Vrtna veselica, ki jo priredi naše bralno društvo dne 25. t. m. v prid društvenemu domu, obeta biti nekaj krasnega. Med posameznimi pevskimi točkami, šaljivo pošto, zibanjem v čolnih itd. igra polnoštevilna šentpa-velska godba. Prijateljem plesa na razpolago mično opremljeni oder. Za okrepčilo bodejo v raznih paviljonih skrbele narodne Savinjčanke. Vse priprave so v najlepšem tiru in zasiguran je slavnemu občinstvu bogat užitek. Malanedelja pri Ljutomeru. Dne 25. avg. priredi Kmetijsko bralno društvo veselico na vrtu g. Senčarja ob 3. uri popoldne. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Na planine (Hugolin Sattner). 3. Svi-banjska ružica (Milutin Farkaš). 4. Mutast mn-zikant, burka v enem dejanju (Jaka Štoka). 5. Šumi Marica (Milutin Farkaš). 6. Igra: Dr. Vse-znal in njegov sluga Štipko Tiček, v dveh dejanjih. 7. Sirota (Anton Hajdrih). 8. Prosta zabava s konfeti in šaljivo pošto itd. Vstopnina: I. sedeži 1 K, II. sedeži 50 vin., stojišča 20 vin. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje odbor. Luče. Na potu v Logarjevo dolino prirede rečiški šolarji v nedeljo 25. t. m. ob 1 uri pop. pod vodstvom svojega učitelja g. Branka Zem-ljiča igri „Sneguljčica" in „Lažnjiva Nada" ter več deklamacijskih in pevskih točk na našem stalnem gledališčnem odru. Slov. podp. in izobraž. društvo »Domovina" v Gradcu priredi dne 1. septembra 1912 zabavni večer v gostilni g. Glanzer-ja Kloster-wiesgasse št. 5. „Znr Weinchecke", za svoje člane in vabljene goste. Začetek ob 5. uri popoldne s sledečim sporedom: tamburaški koncert, petje in druga raznovrstna zabava. Vstopnina prosta, prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. — Daroval je g. prof. Hoffei na nasvet g. nadsvet. prof. Hanptmanna, društvu „Domovini 120 poučnih in zabavnih knjig. Se mu izreka iskrena zahvala! — Radi agitacije pridne članice Anke Šnen, ki je na dopustu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, sta darovala društvu gosp. dr. Ilaunig in gosp. dr. Šalamun vsak po 2 K, skupaj 4 K. Iskrena zahvala darovalcema in pridnej nabiralki. Krepki: Na zdarl Akad. fer. društvo »Bodočnost44 v Ptuju si je izvolio na svojem občnem zbore sledeči odbor. Predsednik: Fran Marinič, med. Dolena pri Ptuju* podpredsednik; Maks Kovačič, fil. Sv. Trojica, Slov" gorice; blagajnik: Kari Zelenik, jur. Sv. Bolfenk, Slov. gorice; tajnik: Anton Ozvald, tehn. Središče; knjižničar: Kari Senčar, jur. Ptuj; preglednika: jur. Anton Horvat, Jnršinci pri Polenšaku, jur. Fran Šlamberger, Obrež pri Središču. trn Gornji grad. Našemu kaplanu Rabuzi je zopet vsplamtela goreča ljubezen v njegovem vročem srcu, čeprav je imel v Škalah precej sitnosti in je bil končno srečnejši kakor njegov ilo Je zaupen predmet IgpSSN; sobrat Berk. O Rabuzu trdijo ljudje, da je ali malo prifrknjen ali pa zlobeD. Verjetnejše bode prvo, ker si je zbral za prijateljici punco, ki ni povsem normalno razvita, zavedajoč se naukov sv. pisma, ki pravi: Blagor neumnim, ker njih je božje kraljestvo! Mi pa rečemo: Gliha vkup štriha. Ce hoče imeti prijateljico, mora z njo govoriti in potem jo povabiti na sestanek. Tako je storil tudi Rabuza. Pred enim mescem je rekel dotični deklici: Pri-di kaj k me-ni v vas! K spo-ve di pa mo-raš samo k me-ni ho-di-tl! In dobro je opravil. Dne 25. julija je Rabuza obhajal svoj god. V šoli so mu učenke podarile gate in nogavice, katere je nujno rabil. Popoldne ob pol 2. uri ga je obiskala prijateljica. Da ju ni mogel nikdo motiti, je Rabuza vrata zaklenil. Kaj sta neki delala? Nič hudega! Pila sta vino do 6. ure zvečer, vmes pa sta molila veseli del rožnega venca. Baje sta bila zelo sladko ginjena. Kaj poreče k temu nadpastir morale g. dekan? Gornjigrad. Vest, da je nekdanji gor-njegrajski kaplan Berk popihal v Ameriko, je napravila na naše klerikalce čuden vtis. Marijine device najbrž ne verjamejo, da je imel Berk pregrešno ljubezen v srcu, igralke nKatol. izobraževalnega društva" so pač večkrat videle, kakšno veselje je imel njihov voditelj s kiklami na svoji postelji, kadar so se pred predstavami preobla-čevale v njegovi sobi. Tudi za tamburaški zbor se je zanimal in je hotel eno deklico kar sam v svoji sobi učiti bugaro. Dobro sq Še spominjamo Gornjegrajčani, koliko sovraštva in zdražeb je napravil Berk v osebnem občevanju in v dopisih v „Slov. ^ Gospodarju".' Ustanovil je „Kat. izobr. društvo", pr rejal kat. gledališke predstave, sodeloval pri farovški posojilnici. Berk je imel velikanski vpliv na gospoda dekana, ki je bil do njegovega prihoda še precej miren človek. A Berk se mu je znal prilizniti in ga je s svojim slad kim jezikom popolnoma spravil na pot političnega agitatorja. Koliko čevljev sta raztrgala ob priliki občinskih, deželnih in državnozborskih volitev. Na Križu si je vzgojil pri Joštovih slavne govornike in agitatorje. Berk je vžival pri nas velikansko čast. Odpeljal se je od nas okrašen s šopki in venci kakor kak klerikalni general; sam gospod dekan ga je spremljal iu dal njego vemu odhodu pečat klerikalne nadutosti od strani duhovnega okrajnega načelnika. Vprašamo gospoda - dekana, ali mu je zdaj jasno, zakaj Gornjegrajčani niso marali Berka, zakaj je bil škofov sprejem tako klavern in zakaj je tudi gospod dekan kot B8rkov pokrovitelj izgubil med nami prejšnje spoštovanje ? Vaš ljubljenec, ki bi imel delati po Kristusovem nauku za mir, je sejal sovraštvo in razdor. Ali je to krščanska pravica, katero imate na prižnici vedno na jeziku? Radovedni smo, če se z Berkovo afero odprejo oči našim klerikalcem, da ni vse zlato, kar se skriva pod črno suknjo. Še nekaj Berkov in vera bode res pešala. Na Muti imajo požarno brambo. Ljudje so mislili, da je požarna bramba za to, da bi gasila ogenj. Njen odbornik, znani Auer, pa je dokazal, da je požarna bramba za to na Muti, da gasi njemu žejo ter mu krajša čas. Predzadnjo nedeljo popoldne je ukazal Auer trobentačema požarne brambe, da sta trobila, kakor za ogenj. Bram-bovci so prileteli skupaj in tudi dosti drugega občinstva v velikem strahu, kje je ogenj. No, potem se je pa zvedelo, da si natrkani Auer želi družbe, ker mu je bilo dolgčas. Pravijo, da niso bili posebno veseli te nove Aaerjeve prismodarije ne župan Erber, ne njegov namestnik Brinar. — Auer je tudi občinski odbornik in napravi vsak teden kako novo junaštvo. Nedavno je streljal v živo tarčo pijančka Rosenhoferja na cesti. In vendar se mu nič ne zgodi. Ker je Auer Nemec in občinski odbornik, ga ne vidi ne županstvo, ue žandamerija, ne državno pravdništvo. Seveda, če bi bil Slovenec, bi ga že stokrat obsodili in spravili tja, kamor spada. Iz Ormoža. Malo uradnikov biva med našim ljudstvom, ki bi svojo službo opravljali s tako vnemo in bi imeli med ljudstvom tako zaupanje, kakor g. Ivan Rojs, stražmojster v Ormožu. Kakor so ormoški nemškutarji svoj čas neprenehoma rovali proti obče priljubljenemu dež. sod. svetniku g. di. Preskarju, tako so poskušali svojo sreču proti Ivanu Rojsu. Različni napadi po nemškutarskih časopisih in brezvestne denun-cijacije so orožje, s katerim se zahrbtno ubija poštenjaka. Da se odzovejo svoji dolžnosti, so se zbrali dne 14. julija 1.1. župani vseh občin (razun Ormoža), ki spadajo pod okrožje orožniške postaje v Ormožu ter so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: „U>ažujoč, s kako brezprimerno marljivostjo in natančnostjo je opravljal stražmojster g: Ivan Rojs z£t časa bivanja v Ormožu svojo službo, — obsojajo zbrani župani občin Fran-kovci, Hardek, Hum, Pušinci, Litmerk, Šardinje, Veiičane in Runeč neosuovano gonjo, ktera se je od gotove strani uprizorila proti njemu ter izražajo vročo željo, da se mu zdravje prav kmalu ukrepi ter se vrne v najkrajšem času v Ormož v svojo službo. — Ormož, dne 14. julija 1912. Franc Sterman mp., Franc Paalinič mp., Mihael Školiber mp., Anton Habja )ič mp., Jožef Habjanič mp., Jožef Vaupotič mp., Franc Hanželič mp., V. Habjauič mp." Iz Celja. (Nekaj o dijaških stanovanjih.) Letno poročilo samostojnih gimnazijskih zavodov v Celju nam izkazuje tudi letos še precej zadovoljiv uspeh. Nočemo pa prikriti dejstva, da bi bil lahko še mnogo boljši, ako bi ne bilo vse polno okolnosti, ki delajo na eni strani za prospeh zavoda se trudečemu učiteljskemu zboru mnogo težav, na drugi strani pa tudi dijaštvu no pripravljajo ravno veselja do učenja, temveč ga tirajo naravnost na kriva pota. Cela poglavja bi se lahko pisala o tesnih in nezdravih lokalih, v katerih je natlačeno naše dijaštvo. Saj je celo zdravstveni poročevalec pri inšpekciji sam izjavil, da ta zavod v celi Avstriji lahko služi za primer, kakšen bi ne smel biti. Toda o tem pozneje. V naslednjem hočemo nekaj izpregovoriti o dijaških stanovanjih. Obisk slovenske gimnazije se je v zadnjih letih zopet precej pomnožil, vedno težje je torej starišem dobiti za svoje dijake do bra stanovanja. Saj je zplošno znano, da je ravno v Celju prav malo dobrih dijaških stanovanj. Kako pa naj potem dijak uspeva, ako ni praveg? nadzorstva, ako je preveč dijakov skupaj itd.? Z najlepšimi nadami je prišel marsikateri deček v mesto, a polagoma propade, ker je bil tako nesrečen, da ni imel dobrega stanovanja. Stariši in učitelji se pa naravnost čudijo, da s svojimi izbornimi talenti ni mogel izhajati. Bolj redki so sicer, a vendar se dogajajo slučaji, da je dijak brez vsakega nadzorstva popolnoma prepuščen samemu sebi. Gospodinja se mu niti ne upa reči žal besede. Tak dijak zanemarja učenje, zabrede v slabe tovaršije, propada telesno in duševno, — izgubljen je za celo življenje Tudi ni dobro, ako je preveč dijakov skupaj na enem stanovanju, še slabše, če so ti iz različnih za vodov. Ze iz zdravstvenih uzirov naj bi imel dijak dovolj prostora, pa tudi za povoljni učni uspeh je to neobhodno potrebno. Dijaki iz različnih zavodov imajo različne predmete, ki zahtevajo mnogokrat manj dela. Kako radi taki dijaki ovirajo drug drugega pri učenju. Tudi ni dobro, ako stanujejo že odrasli dijaki z malimi skupaj, ker uživajo oni že večjo prostost. Na vse to in še marsikaj drugega naj pazijo stariši, ko izročijo svoje otroke tujemu varstvu. Nadzorovalne oblasti naj se pa zavedajo, da imajo napram starišem kakor tudi šoli veliko odgovornost. Ker so se ravno v preteklem šolskem letu odkrili žalostni slučaji, da so dijaki propadli vsled slabih stanovanj, se je učiteljski zbor temeljito bavil s tem vprašanjem in sklenil, da hoče odslej imeti v evidenci vsa stanovanja in jih po možnosti tudi nadzorovati. Tudi odbor Dijaške kuhinje je sklenil prositi vse, ki reflektirajo s prihodnjim šolskim letom na kakega dijaka, da javijo svoje ime. Priglase torej sprejema vodstvo samostojne slovenske gimnazije in pa odbor Dijaške kuhinje v „Nar. domu". Stariše pa poživljamo, da v prvi vrsti upoštevajo priglašena stanovanja in se začetkom šolskega leta obrnejo do vodstva ali pa do odbora Dijaške kuhinje. Podrobnosti o tem bomo sicer objavili še pozneje. Sv. Štefan pri Šmarju. (Pismo puščavnika na Babni gori.) Obljubil sera Vam g. urednik, da bom prežal iz svojega brloga na Sv. Štefansko faro, in če bom kaj zajel, Vam bom pa poročal. Nisem dolgo prežal in že sem nekaj važnih novic zajel. Volitve bi se imele v kratkem vršiti, ker imenik je že od 4. t. m. razpoložen na ogled in bo s 17. t. m. zaključen. Od glavarstva je sicer prišel ukaz, da se mora imenik na novo sestaviti in samo v občinski pisarni na ogled razpoložen biti. Pa kaj se naši gg. menijo za postave in ukaze, saj se itak zdaj, ko je g. nadučitelj odsoten, ne bo nihče pobrigal, ali je imenik star pol ali tri leta, da le je, pa je dobro. No pa mislim, da se bo še že kakšen muhi našel, da jim bo prekrižal račune, katere delajo na občini Sv. Štefanski brez odborovih sej, saj še obč. svetovalecv nihče ni vprašal za svet. Sploh so ljudje, posebno voliici, takih misli, da te občinske homatije ne bodo držale. Tudi je bil 4. t. m. g. Fr. Žličar iz Sv. Jurja ob juž. žel. tukaj, in na vsa usta se je bahal in šopiril, da kadar dobi od klerikalcev v Št. Jurju penzjon, pride k Sv. Štefanu in bo najprej naprednjake v kozji rog pognal, potem ko bo vse osnažil, bo pa ustanovil kat. bral. društvo, čuke in posojilnico. No revež ima tudi včasi ajdovšnico v svoji masleni glavi. Do takrat, da pride 'Žličar k Sv. Štefanu Vas pa pozdravlja puščavnik na Babni gori. Iz Trbovelj. Sokolska slavnost, razvitje trboveljskega sokolskega prapora in zlet celjske sokolske župe, dne 4. avg. se je sijajno obnesla. Udeležilo se ga je 21 slovenskih sokolskih društev, pa tudi iz Zagreba 60 Srbov s trobentači in 14 zastopnikov hrvaške Sok. Župe. Na kolodvoru je pozdravil došle Sokole br. Kuhar, ki je povdarjal važnost trboveljskega Sokola. Zahvalil se je br. dr. Stiker iz Brežic, ki je izražal radost, da more enkrat Sokol poleteti v Trbovlje. Na to so Sokoli odkorakali v Trbovlje, kjer so bili slavnostno sprejeti. Trbovlje so so na svojo slavnost lepo pripravile. Na predvečer je priredil Sokol kumici gdč. Anici Kramerjevi podoknico. pri kateri je igrala trboveljska rudniška godba. Drugi dan se je vršilo razvitje sokolskega pra^ovja. Ob tej priliki je govoril br. Velkavrh in starosta br. Počivavšek. Nato je govoril kumica gdč. Kra-merjeva v vznešenih besedah o pomenu sokolskega praporja, za kar se. ji je zahvalil br. dr. Metikuš. Za Hrvate je govoril br. V. Heumer, za celjsko sok. žnp. br. Srnertnik, za Zvezo br. Drenik, za Ljubljano I. br. dr. Lipold. Po govoru je sledilo zabijanje žrebljev, na kar se je sokolski trboveljski prapor razvil in se pokazal v vsej svoji krasoti. Potem je odkorakalo sokolstvo na svoja mesta. Popoldne se je vršila javna telovadba. Nastopilo je 40 Sokolov v krojih, gledalcev je bilo do 4000. — Proste vaje je izvajalo 82 Sokolov. Posebno je ugajal naraščaj pod vodstvom br. Molla. Na orodju je telovadilo 9 vrst. Vse telovadne točke so krasno uspele. Po telovadbi je sledila ljudska veselica, pri kateri je govoril dež. poslanec dr. Kukovec ob veliki navdušenosti pričujočega ljudstva. Veselica se je zavlekla pozno v noč, gostje pa so s prvim večernim vlakom odšli. Razvitje sokolskega prapora v Trbovljah pa kaže nov korak naprej k delu. Solčava. Pri nas je zdaj prav živahno, ker prihajajo turisti raznih narodnosti in noš. Zadnjič je prišlo nekaj turistinj v hlačah. Premislite, kako pohujšanje! Farovške kuhance, ki so imele tisti dan zborovanje pri nas, so bile kar obupane, češ saj še naši »gospodje" radi kikle nosijo, kaj še le menihi. Samo pater Anzelm je rajši v hlačah „fehtal''. Ker se dandanes že vsi stanovi organizirajo, je čisto prav, da imajo tudi farovške kuharice svoje shode in se potolažijo med sabo, kako jim „gospodi" nagajajo. Organizacija farovških kuharic še ni popolna, ker se jih je pripeljalo samo pet; mogoče so druge zbolele ali niso dobile „dopusta"., Mali Lošinj. Še nekoliko besed o razmerah pri 4. polku puljskem. Poleg vsega že navedenega mora moštvo po izdanem povelju tudi vrtove zalivati. Dostikrat se čaka nalašč z delom, ki bi ga lahko moštvo do prečitanja povelja napravilo. Nekateri morajo vsakih 24 ur na stražo iti, ki traja po 24 ur, včasi celo po 32 ur. Potem se ni čuditi, če je od te stotnije toliko bolnikov v bolnišnici v Pulju. Mnogo jih je ravno zdaj na dopustu, ker niso mogli več vztrajati. Pa tudi v tržaški garnizijski zapor pride pogosto kateri zaradi malenkosti, ki je v civim brez pomena, tu pa je zaprt na mesce. Kaznjence in moštvo slabih konduitov pošljejo navadno sem dol, ker tu ni človeka, ki bi se brigal za tukajšnje razmere. Ko so se delili julija 21-dnevni dopusti, je dobil neki Gojčič od Maribora 28 dni, ker je imel pro-tekcijo svojega strica poslanca Roškarja. Drugi fantje, katere bi bili starši krvavo doma potrebovali, pa dopusta sploh niso dobili. Tako se menda utrjuje ljubezen do domovine v srcih mladih ljudi! Posledica takega postopanja je seveda, da moštvo začne z nevoljo izpolnjevati povelja ali pa sploh, ne in daljna posledica so zapori v Trstu ter proti-vojaško gibanje med vojaki. Pravi krivci pa si umivajo roke v nedolžnosti. Postopanje z vojaki v zaporih pa je sploh sramota za avstrijsko vojaško upravo, zakaj vkljub ministerskim odredbam je vendar še raba špang in drugih nečloveških trpinčenj vsakdanja stvar. — Razprave v državnem zboru o novi brarobni postavi je vojaštvo pazno zasledovalo in je bilo jako razburjeno, ko je videlo, kako so se naši poslanci, ki so jih poslali na Dunaj naši očetje, vladi brezpogojno prodali. Čarobne besede „brambna sila države" vlečejo pri njih več ko stanje sinov njihovih volilcev pri vojakih. Pa tudi mi bomo nekoč voliici. Takrat pa na svidenje. Književnost in umetnost. Sliko slov. pesnika Antona Aškeica je izdalo upravništvo „Slov. Ilustrovanega Tednika". Slika je jako lepa, 47/63 cm velika in dvobarvna ter bo v okras vsaki sobi kakor tudi gosposkemu salonu. — To je 4. slika, ki jo je izdal „Slov. llustrovani Tednik" m sicer je izdal slike Prešerna, Gregorčiča, Jurčiča iu sedaj Aškerca. V uobeui slovenski hiši bi naj ne manjkale te slike; zavedni Slovenci, okrasite si svoja stanovanja s slikami svojih veiraož. saj narod, ki ne spoštuje svojih zaslužnih mož, ui vreden, da so se mu rodili! — Naročniki „Ilustrovanega Tednika" dobe omenjene slike brezplačno; naročite se torej na ,.llustrovani Tednik" iu razširjajte ga! Knjižnica „Mariborskega Sokola" 7. zvez. Božena Nčmeov&: Češke pravljice. I. zv. Slovenski mladini Janko O s o j n i k. Cena 1 K. — ..Mariborski Sokol" je doslSj založil že 7. zvezek poljudnih znanstvenih in zabavnih spisov. Pričujoči 7. zvezek bo dobro došel starišem in učiteljem, posebej pa šolski mladini. Razne norosti. Hmeljska letina 1912. Letošnjo hraeljsko letino cenijo strokovnjaki sledeče: Avstro-Ogrsko 380.000 stotov (d 50 kg), Nemčija 406.000, Belgija in Nizozemsko 60.000, Francosko 70.000, Rusija 90.000, Angleško 355.000, Amerika 420.000, Avstralija 15.000, skupaj 1,796.000 stotov. Lani ga je bilo 1,344.000, 1. 1910. 1,574.000. Potreba hmelja znaša letos 1,600.090. Cene bodo torej temu primerno le srednje ali celo nizke. Najstarejši časopis — prenehal izhajati. Predsednik kitajske ljudovlade Juanšikaj je prepovedal nadaljno izdajanje časopisa „King-Bao", ki je bil najstarejši časopis sveta, Izhajal je 1500 let. Velika železnišMl nesreča v Braziliji. Na braziljanski železnici se je dogodila zopet grozna nesreča. Na kolodvoru v Rio de Janeiro sta Priloga „ll«RH»flnemi* Listu" it. 34 LISTEK. Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje. Lfibi gospodi tan pr Narodnen lkti! »Tanbola je doblena, igra se na kvart", pa „tii tr lin' ti tu ta drata čim ta rata bum", takši krič pa cigutaje se je čftlo to etan ovo nedelo s Ksandlove krčme ti jan ta na hauplac, gda sen se pripela zadjin cugon z Rima v Lotmerk, pa ša proti Hudi liikji. Tristo pečenih mačk, sen si misla, kak sen ran tak sprestrašleni to posliiš* pa spreštimava gi sen že toto hrapavo štimo pa tisto nezarensko cigutaje čiija, kaj gi le to more biti? Štima bla skoro tak hrapava kak ot našega freteranarskega generala, gda so oni hauptmohar pr tanbolah, pa cigutaje skora tak strašno, kak ot lotmerške regemencmnzike. Paj Mihalek motiš se, sen si misla, pr nemškutari Vaupotiči pač nedo naši slovenski freteranci meli tanbole. Naj-bržč so pr Ksandli lotmerški nemškutari s svojin gšanksterajnon, pa majo tan tanbolo. Ja, pa ka so se ti čas, kaj me ne bilo duma, s dodlhof aron skregali, ali kaj k samemi zlodji, ka hodijo že k Ksandli? Te pa sen zagledna za enin voglon lotmerškega polieaja, ki je stoletno pratiko šten-dera pa gleda, če kaže gnes na mesečino, da so gmajnski rotniki sklenoli, ka se zavolo šparaja, gda kažejo kolendre mesečino, nikdar nesmi elek-triš ltiči gor prškrnati, pa ka jih pre nič ne briga če je tisti den meglovno. Da sen se hteja viin sprevižati, kaj praf za praf je gnes pr Ksandli, pa wn stopa k policaji, vošča dober večer, pa ga diplomatiš pita, če so gospot rihtar tudi pr Ksandli na tanboli. „Majn liber", mi je reka policaj, „naš purgermoaster je že ali dosti henparij znaštima, pa tak pa še ali fseglih ne nor, k a bi feteranar grata, pa se pusta ot kakših čehakof komanderati. Gnes ma tan lotmerški bežiregiment svojo tanbolo!" „Kaj k vragi", sen si zguča, „kaj majo že lotmerški Nemci tudi freteranarsko društvo? Za božjo volo. pa venda ne, ka bi bija Henikmanof Maksi za haupmana?!" „Ja, kak pa k vragi si je zguča policaj, lotmerški bindiš freteranari so tan!" — Vi, rečen Van, omedla ba skoro, gda sen to čuja. Skoro ne blo za vervati. Da pa sen se šteja na sfoje oči viinsprevižati, te pa sen jo resen mahna k Ksandli. Kak sen Van notri stopa, sen zagledna tan pr dobitkih najprle enega gospoda z beloj kapoj, ki so že bili fčista plavi po ksihti, pa ne znan ali ot pijače ali ot navdiišeja za freteranarsko reč! Toti ded se je drja numore, takak da bi ga sami komari grizili. Tan v enen koti pa sta sedela stari Velnar pa stari Dijak pa se držala tak kisilo, kak notarof Erjavec, gda jemi je etan ednok jegova stara napre štela tisto mojo pismo ot Arnošovice. S ksikta se jima je vidlo, ka dva je sran tote krčme, pa k* bi jo rada pocvirnala tii ocot pa ne viipata. Samo gledala sta tistega mandlca z beloj kapoj pa slivovin ksihton tak kak pes mačko. Rada bla lampnola pa zroštala, pa sta le ne mela te prave korajže. Tan pr drugoj mizi pa je seda Mihaličof zet, Novak s Stroč evesi, keri še si edini viipa kropjačnmandlskin šaržon kero v ksiht povedati, pa si je morgota: „To Van je ;narodjak, tisti vrag tan. Ksandl jemi je da gi en piskrič žiipe pa eno kilo govedine, pa hajt, pa Van je ti freteranarski halpgeneral da vin pefel, tanbola more biti pr Vaupotiči, pa če se Ksandl makari za nemca ali kinezara viin davle". ,„Paj novak", sen reka jas, pa sen si k jegovoj mizi fseja, „pa te ali hausgaški Rajh pa rado-merški Pihlar pa drugi odborniki nič ne viipajo kcoj muksnoti? „Ja moj liibi Mihalek" je reka novak, „toti obračajo, ovi pa obrne! Lani so sklenoli v otbori, ka nedo kakti narodno društvo pr Ksandli nikdar nič več veselic meli, za to ka se je to tele za nemca viin da. Pa so ti resen meli ednok v enoj drugoj krčmi taibolo, tan pa je ovi gospot halpgeneral ot oštarjaša za to ne nič doba, tak ksk ot Ksandla, te pa je reka, ka toti otborof sklep nič ne vala, ka ga je on s svojoj beloj kapoj ne odobra. Han viš Mihalek (medten bla tanbola fertik, pa so začeli enega v korpi zave-čenega kokota licitirati) čii kak gor ženejo tistega kokota, poslušaj, dvarajnški pet no petdeset je že, našin starin Jiirjon do se tudi ednok oči otprle, pa kak zdaj svojega generala častijo pa bogajo, gi za eno leto če de fse po sreči šlo, pa če de se te da gospot general tak kak gnes kokot v korpo zavečiti, pa kak halpgeneral lotmerških freteranof s svojoj beloj kapoj pa slivovin ksihton vret na mesto kokota viiu liciterati, pa še san hausgaški Rajh ne de za jega pol teko obeča kak zaj za kokota!"(Stari Rajh se je ravro zadrja: groš več). — Jaz s«n ravno tudi misla k kekoti zek-sar obečati, na toti Novakove besede , pa . sen sklena, ka bon ga špara za drugo leto, pa sen vošča Novaki lehko noč, pa ša domu. To sen Van doživa prvi den, gda sen priša z Rima v Lotmerk. Žalostno znameje! Ka sen v Rimi dela? To Van je tak! Gda sen to negda okoli vuzma pisa Vržencon, kak se morejo zadržati zavolo tistega kloštra pa fratrof, te pa je Hohjeca svadilo, so v Slov. go-3podara napisali ka sen prezverec, pa ka de me zavolo mojega prezver-stva b.fžji žiak vndra. Jas pa sen si misla: Bašti, pa ga pač nen čaki), bovf že pri« fkraj sko a kak de me misla vudrti, pa sen ša, pa še napisa eno drugo pismo ot tistega kongresa v Beči! Taj žene prti Lotmerki. Če ma srečala kakti prvo žensko nedužno devico, gi še zasluži lilijo, te de bog spriča ka sen nedužen, če pa eno drilgo babo, te pa do me obesili. Takšega straha še nesen nigdar spresta kak tisto jUtro, gda me je Lovrec za koler vleka prti Lotmerki. Kak man ovači ženske rat, tak sen se jih tisto jutro boja. Po Žeroviccih uesma srečala žive diiše, na Ka menšaki pa Kukofčovega gajšica. Bilo je že op petih zaran gda sma se gnala prti Lotmerki. To Van je najbole strašna viira, da te fse stare babe že grejo k meši. Kak sma šla, te pa sen zagledna tan ot daleč prek plača nek« debelega v jenkah. Najprle sen sprebledna, potli pa, gda sen žeušče spozna, pa zahuška, pa se začeja smijati pa skakati kak nore. Bila Van je generalovica lotmerških Marijinih divie. „Moj lubi Lovrec", sen reka, ,.božja sodba, hante, to Van je še fčista gvišno nednžna puca, tota še sme lilije šnofati!" Lovrec pa je zariinča: „Ja bašti, na nedužnost bratofskih bab jas še ficka ne dan! Hodma nazaj, bova vidla, kaj do ovi rekli!" Te pa sva maršerala nazaj f Hiido liikjo gi še so naj fsi ti drugi čakali, te pa jin je Lovrec razloža, koga sva srečala kakti prvo žensko. Da pa že zavolo liidi neso mogli reči, ka enoj Mari-jinoj divici ne dohaja lilija, te pa so pač kislih ksihtov obešaje pustili; da pa bla tota božja sodba samo na pol, te pa so mi dali .pefel, ka se moren pelati za pokoro v Rim pa iti na Kolnah trikrat okolnokoli mesta. Da so mi s sklada za omejene Slovence ali kak se že tistemi šenti reče plačali vožjo pa ves strošek, te pa sen se ali otpela ta doj, pa pokoro dela, pa pomaranče žveka pa fige ja, tak ka še me gnes želodec boli. To ovo nedelo pa sen priša s shrdanirai kolnami domu, ravno k freteransrskoj tanboli. Prvo kaj seu drugi den čiija je bilo, ka je pre Henikmanove^a Maksla ti čas skoro pamet najšla, Pa vete kak? Vete, lan v Nurnperki, tan kak si lehko vs»kši da pamet s trahtaron f keblačo vleti, so meli Nemci pret par tjedni veko žeguaje. Gda je Maksi čiija, ka de se lotmerški Urschitsch, tisti ot dače, tudi ta pela, te pa je prbeža k jemi, v enoj roki dve vržinja cigari, v drugoj pa dva zeksara. pa ga je liibleno lep« prosa, ka bi te, gda de si Uršič pamet kupiva pa si ptista s trahtaron notri vievati, še ge za eno dva zeksara več kupa pa Maksli otstopa, pre: „k-ka s-se n-ne-nede fsfssf-fsaki vr-vrag z me-m-mene šp-pi-pii-špič špička ka ka senn n-nor!" Uršič si je resen piista tan v Nurnperki za dva zeksara več pameti notri vleti. Da pa so tisti den Nemci ze fseh krajof prišli ta pameti kiipivat, pa je bija strašni drenk. Te pa so Van tan pr tisten fasli gi je bila pamet notri, slabo merili, pa še to same pene! Gda se je Uršič domu pripela, te še je kumer vida ka se je celi špajs v jegovoj keblači fkiip fseja, pa ka zaj še jemi samemi dosti premalo hodi. Siromak Maksi pa je ne doba pameti, pa še ob dve cigari pa dva zeksara je priša. Kaj pa Picek dela v Marprogi? Je že taljan? Pozdravla središkega sršena, najbole pa Vas Komarof Mihalek. I_ r*:i: prizadevanj, najti najboljše in ^ uajizdatnejše sredstvo za iz- boljšanje kave ' dosežejo vedno le one gospodinje ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkihaK v zavitkih označenih s „kavinim mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s „kavinim mlinčkom" jenajjedernatejši, najokusnejši in uajizdatnejši izdelek te vrste, ker je „pravi Franck". Tovarna t Zagrebu. Gospodarstvi paberHi. Zbirajmo seme kopriv! Primešano med pičo povzroča, da imajo kokoši več jajec. Isto službo opravljajo posušeni, razsekljani in med pičo primešani vršički kopriv. Snaženje zelenjave. Na zelenjavi je vedno dosti mrčesa, črvov, polžev, hroščev itd. Kuharica težko vse odstrani, posebno če nima dobrih oči. če pa dene zelenjavo za nekoliko časa v mrzlo slano vodo, bo mrčes priplaval mrtev na vrh in lahko ga bo odstraniti. Kokošim, ki letajo čez plotove, nikakor ni treba pristriči obe perutnici. Še bolje je, če jim pristrižemo samo eno. Kajti pri tem je sila perutnic pri letanju neenaka in kokoš vedno pade na tla in se odvadi letanja. Če pristrižemo obe perutnici, moramo pristriči prav velik kos, in kokoš potem ni lepa. Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. as o a ® s! N o Mesto ® «1 c >o a> > O h — Cu OS 1-5 O M 0- M K v K v K v K v K v K v Celje . . . 50 12 9 10 12 50 11 50 14 Ormož . . 50 11 — 9 — 8 50 8 50 10 50 9 50 Gradec . . 50 12 50 11 50 11 95 12 67 10 70 6 501 Maribor . 50 11 10 — 9 — 12 — 10 50 11 50 Ptuj . . . 50 11 — 10 50 10 — 12 — 10 50 — — Ljubljaua 50 12 42 10 87 10 60 11 47 9 90 C« o o M 13 o o cS a 05 s oŠ C ni a Mesto — •f—J <1 o pa o; m "čč CG 3 >N 03 os IS K v K v K V K v K V K v Celje . . . 50 10 50 15 50 2 40 2 20 3 2 50 Ormcž . . 50 12 — 15 — 3 — 2 50 2 — 1 50 Gradec . . 50 12 — — — 3 5 2 95 2 35 — Maribor . 50 11 50 15 50 2 50 — — 2 50 2 — Ptuj . . . 50 3 60 3 10 3 40 2 60 LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 24. avgusta na Laškem**; v Brežicah (svinjski sejem). — Dne 26 avgusta na Bregu pri Ptuju*; v Ribnici*, okr. Mareuberg; v Ljubnem**, okr. Gornjigrad; v Lipnici*. -•- Dne 27. avgusta v Ormožu (sejem s ščetinarji). — Dne 28. avgusta pri Sv. Trojici v Slov. gor. okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Svičini, okr. Maribor; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*. — Dne 29. avgusta pri Sv. Tomažu**, okr. Ormož; na Muti**, okr. Marenberg; v Žalcu**, okr. Celje; ua Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s ščetinarji); pri Sv. Filipu, okr. Kozje. — Dne 30. avgusta v Poličanah**, okr. Slovenska Bistrica; na Hajdini* okr. Ptuj; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). — Dne 31. avgusta v Konjicah*; v Brežicah (svinjski sejem). olneno za žen sli r in sukno za moške obleke zadnje m« de razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju, Vzoiti na zahtevo poštnine prosto. C< Vi-rAiVjojji >1' rJ # V,' *JN.< Vv< >iV WW<( 1 Rastlinska destilacija „RADECKI" £ Ivan Čater v Celju vas postreže priznano ^povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 24i in žganja« 42-24 Špecijalitete: „Badecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kisnjski brinovec. Zahtevajte v iastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. vW>i Franc Strupi Celje, Graška cesta piiporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseli steklarskih 50 2 n, bolj-iegs 2 K 40 h; p viru? poibeJega 2 K 80 h ; belega 4 K : he!et>H. puhastega 5 K ir> li; 1 kf, velefinega. 40 b ; 8 K; 1 kg poba. sivega ^ K; 7 R: belega. finega It' K. najfinejši pisni f oh 12 K. — Kdor vzame R fc« 443 dobi frai\»o. 50-6 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm Široka z 2 r.giavnikoma. vsak 80 cm dolg. 60 cm širok, napoljen z novim sivim, jako stanovitnim puhastim.posteljnim perjem 16 K aapol puh 20 K; jinb 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K 14 K. 16 K ; zglavniki 3 K. 3 K 50 h. 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13 —. K 14'70. K 17 80 in K 21—: zglavniki 90 cm dolgi. 70 cm širok K 4 50. K 5'20. K 5"70; podpornica iz modnega rižastega gradlna, 180 -cin dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je namenjati, za ueugajoCe se povrne denar. S Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko Bogato ilustrirani ceniki zast l=Hi Emil Brandeis = koanisijska trgovina s hmeljem Norimberk Mestna hmelj arna št. 6. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni. Reelna postrežba. 513 20-2 Kulantni pogoji. trgovci, pozor! Želim dati 15 letnega sina pod ugodnimi pogoji kot praktikanta v kako boljšo mešano trgovino na Spod. Štajerskem, v hišo, kjer se rabi tudi nemščina. Fant ima dve realki in iz domače hiše precej izobrazbe v špeceriji. Prijazne ponudbe sprejme 503 3-3 Ivan Levstek v Sodražici, Dolenjsko. IBBBIR9I j Največja trgovina ia velikanska zalega ur, zlatnine, i S B H srebrnine, veng, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, jj ■ brilanti in drugimi kamni. 68 51-83 Zs ženine in nevestinepoioene zlate prstane ter ženito" s ,H vamska davila no nainižiih ™n».h ■ __ vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! i svuji k svojim i R. Salmič, Celje, Narodni dom agBiiaii3ianBiiBBiaiiBRaaiiiiiaBBBHBfiBS3RiiaKiiiiicRiiiB£(B«ieaiiaiBsaaBiiiiiai I K* ■ ■O uU > C o o CO 5« n __m a «s M 2 N N o ^ > CQ N iTT ZVEZNA TISKARNA V CELJU. gftK Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežeu uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Ceiju, Schiilerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna knjigoveznica. H^HfflBSMKSSi sjjL- Nič* več beganja kadilcev cigaret OTTOMAM Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-17 V Nahrbtniki najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dO« pisnice Savinjskih alp, papirnate čaš« iu iz aluminija, se dobivajo pri trrdki Za vrtne veselice: lampijone, koufeti, serpentine, karte za tombolo, papirnate krožnike, ser-vijete itd. — Zaloga raznega papirja. Goričar & Leskovšek || Zvezna trgovina Celje, Graška cesta Št. 7. j| (Goričar & Leskovšek) Celje, Rctovška ulica št 2. 26 52-34 Najnovejša iznajdba 1 Ejjgfi^j^ zamore se lahko in naglo pogasiti le s požar Smekalovimi brizgalnicami z 43°/o delavska sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, ceni, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov. 276 26-21 Odplačevanje na obroke |||E|| 129 odlikovanj! krčila dva vlaka skapaj. Trčila sta s tako silo, da so bili skoraj vsi potniki zmečkani. Dozdaj go izvlekli izpod razbitih vozov 200 mrtvih in ranjenih. Dosedaj neznana ruska vas. Pred nekaj tedni so odkrili 8 km od Habarovska na Ruskem veliko, cvetočo vas Osipovka, za katero ni ruska uprava prav nič vedela. Odkrili pa so jo čisto slučajno. Prebivalci 8 tisočue Osipovke so se namreč obrnili na okrajno upravo s prošnjo, ki je pa bila odbita z motivacijo, da nima nikakega dokaza, „da dotična vas res obstoji". A najbolj smešno je na stvari, da je Osipovka nastala že pred kakimi 20timi leti in ima svojega učitelja in ostale uradnike. Vas ni zaznamovana v nobeni ruski karti. Zanimivo je vprašanje, v katero blagajno so se stekali davki zapuščene in pozabljene vasi, kajti prebivalstvo jih je točno plačevalo. Zlobna detomorllka. Neka Terezija CsčndOr, ki je uslažbena pri neki ogrski rodbini ua počitnicah v Beli na Koroškem, je vrgla svojega novorojenčka v stranišče. Otroka je rešil pravočasno hišni gospodar. Mater so izpustili za par dni iz preiskovalnega zapora, toda ko je prišla domov, je otroka zadavila. Izročili so jo zopet sodišču. Prebivalstvo Tripolltanije V arhivu bivše turške vlade v Tripolisn so našli popis prebivalstva Tripolitanije iz leta 1911. Popis obsega vse proviucije, izvzemši Fezzan. Najbolj obljudena je pokrajina Nanahi Arba. Ta pokrajina šteje 52.325. prebivalcev. Najmanj obljudena je pokrajina Ulzda. Muslisiauskega prebivalstva je v Tripolitaniji 508.521; moških 261.327, ženskih 237.154 Muzli-manov je 508.521, Židov 14.282, kristjanov 274. Sreča in nesreča. Iz Frankobroda poročajo: Neki reven rokodelski pomočnik jo na svojem potovanju skozi Nemško pridal avstrijsko srečko za 3 marke. Kupec je zadel na to srečko 60.000 mark. Japonske zgube v rusko japonski vojni Japonska vlada je izdala sedaj natančno stati stiko o izgubah v rusko-japonski vojni 1. 1904—05 V v*.eh glavnih bitkah s Port Arthnrjem vred znašajo japonske zgube 130.086 mož. V bitki pri Mukdeno, ki je trajala 22 dni, je padlo 16.404 Japoncev, 53.655 pa je bilo ranjenih. Največ vojakov so zgubili Japonci v bitki pri Liaoyangu, kjer je padlo 23.714 mož. Pri obleganju trdnjave Port Arfhar so znašale japonsko zgube 42.085 mož. Vlada povdarja v svoji Statistiki, da je Japonce vojna sicer stala veliko več človeških žrtev kot Rase, vendar pa so na <>ugi strani Japonci dosegli zelo velike uspehe. Kaznjlva rešitev življenja. Ko je prišel brzovlak iz Nitre v Waag na Ogrskem, je neki potnik nenadoma potegail za rešilni signal, ker je videl, da se nekdo v vodi bori s smrtjo Vlak se je v resnici takoj nstavil, nakar je potnik skočil v vodo in potapijajpčega reši) iz valov. Na njegovo veliko začudenje pa je bil na prihodnji postaji aretiran. Tu so mu uamreč povedali, da je dopustno potegniti za rešilni signal le v tem slučaju, ako so železniški potniki v nevarnosti. Rešitelj bo moral sedaj železnici plačati precejšnjo odškodnino vsled zamude vlaka. Mož, ki hoče postati 120 let star. V Sarajevu je videti sveže izklesan nagrobni spomenik s tem-le napisom: ,.Jovo Damjanovič, rojen leta 1800, umrl leta 1920." Kamnosek pripoveduje, da je nagrobni kamen namenjen za nekeea na Sarajevskem polju stanujočega kmeta, ki je že sedaj 112 let star. Kmet, ki je izredno čvrst in zdrav, si je prišel sam naročat nagrobni ka-menik. Ker z gotovostjo računa s tem, da bo še dosege! starost 120 let, je zahteval, naj se mu na kamen vklesa kot leto smrti 1920. Kmet bo nagrobni spomenik imel pri sebi shranjen do svoje smrH. Zločinec — umetnik. V Samosujvaru je že več let zaprt radi umora neki Aleksander Finta. S svojo neumorno pridnostjo si je pridobil veliko spretnost v kiparstvu. Njegovi proizvodi so vzbudili splošno pozornost in ga je radi tega tudi cesar pomilostil. Kmalu bo lahko svobodno izvrševal svoj novi umetniški poklic. Gnoja daje na leto: človek 4'8, konj. ki vozi, 100, vol, ki je tudi ua paši, 65, pitani vol, 165, vol, ki vozi, 100, krava, ki je tudi na paši, 60, krava, ki jo le v hleva, 120, mlado govedo, ki je tudi na paši, 56, pitalna svinja 17'5, svinja, ki se je ne pita, 11 do 13, ovca, ki hodi tudi na pašo, 9 met. stotov, gos, 11'6, pura, 1105, raca, 8'29 in kura 5'52 kg. Koliko izgubi podkrmljeno govedo na svoji teži, ako se ga prevažal Natančne pre-iskrive so dognale sledeče: Po 100 km prevoza so izgubila: teleta l'5°/o. mlade telice l'6%i sred-njestare telice 1"8%> stari biki 1'8%. stari voli I'9%- mladi biki 21%, stare telice 2'2%, mladi voli 2'3%. Gospodarji paberlfi. Nova nevarnost za svinjerejo. Vsi svinjerejci morajo resno uvaževati notice, ktere najdemo iznova tuintam v strokovnih listih o nalezljivem kataru nožnice (ansteckender Scheidenkatarrh) in kužnem zmetauju plemenskih prasic. Govedceji so prizadevale te bolezni že več let sem neizmerno škodo, in nnogo merodaj- nih strokovnjakov jih smatra za mnogo bolj po-gubonosne nego kugo na gobca in parkljih ter govejsko jetiko. Dosedaj se je splošno mislilo, da nalezljivi katar nožnice pri govedn ne preide na droge vrste živine. Žalibože, da je to le navidezno, kajti na vsak način moramo resno računati z nevarnostjo, da se ta kuga ugnezdi tudi pri svinjah. Tako poroča n. pr. živinozdravnik Wieland v Waneerinu (Pomeransko v Nemčiji), da se je nalezljivi katar nožnice pri svinjah na nekem posestvu pokazal neposredno v zvezi z nalezljivim katarom nožnice pri govedu, in da so vse breje prašiče vsled tega zmetale. Živinozdravnik dr. Hauptmanu v Warns-dorfu (Češko) je katar na nožnici pri svinjah opetovano opazil v svojem uradnem okolišu; rav-notako živinozdravnik dr. HOsl v MOnchbergu. Glasom saksonskega veterinarskega poročila je ugotovil veterinami svetovalec Haubold v Meifi^DU v svojem okrajnem glavarstvu kužuo zmetanje prasic, in živo razpravlja o važnosti tega praša-nja v nekem članku okrajni živinozdravnik Pekar v dunajskem kmetijskem časniku; v moravskem uradnem okraju Boskowitz se je namreč pri jed-nakem številu plemenskih prasic v jedaem letu 15.000 svinj vzredilo manj kakor prejšnje leto. Ško^a za živinorejce in vse narodno gospodarstvo bi bila neizmerna, ako bi se razširila ta kuga tako pri svinjah, k .kor se je pri govedu. Ta nevarnost je tem večja zaradi tega, ker prvih znakov bolezni neveščak ne spozna, in morebiti tudi pripisujejo škodljive posledice najprej drugim vzrokom, tako da lahko bolezen že obstoji več mesecev, predno pride živinozdravniška pomoč. Svinjerejci, ki opazijo kako nerednost pri svojih ščetinarjih, bi jih naj dali čim prej tem bolje preiskati od živinozdravnika, da se obvarujejo velike škode. Kakor poroča dr. Hanptmann v monakov-skem živinozdravniškem teduiku (Miiuchner Tier-arztliche Wochenschrift) dosegel je z „Bissuliuom", ki se je pri nožničnem kataru goveda do sedaj tako obnesel, tudi pri nalezljivem kataru nožnice pri svinjah prav lepe uspehe. Po zdravljenju z Bissulinom so se obrejile vse prašiče izvzemši dveh. Oplemenitev se je izvršila v prvi, najpozneje drugi dobi pripuščanja. Gospodarska škoda — v kolikor jo je povzročila neplodovitnost — je s tem odpravljena. Zvrgla ni dosedaj nobena žival. O številu mladičev se ne more poročati, ker še ni vrgla nobena prašiča mladičev. Konserviranje sadja iu vsakojuke povrt-nine za domačo porabo. Spisal J. Zupane, dež. vinarski inštruktor v Ptuju. Zal. Zadružna Zveza v Celju. Cena 1 krona. — Sadje se pri nas najbolj ceui za napravo pijače in za prodajo, Veliki poim-n in še večjo prihodnost ima pa sadje kot živež najsibo že sveže, suho ali pa knhano (konservirano) na različne načine. O slednjem razpravlja na kratko ic lahko razumljivo zgoraj omenjena knjižica. Vkuhati in ohraniti za več mescev ali leto dni in še za dlje se da z eno besedo vse. kar kdo želi. Konservirano sadje in druge po vrtnine pomenijo za gospodinjo km-tsko kakor meščansko veliki zaklad pri hiši. Te kon-serve se vedno pri rokah in pripravljene za na mizo. O Božiču, o Veliki noči z jedmi postreči, ktere imamo drugače le po leti, to je pravi ponos za vsako gospodinjo. V drugih krajih imajo vse gospodinje večje ali manjše zaloge različnih kon-serv. Pri nas se to v večji meri še le začenja. Vsem, ki se zato zanimajo, navedeno knjižico kar najtopleje priporočamo kot izvrstno navodilo za različna vkuhavanja. G. Uspešno jesensko gnojenje ozlmlnl. Namen jesenskega gnojenja oziminam in krmnim rastlinam je v prvi vrsti ta, da z lahko raztopno rastlinsko hrano povzročimo iu omogočimo kolikor mogoče najhitrejše in najmočnejše ukorenin-jenje rastlin, da bodo mogle setve zanesljivo in dobro prezimiti. Ena izmed poglavitnih rastlinskih hran je fosforjeva kislina, ki se edino le od snperfosfatov da raztopiti v vodi in se na to enakomerno razdeli po vsej zemlji in nudi komaj vskalelim, še nežnim rastlinam potrebno hrano ; to pa omogoča nadalje, da rastlina takoj začne razvijati korenine ter dobi podlago za svoj nadaljni razvitek. Če posejamo stebelnine (žita) v dobro obdelano zemljo in jih založimo razen kalija in dušika tudi z v vodi raztopno fosforjevo kislino, kakor jo imamo v superfosfatih, povzročimo gotovo tudi bujno razvijanje listov in s tem tudi odpornost dotičnih rastlin napram vsakojakim boleznim ter poskrbimo na ta način, da bo setev gotovo dobro preži mila. Kajti take rastline, ki so spočetka dobro založene s hrano, prezimijo tem ložje in zagotovimo si 2 — 3 krat večji pridelek, uego s slabo sestvo. Najuspešnejše gnojimo jeseni k ozimini na 1 ha s 400 kg superfosfata, 150 kg 40%ne kalijeve soli in 120 kg žveplenokislega amonijaka; če smo pa gnojili razen tega s hlevskim gnojem, vzamimo 300 kg superfosfata, 100 kg 40% ne kalijeve soli in 100 kq žveplenokislega amonijaka; na spomlad pa 80 —150 kg čilskega solitra, kakor hitro se polje po snegu malo nsahne. S setvo ozimine pa ne smemo predolgo odlašati, ampak gledati moramo, da imamo že začetkom septembra ali najkasneje v prvi polovici oktobra oziramo posejano. Pri takem gnojenju na eni ia isti njivi pridelamo lahko 4 do 6 let zaporedoma ozimino; skušnje so dognale, da poznejše žetve izkazujejo celo večje pridelke. 'ia okolščina je radi tega važna za ona gospodarstva, ki potrebujejo mnogo stelje in kjer so polja zaplevelenela; zlasti pa se na ta načboko, vlakenca sočivja, krompirjeva in repina do 3 — 4 m, deteljičina 4—5 m in lnceruina 8 —10 m. Konečno pa naj si vsakdo zapomni: Pravočasno obdelati polje, le najlepše seme sejati na redko, pa v dobro pognojeno zemljo! Narodnjaki pozor! Dne 6. oktobra bo v Celju glavni zbor narodne stranke. Popoldne ln zvečer bo velika ljudska slavnost za narodni sklad. Prosimo, naj ta dau izosta nejo druge prireditve. Dijaški kuhinji v Celju so darovali od ]. januarja do 15. julija 1912 sledeči gospodje, zavodi, korpo-racije itd.: po 1000 K: Južnoštajerska hranilnica v Celju; po 500 K: obitelj Gorjupova v spomin na svojega očeta Jos. Gorjupapl. Slavinjskega; po 200 K: posojilnica v Celju; po 100 K: g. Logar Josip, mestni inženir v Preslavi (Bul-garsko). g. M. Balon v Brežicah (kot volilo!; po 50 K: posojilnica v Konjicah; po 40 K: g. Ivan Krajnc. hišni posestnik in trgovec v Celju, v spomin na svojo blago soprogo Avgusto, posojilnica v Gornji Radgoni; po 6'30 K: g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju (ednajstkrat po 3'30 K); po 30 K: g. dr. Josip Kolšek. odvetnik v Laškem trgu. posojilnica v jMakolah; po 33 K 53 vin.: ga. Marica Kosova, trg; soproga na Bizeljskem; po 25 K: Savinska posojilnica v Žalcu, g. Anton Šlander. častni kanonik, nadžupnik in dekan v Starem trgu pri Slovenjemgradcu v spomin na svojega brata p. Emerana. posojilnica v Vojniku; po 20 K: posojilnica v Framu. g. Mat. Frece, župnik v p. v Petrov-čah (dvakrat po 10 K), g. dr. Josig Georg, odvetnik v Šmarju, mesto venca pok. dr. Brenčiču, g. Kari Goričar, trgovec v Celju. g. Iv. Krajnc. hišni posestnik in tovarnar v Celju, mesto venca pok.' prof. Kosiju. g. Martin Ogorevc, trgovec v Konjicah, g. Ivan Ogrin. veleposestnik v Št. Ilju pri Velenju, okrajni odbor za Vransko, g. dr. Jak. Pirnat, grajščak v Št. Ilju pri Velenju, g. Norbert Zanier, veletr-govec v Št. Petru pri Preboldu; po 19 K 46 vin.: g. Sim. Wutt. davčni upravitelj v p. v Celju (pri igri1; po 15 K: g. dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarju, mesto venca pok. prof. Kcsiju. g. Vek. Krajnc. c. kr. notar v Šmarju, g. Mladič Anton, c. kr. okr. sodnik v Šmarju, g. dr. Janko Sernec. zdravnik v Celju (dvakrat po 15 K) mesto venca pok. Vaniču in dr. Brenčiču, g. Ant. Zdolšek. c. kr. sodnik v Laškem trgu, mesto venca pok. dr. Brenčiču; po 10 K: g. Lovro Baš. c. kr. notar v Celju, hraniinica in posojilnica na Dolu, g. dr. Josip Georg. odvetnik v Šmarju, g. Fr. Jeraj, c. kr. profesor v Ljubljani, g. Jos. Kardinar. c. kr. profesor v Celju, g. Jos. Kožuh, c. kr. profesor v Celju, g. dr. Maver, odvetnik v Šoštanju, mesto venca pok. gospe Kranjčevi. g. Iv. Liefikouuig. c. kr. šolski svetnik v Gradcu, g. Oset Franjo. trgovec na Vranskem, kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Petru v Sav. dol., g. Andr. Podhostnik. župnik v Rečici ob Savinji, g. Josip Pauer, trgovec v Braslovčah. g. dr. Iv. Rudolf, odvetnik v Konjicah, g. Sche-lander Lndv.. c. kr. fin. svetnik v p., g. dr. Vinko Sche-lesniker, zdravnik v SloveBjemgradcu, županstvo občine Sevrjica. g. dr. Jos. Sernec. odvetnik v Celju, g. dr. Kv. Srebre. odv. kand. v Celju. g. Miloš Štibler, fajnik Zadružne zveze v Celju, g. Mat. Suhač, c. kr. prof. v Celju, mesto venca pok. Kavčiču, g. Selih Ivan, župnik pri Sv. Kunigundi na Poli., g. Šepic Ivan. trgovec v Konjicah, g. Božidar Štifta r državni sovetnik v p. v Kalugi. županstvo v Trbovljah, ga. M. Vasič, vdova c. kr. dvornega svetnika v Celju, g. dr. Jos. Vrečko, odvetnik v Celju, g. Vuga Juro, železn. uradnik Mori, g. Ign. Zupan, učitelj v Brežicah; po 7 K: ples tiskarniškega osobja v Celju; po 6 K: g. Stupica Fr., c. kr. notar v Št. Lenartu, g. Turnšek Anton, trgovec v Rečici, g. Fr. Vuga. trgovec na Grobelnem. mesto venca pok. dr. Brenčiču; po 5 K 30 vin.: (f. Josip Pečnik na Bizeljskem (v veseli drnžbi); po 5 K 3 vin.: gdč. Mici Puncer; po 5 K: g. dr. Prekl. Bemc, Braslovče, g. Jože Berlisg, trgovec v Rogatcu, g. Juro Detiček, c. kr. notar v Celju, g. Iv. Elsbacher, trgovec v Laškem trgu. g. Fr. Goričan, pot. učiteij v Mariboru, g. dr. Milan Gorišek, odvetnik v Št. Lenartu, g. Peter Gorjup. kaplan v Sevnici, g. Graner Alb.-. žel. uradnik na Groiieinem, g. Ant. Jošt, posestnik v Gotovljah, (krompir), g. Vinko Kolar, župnik v pokoju v Gotovljah. g. Ant. Kolar, župnik v Št, Ilju pri Velenju, g. Iv. Končan, postajenačelnik v Litiji, g. Iv. Krefl v Braslovčah, g. Fric Kukovič, župnik na Dobrni, g. Franc Lebor, župnik v p. na Polzeli, g. Jos. Letnik v Trbovljah, g. Iv. Logar, učitelj v p. v Celju. g. dr. Ant. Medved, c. kr. profesor v Mariboru, g. Iv. Munda, c. kr. dež. vet. ref. v Ljubljani. g. Juro Naglav v Trbovljah, g. Pečnak Josip, kaplan v Trbovljah, g. Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju, g. dr. Maks Pregl. zdravnik v Vuzenici. g. Ant. Pučnik, kaplan v Šmarju, g. dr. Juri Pučko. c. kr. notar v Krškem, 'g. Al. Randl, postajenačelnik na Grobelnem. g. Janko Sernec, c. kr. sodnik v Šmarju, g. Jos. Sitter, c kr. dež. sodni svetnik v Brežicah, g. Iv. N. Sparhakl, župnik v p. pri Sv. Petru na Medv. selu. g. F. S. Šegula. župnik pri S. Roku, g. Fran Vezjak, učitelj v Orešju pri Ptuju. g. Iv. Verdnik, lesotržec na Otiškem vrhu. g. dr. Ant. Žižek, zdravnik v Ormožu; po 4 K: g. Ant. Klodič vitez Sabladoski, c. kr. dvorni svetnik v Trsta. g. Jak. Kosi kaplan v Cel u. g. Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, g. Strenkl Simon, učitelj v Zibiki. g. Ant. Trstenjak, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani, g. J. Wudler v Ljubnem; po 3 K: g. Cvetko Juri. kaplan v Koprivnici, g. dr. Kari Glaser, profesor v p. v Hočah, g. Konrad Jršič, posestnik v Mislinju. g. Josip Loj. poštni nad ficijal v p. v Šmartnem ob Paki, g. dr Šandor Hrašovec. odv. konc. v Celju. g. dr. Milko Hrašovec, odv. konc. v Celjn, g. Aleks. Orožen, višji davčni upravitelj v Šmarju, g. Iv. Papst. žel. pristav v Celju. g. Fr. Tiller, c. kr. sodnik v Gornjemgradn, g. Zidanšek Josip, ing. v Št. Jurju ob juž. žel., g. Iv. Žagar, kaplan v Slov. Bistrici; po 3 K 50 vin.: g. Ant. Brezovnik. trgovec v Vojniku; po 2 K: g. dr. J. Breschar, zdravnik v Podčetrtku, g. Ad. Bu<-sik, črevljar v Celju, g. Jos. Čepin. c. kr. davčni oficijal v Brežicah, g. Doberšek Fr., kaplan v Žalcu, g. Ant. Elender v Mozirju g. dr. L. Gregorec, kanonik v Novi cerkvi, g. Maks Gradt v Šmarju, g. Fr. Hočevar v Postojni, g. dr. Al. Kraigher, zdravnik pri Sv. Trojici, g. Ant. Kuhar, zastopnik Dunave v Celju. g. Medica Fran, Mori, neimenovan, gdč. Novak Neža, poštna eks. v Šmihelu nad Pliber-kom. g. Fran Ogrizek, župnik v Dramljah, g. J. Peršuh, živinozdravnik v Braslovčah, g. Lovro Petovar, trgovec in posestnik v Ivanjkovcih, g. Anton Petriček, nadučitelj v Žalcu. g. Jos. Sattler, župnik v p. v Celju, g. Fr. Stiplov-šek. Voitsberg, g. Ant. Šantl, c. kr. šolski svetnik v Gorici, g. Fran Turnšek. bančni uradnik v Celju. g. Rajmnnd Ver-bizh v Konjicah, po 1 K 50 vin.: g. And. Oset, na Tolstem vrhu; po 1 E: g. Rok BratuSa, fin. nadpaznik ▼ Laškem trgu, g. Matija Herio, c. kr. profesor v Št. Pavlu, gdC. Milka Kolšek v Šoštanju, g. Fr. Lom, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, g. Albin Sagaj, kaplan pri Sv. Lovrencu, g. Eg. Vihar, Crkostavec v Celju, g. Založnik Fr. sotrudnik v Zibiki, g. ZemljiC Branko, učitelj v Rečici. — Vsem dobrotnikom slovenskega dijaštva iskrena hvala! Zadnji dopisi. Na Spodnjem Mestinjn se je vršil v nedeljo 18. t. m. od nad 30 posestnikov obiskani gospodarski shod. Sklenilo se je, prositi okrajni zastop, naj kakor hitro mogoče začne zidati okrajno cesto iz Pristave in Zibike na Belo, dalje se je sklenila pritožba radi zanemarjene občinske ceste. Sklep miru med Italijo in Turčijo je danes skoro gotova stvar. T Gradcu je umrl 20. t. m. vseučiliščni profesor dr. Rud. Hoernes. Tečaj za uporabo sadja in zelenjave se vrši od 16. do 21. sept na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen. Prijave do 10. sept na zavod. Braslovče. Na veselico dne 1. septembra došlim gostom v smeri Braslovče - Celje stoji na" razpolago veliki avtomobil, ki bo vozil ob 10. in 12. url zvečer do Celja. T Novi Štifti se je 19. t. m. poročil mladenič Fr. Kuhar z vrlo mladenko Nežiko Jerina. Mlademu paru obilo sreče! I. vseslovenski cvetlični dan. Iz Ljubljane prihaja poziv za priredbo I. vseslovenskega svet-ličnega dneva v prid obrambnim, sokolskim in dijaškim podpornim namenom. V Ljubljani se vrši 14. in 15. sept. Več prihodnjič. V Slovenski Bistrici so minoli petek zgorela poslopja posestnika Skerbiša. Baje je zažgala mačka, ki se ji je vnela dlaka in je goreča letela v hlev. Tisti večer so se vnele tudi v Stepišniko-vem dimniku saje. Ogenj so zadušili. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se vrše začetkom septembra občinske volitve. Klerikalci napenjajo sile, da bi dobili občino v roke. Središče. Bralno društvo „Edinost" in telovadno društvo „Sokol" priredita veliko ljudsko veselico v proslavo 30-letnice društva „Edinostu dne 25. avg. pop. ob 3. v Gornjem gaju. Razun našega Sokola in njegovega naraščaja bodo nastopila bratska društva iz Varaždina, Maribora, Ljutomera, Ptuja in Ormoža. Svira priznano izvrstna središka narodna godba pod vodstvom g. Serajnika. Petje pod vodstvom g. Paniča. Poroka. V Ptuju se je poročil g. Ciril Bobiči učitelj pri Sv. Barbari v Halozah, z gdčno Emo Trstenjakovo, učiteljico istotam. Mnogo sreče! Iz Podsrede. Proslava stoletnice naše šole dne 18. avgusta se je jako lepo obnesla. Že na predvečer so tržani mično razsvetili trg, požarna bramba in tamburaši pa so napravili mirozov po trgu in igrali pred šolo in sredi trga pod lipo. Slavnosti 18. avgusta se je udeležilo izredno veliko ljudstva. Izkaz posredovalnice ^bčeslor. obrtnega društva v Celju. Iščejo se: 2 učenca za kovaško obrt, 1 učenec za tkalsko obrt, 4 učenci za pekarsko obrt, 1 učenec in pomočnik za fotografsko obrt, 1 učenec za kolarsko obrt Nadalje išče: 6 učencev ključavničarske mojstre in 2 mizarske mojstre. — Posredovalnica je preskrbela v tem razmeroma zelo kratkem času mojstre 4 učencem. Najbolj se iščejo ključavničarski mojstri (za umetno, strojno in st; vbeno ključavničarstvo), zatoraj se obračamo do teh s prošnjo, da se v slučaju potrebe poslužijo naše posredovalnice. Slavna šolska vodstva pa prosimo, da priporočajo dečkom, ki se želijo posvetiti rokodelskemu stanu, tudi pekarsko, mizarsko in kovaško obrt, ker te ne zaostajajo, kar se tiče zaslužka, mnogo za ključavničarsko obrtjo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Podsreda: Ostalo prihodnjič! — Št. Pavel v Sav. dolini: Tudi prihodnjič! — Središče: Drugo prihodnjič! — Fr. Č. („Kmet*), Slov. Gradec: Vas ne najdemo med naročniki „Nar. L ". Središče: Kakor bi rad. pa ni šlo na noben način več danes. Prihodnjič gutovo! IHiljonska zbirka za narodni skladi Zadnji izkaz: 16.265 vin.; umrlemu Fr. Sa-gaju v Selnici v spomin zložili znanci v Žalcu 320 vin.; skupaj 16.585. LISTNICA UPRAVNISTVA. A. K., Črešnjevec: List imate plačan do 31. X. 1912. Kako si naj razlagamo, da ga ne sprejmete? — V Dobje: V. R.: Vi ste plačali glasom naših knjig: 21. II. 1908 4 K do 31. XII. 1908; 1. IV. 1909 1 K do 31. III. 1909 ; 30. VI. 1909 1 K do 30. VI. 1909 ; 1. XII. 1909 2 K do 31. XII. 1909; 16. III. 1912 4 K do 31. XII. 1910; 12. VIII. 1912 4 K do 31. XII. 1911. Ali imate še kaka potrdila? Naznanite, da stvar preiščemo in uredimo. — Pajk je plačal: 8. IV. 1909 1 K do 3. III. 1909; 27. VI. 1909 2 K do 30. IX. 1909; 8. VII. 1909 1 K do 31. XII. 1909; 10. VI. 1910 2 K do 30. VI. 1910; 3. I. 1911 1 K do 30. IX. 1910; 23. III. 1911 1 K do 31. XII. 1910; 17. IX. 1911 1 K do 31. III. 1911 in 16. III. 1912 2 K do 30. IX. 1911. Ali ima tudi on še kaka druga potrdila? Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 vin. navadno tiskane pa po 4 vin. Znesek je vpo-slati naprej, ker se drugače inserat ne objavi. Ženitna ponudba. Vdovec, star 46 let, brez otrok, s premoženjem 30000 K in letno pokojnino 700 K, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok. Ponudbe pod št. 515 na upravništvo .Nar. Lista'. 515 2-1 1! 500 kron E! Vam plačam, če moj zatiralec koreninic ,Ria-mazilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Kasohau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-2 Ženitna ponudba. Vdovec, blizu 50 let star, se želi takoj poročiti z vdovo ali samico, ki ima 2000 K premoženja ter veselje do gostilne in trgovine. Ponudbe pod „Gostilnau na upravništvo „Nar. Lista". 518 2 1 kupuje v vsaki množini žganjarria Robert Dighl Celje. 5213-1 Za dobro idočo gostilno tik farne cerkve na Spodnjem Štajerskem se išče oženjeni računski natakar lfstop I. novembra t« I. V mesarski obrti izučeni, z malo kavcijo, imajo prednost. Kje, pove uredništvo. 517 3-1 Vabimo na izredni občni zbor ki se bo vršil v-soboto, dne 31. avgusta 1912 ob 8. uri predpoldne v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1. Volitev načelstva in nadzorstva. 2. Slučajnosti. 522 l Kmečka hranilnica in posojilnica v št. Petru v Savinjski dolini, registrovana Zadruga z neomejeno zavezo. Anton Cvenkl 1. r. Josip Koželj 1. r. Hiša nappodajl Zelo ugodno! Enonadstropna hiša, šele dve leti stara, z veliko delavnico, ki je pripravna za vsakega obrtnika, se proda. Zraven je velik vrt, ki meri 1800 m2 in en stavbeni prostor. Hiša je v kraju, kjer se mesto zelo razvija. Proda se zaradi bolezni za K 16.000. Pod ugodnimi pogoji. Več pove iz prijaznosti Viktor Bevc, slikarski mojster v Celin, Graška cesta štev. 8. 520 3-1 Vpisovanje v Glasbeno šolo Glasbene Matice v Celju se vrši od 1. septembra 1912 naprej vsak dan od 10. do 12. are. Obenem se takoj prične s poukom (glasovir, vijolina, glasbena teorija, in druga glasbila). 523 2-1 Služba občinskega sluge in redarja se odda s 15. septembrom t. 1. Letna plača 720' kron, prosto stanovanje, kurjava in obleka. Prosilec ne sme biti pod 25 let in ne čez 40 let star, mora biti avstrijski državljan, neomadeževan ter slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen. Prednost imajo upokojeni orožniki in doslnženi vojaki. Koleka proste prošnje se imajo do 5. septembra t 1. pri občinskem uradu Okolice Celjske vložiti, oziroma se osebno predstaviti. Župan: Anton Fazarinc. 516 1 33 parnikov I 33 pa rnikovl j Avstro-Amerikana, Trst Redno prevažanje potnikov in blaga v Griko, Italijo, Španijo, Severno in Južno Ameriko. — Devet dni iz Evrope (Gibraltar) r Južno Ameriko. Posebna vožnja parnika „Cesar Franc Jožef I." Odhod iz Trsta 22. septembra 1912. (V zvezi z 6 dnevno zabavno vožnjo Dubrovnik, Na-pulj, Barcelona, Kanarski otoki). Dne 6. oktobra v Rio de Janeiro, „ 7. ,, v Santos, ,, v Buenos Aires. Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiffmanna nasl., Maribor, Grajski trg 3, 480 3-3 CPC OOOOO 0 teee rvn A uuu ©©© uUU ©©© Wt7 nonno aaaaqa ^ o o f * ,o onnoo o onciio n aaaaa \7\7\7\7w UUU Ut7w V/ IJ\J \7X7V7VTX7 trwv/\7v7v/ Za jesenske setve se rabi Tomasova moka »Zvezdna znamka" kot najcenejše in najboljše fosfornokislo gnojilo vedno z največjim uspehom. Zvezda na vreči in plombi je sigurno jamstvo za čisto nepotvorjeno blago. Kmetovalci, zahtevajte pri Vašem dobavitelju gnojil Tomasovo moko Zvezdna znamka. Svarimo pned manjvrednim blagom! r ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 ^ CELJE ^ Ring štev. 2 7 Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti Da razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojni obisk prosi r Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji že 40 let na čelu tovarn za stiskalnice (preše) in uživa v strokovnjaških krogih najboljši glas. 456 10-6 Zahtevajte posebni katalog št. 448 a vinskih in sadnih stiskalnic, kompletnih moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd. w Nad 700 medalj in prvih priznanj Ph Nfayfarth & Co- SSfa^^ln^TnTaS^fzVeK ^ Dunaj II. Taborstr. 71 1500 delavcev. Zastopniki se iščejo. _ vS najboljša mlh (pipo) za gnojnico, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad 16.000 sesalk je v obratu in nihče se ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesalke kupite le pri tvrdki Jože Element tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. L. (Češko.) 137 52-27 M £ iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. — Največja špecijalna tovarna za brzo- parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja. ,Titania" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi. Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji v priznano najboljši kakovosti. Jitania-Ierke", Wels 173 w iiw Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se Iščejo. S" Oj M O »T • + vedno le najboljšo in najcenejšo praliko z imenom IlUPUJie »Slovenska Pratika" 6ib is i m za Ralol. ljudstvo ir 37. letnik Varstv. znamka Sv. Jožef irPTfr Založna tvrdka: KLEINMAVR & BAMBERG V LJUBLJANI. HHH za trgovino z mešanim blagom, poštenih starišev, sprejme takoj 496 3-3 A. Geiss v Žalcu. Eno krono za dragocenega konja in še več bi rad žrtvoval vsak posestnik, če mn nevarnost preti, da bi ga na koliki zgnbil. Dr. E. Schwarza balzam proti koliki nčinknje tudi v najhujših slučajih zanesljivo proti krču in sploh pomirjujoče ter razpuščajoče. Vsak konjerejec bi moral imeti ta balzam pri roki. Pri lahkih slučajih kolike zadostuje 1 steklenica; pri hudem zapiranju se morajo rabiti 3 steklenice. Cena steklenice 1 K, 3 steklenice 3 K 40, poštnine prosto na vse kraje. Lekarna Schwarz v Ljutomeru (Štajersko). 469 6-4 Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje AdolI Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna ki) ^^ii^Mmcimil^lmO Slikar, pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikars vo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svojiksvojim! Viktor Bevc, Celje 90 Graška cesta št. 8. 49-20 Kila naprodaj 30 minut od mesta Celja, je gostilna, trafika in pripravna za trgovino. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 500 3-2 Edino pristno s 10 varstveno znamko 3R^»ierjeva voda za zobe najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. Glavna slov. zaloga, ve lika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, nzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga sveže žgane kave. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Graftka cesta ite«. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Trgovina z moko in želnitni pridelki de- Glavna slov. zaloga snhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najviiji IV* dnevni ceni. m Zaloga rudnin* H11& voda skl Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k svojim! v Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčki1! in steklenicah. 47 29 ■■ Južnoštajei*sl « Narodnem domu. prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 V/o S ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata v2e nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-20 T\osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.CGD K, ' ' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambani in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranile knjižice drugih, posebno ne-s ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.