fSaper, pefefe 21= jsnuarja 1SCS
Nedeljske volitve o osnovnih organizacijah SZDL, na katerih so člani izbrali nove odbore in izvolili delegate za konferenco SZDL po bodočih komunah na področju sedanjega koprskega okraja, so pokazale značilnosti v delti organizacije, ob katerih se nam zdi potrebno malo zadržati. Odveč bi bilo ne vem kako obširno govoriti o volilnih rezultatih, pač pa je prav, da se malo pogovorimo o nekaterih organizacijskih vprašanjih, ki so zlasti stopila v ospredje prav pri pripravah za volitve in na volitvah samih.
Najprej moramo ugotoviti, da je bila organizacijska povezanost starih odborov z članstvom zelo šibka in pomanjkljiva ,kar je imelo za posledico predvsem slabo evidenco na sjjloh in dalje velike zaostanke v plačevanju članarine. Okrajni odbor SZDL je imel do pred volitev po podatkih občinskah in vaških odborov Zveze v evidenci vsega nekaj nad 13 tisoč članov na vsem področju okraja, kjer je delovalo 75 osnovnih organizacij. Volitve pa so pokazale, da ta številka niti zdaleč ne odgovarja dejanskemu sta&ju. Okrepljena dejavnost vseh odborov SZDL, zlasti pa občinskih, je v kratkem času pred volitvami dokazala, da je bila osnovna slabost nedejavnost odborov po osnovnih organizacijah in občinskih središčih, kajti po zadnjih podatkih je na Koprskem 21.083 članov SZDL, ki so bili vpisani t) volilne imenike in tudi vsi imeli poravnano članarino za nazaj, to je zaključno z 31. decembrom lani. Na volišče je prišlo 20.210 članov, kar je prav visok odstotek. Sicer je nekaj teh novih članov pripisati novopriključenim krajem, kot so Škofije, Flavje, Hrvatini, Elerji in drugi ter Gračišču in Črnemu kalu, ki bosta tudi spadala pod bodočo komuno Koper, vendar so vse te številke majhne v primeri z osmimi tisoči, za kolikor je članstvo po zadnjem evidentiranju naraslo. To je dober nauk za nove odbore osnovnih organizacij SZDL in za bodoče ko-mtinske, da ne bodo izgubili slika s članstvom. Treba bo na splošno okrepiti dejavnost SZDL in poglobiti njeno družbeno vlogo, ki je doslej prihajala vse premalo do izraza.
Na področju sedanjega koprskega okraja bodo tri komune: Koper, Izola in Piran. IT koprski komuni bo spadalo še Gračišče in Črni kal v sedanjem sežanskem okraju. Na podlagi take teritorialne razdelitve so bile izvedene tudi nedeljske volitve v SZDL. Po številu članstva je najmočnejša koprska komuna z 12.772 člani, Izola in Piran pa jih imata skoraj enako število (Izola 4.171 in Piran 4.140.
Na področju bodoče koprske komune je zdaj 53 osnovnih organizacij SZL)L, o komuni Izola 15 in Piranu 12. To je najnovejše stanje po izvršeni reorganizaciji, kajti mnoge organizacije so se zaradi lažjega dela združile med seboj, ker so uvidele, da bo tako njihovo delo lahko uspešnejše. Sem so vštete že tudi osnovne organizacije v novopriklju-čenih krajih in one na področju Gra-čišča in Črnega kala. Ne bo odveč, če malo pogledamo, kakšno je stanje prav po novopriključenih krajih, k:r je za nas popolnoma novo, novo je pa tudi za tamkajšnje ljudi, ki se počasi vključujejo v naše družbeno dogajanje. Eden od teh korakov v
novo so zanje prav gotovo nedeljske volitve. Po številu članstva so najmočnejši Iirvatini z 254 člani, od katerih jih samo 9 ni volilo. Sledi jim osnovna organizacija SZDL, ki obsega vse štiri Škofije skupaj z Rabu-jezom in šteje 417 članov, ki so tudi skoraj polnoštevilno volili. Obe osnovni organizaciji imata v novih odborih po devet članov, volili pa sta po tri delegate za komunsko konferenco SZDL. Organizacija v Plav-ju šteje 102 člana, v Elerejih pa 78, ki so tudi vsi do zadnjega volili. Kaže, da bo prav v teh krajih Socialistično zveza zelo aktivno posegala v življenje prebivalstva in pomagala reševati vse družbene probleme pri-kjučenih vasi.
Novi odbori stojijo tudi pred konkretno nalogi pridobivanja novih članov v org-i'i:zaci;j. Čeprav je o primeri s stanjem i o drug.h nihajih Slovenije odstotek članov SZDL v odnosu na število volilcev precej višji, nas vendarle to te more zadovoljiti, Izven vrst SZDL je še redno precej ljudi, poštenih in delovnih, ki vsekakor spadajo v njene vrste. Več je vzrokov in najbolj različni so, zakaj taki ljudje stojijo ob strani in se izogbiljejo politični dejavnosti, ■mnogokrat pa je temu vzrok prav nepravilni, odnos voiameznih vodilnih tovarišev po osnovnih organizacijah, kruto izterjavanje članarine in podobno. Neaktivni odbori s o mne-gokje dopustili, da so bili člani v zaostanku s članarino tudi po dve ali tri leta, potem pa so naenkrat, hoteli imeti vso, sicer so članu grozili z izključitvijo in podobno. Pet dinarjev na mesec izgleda malo, toda če se to nabira skozi leta, je pa našemu kmečkemu človeku le težko kar nenadoma preboleli cele stotake.
Pri svojem bodočem delu bodo morali novi odbori razviti veliko večjo delavnost, kot pa so jo pokazali stari doslej. S tem nočem reči, da so bili stari zanič, bili pa so vsekakor premalo aktivni. Premalo so si prizadevali že po vprašanju organizacije, še manj pa za politično akti-vizacijo članstva. V tem je pravzaprav bistvo vsega vprašanja: aktivnost članstva v organizaciji bo toliko večja, kolikor bolj uspešno bo ta reševala družbene probleme, s katerimi prihaja o dotik. To je nekakšen začaran krog, kjer si sorazmerno sledijo vzroki in učinki. Zato so v delti organizacije dolžni predvsem najbolj sodelovati vsi državljani sami, če hočejo, da bodo problemi, ki jih pečejo, tudi uspešno rešeni. Treba se je z vsemi silami boriti za demokratizacijo vsega ntšega družbenega življenja, treba je budno varovati vse pridobitve naše revolucije in zlasti razvijati delavsko samouprav-Ijtnje -o gospodarstvu, kar je predvsem dolžna Socialistična zveza kot najbolj množična organizacija delovnih ljudi naše socialistične domovine. Vse nepravilnosti je treba hrabro iznašati in se boriti za njihovo odstranitev, da bomo lahko čhnprej dosegli kar najbolj zadovoljivo stanje na vseh področjih družbenega udej-stvovania. Pri trm je treba imeti v vidu, da se lahko vsako stvar najhitrejše rešuje samo z združenimi močmi, v resnici množično. Če bo vsak vosamezni član SZDL imel to o mislih in ho vse svoje sile vlagal v politično delo v organizaciji, vo-t"m bo ta res močna in ho lahko hi trn in učinkovito reševalt vse postavljene probleme.

as»
iKBS®l
M. •■:.::■ v
- ••.83§
V. v	^
m
■¡M;
m
iH

t

.ft 1 ■mA i '»•fclp: |
iS ¡SiSI4 * ^

¿..^ ii x " , -v.,	i	cI
s«T £ V • -.- . , v ,' X, v;-'v. i 'V - V..-. .
m
alf

Pillllt §li|i§g
s*. ■ "i'
•I
¡11


Koper - pristanišče
CSL
Kot je znano, je francoski ministrski predsednik Mcndes France po obisku u Rimu odpotoval naravnost v Baden-Daden, kjer se je sestal z nemškim kanclerjem Adenauerjem. Čeprav je bil program vprašanj precej obsežen, vse kaže, da jc bil glavni namen potovanja francoskega premiera sondiranje terena in pripravljanje državnikov tako v Rimu kot v Baden-Badenu na to, da bi sprejeli njegovo zamisel o agenciji za oborožitev.	i 1 '
Za kaj gre pravzaprav? Ratifikacija pariških sporazumov, ki jo je Men-dds France z velikimi težavami do-sesel v skupščini, pomeni odobritev «ldepov o ponovni oborožitvi Nemčije. Vendar pa Francija ni pripravljena dopustiti, da bi ta oborožitev potrkala nekontrolirano. Zato je skušala najti obliko, ki bi ji dopuščala določeno nadzorstvo: agencijo za oborožitev. Po vsemu sodeč pa niso Nemci prav nič razpoloženi gleda uresničitve francoskega predloga in tudi razgovori v Baden-Badnu so to samo potrdili. Pri leni je zanimivo, da ttidi v Rimu Mendes France ni dobil vodpore.
Medtem r>a Sovjetska zveza vztrajno nadaljuie s svojimi napori, da bi onemogočila izvajanje pariških sporazumov. Svojo diplomatsko dejavnost je vre nesla iz Francije, kjer po ratifikaciji ni mnogo več kaj poskušati, na Zahodno Nemčijo. Ponudila je vzpostavitev diplomatskih odnosov in izmenjavo predstavništev, nakar naj bi se pogovorili o vpra-Saniu združitve Nemčije in svobodnih volitev. Kakor je .ta ponudba vabljiva za Nemce, so zavzeli do nje zelo rezervirano stališče. Rusi so namreč postavili pogoj: odpovedati se pariškim sporazumom. Zato te ponudbe komentirajo kot divlomalske manevre, s katerimi hoče SZ preprečiti oborožitev Nemčije.
V zadnjem času je tudi Turčija pokazala veliko aktivnost na mednarodni pozornici. Ministrski predsednik Menderes se je mudil dalj časa v Iraku, kjer je bila sklenjena med obema državama pogodba o vojaškem zavezništvu. Tako pogodbo želi, po iziavah •turških političnih osebnosti, skleniti tudi z Libanonom in Egiptom, Ker pa so te države, kakor tudi Irak, članice Arabske lige, ni razpoloženje, posebno v Egiptu, nič
vrstah
NEW DELHI: Generalni guverner Pakistana Gulam Mohamed je sprejel povabi o indijskega predsednika Prasada, naj obišče New Delili. Gulam Aiohamed bo prispel v ¿New Delhi dne 25. januarja. Politični opazovalci v Delh':ju pripisujejo temu obisku velik pomen. Po komentarjih agencije PTI, je to »prvi korak dobrohotnosti Pakistana do Indije.«
TRST: Kako velika gospodarska kriza vlada v Trstu, dokazuje dejstvo, da je nad tisoč delavcev naprosilo za izselitev v Avstralijo. Gre za tisoč specializiranih delavcev. To so posledice znižanja proizvodnje za 70 in tudi več odstotkov nekaterih glavnih tovarnah.
SPLIT: V četrtek 20. januarja je v splitsko pristanišče priplula japonska ladja, »Jokahama Maru«, ki je pripeljala 1200 ton strojev za itovamo viskoze v Lozniei. Prihodnje mesece bo pripeljala še 6300 ton strojev. To je prva povojna redna ladijska proga med Japonsko :n Jugoslavijo.
ATENE: Na redni seji v grškem parlamentu so soglasn0 odobrili blejski sporazum o trojni zvezi med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
LIMA: Perujska vlada je obja-/vila podatke o zaroti, ki so jo pred kratkim odkrili v Peruju, Po uradnem sporočilu je zaroto pripravil bivši predsednik perujske vlade general Leon Nogiega, ki se je pred več meseci izselil v Argentino. Za •rot-o so odkrili ob aretaciji ljudi, ki so iz severnega čila prestopili ¡na ozemlje Peruja in so pri njih našli načrte in seznam ljudi, ki naj b' sodelovali pri zaroti.
PALERMO: Na severozapadnih obalah Sicilije so začele cvesti pomaranče. Ponavadi cveto šele maja. •Zaradi izredno mile temperature cvetejo tudi mandeljevci in breskve.
iO\vi Ml P
VLil dlLN l"
kaj v prid naporom turškega pre-mierja. Te države so celo obsodile Irak, češ da ruši enotnost arabskih držav.
Oboroženi spopadi v Costaricl še vedno trajajo. Posebna komisija ki jo jc poslal na lice mesta Svet organizacije ameriških držav, je zadevo raziskala in obsodila Nicara-guo, da je pomagala organizirali ta napad na sosednjo Costarico. Vse kaže, da je ta primer zelo podoben guatemalskemu. Vsekako gre za grobo kršitev nedotakljivosti Costarice in vmešavanje v njene notranje zadeve. Oborožene skupine agresorjev so napadle in obstreljevale celo letalo preiskovalne komisije. Po zadnjih vesteh so člani komisije stopili v stik s predsednikom Nikarague in tipalo, da bodo brez večjih težav zajezili krvavi požar, ki se je razplam-tel na mejah med obema, državama.
Po večkratnih letalskih napadih na kuomintanška oporišča na Formozi so kitajske čete pred nekaj dnevi zavzele J ¡k Jang San. Otok leži 12 milj severnozahodno od otoka Ta Čena. Po daljšem premoru, med katerim so bila v akciji, samo letala, so se torej spet spopadli na bojnem polju. Obramba otoka je bila zelo slaba in kuomintangovd so po kratkem odporu klonili in položili orožje.
V Vidmu nadaljujejo pogajanja o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Pogajanja potekajo v znaku medsebojnega razumevanja in lepo napredujejo. Ker so se o načelnih stvareh v zvezi z malim obmejnim prometom v glavnem sporazumeli, pričakujejo, da bodo lahko že čez nekaj dni prešli na reševanje tehničnih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Obe delegaciji sta pristali na 10 do 15 kilometrski pas vzdolž celotne ilalijansko-jugoslovanske meje razen bivše cone B, kjer naj bi bil ta pas nekoliko širši in obsegal ■tudi del bujskega okraja.

B It
Uradni obisk predsednika Tita azijskim deželam je končan. »Galeb« je dv gnil sidro v Rangunu in odpeljal proti Indiji, kjer je tovariš Tito še na neuradnem obisku južni Indiji. Danes se je izkrcal v Madrasu, kjer se bo na kratko udeležil dela konference Vse-indijske kongresn^ stranke, nato pa bo z vsem spremstvom dpo-itoval preko južnoindijskih držav Madrasa, Andre, Majsara m Tra-vankor Kcčina na zahodno obalo. Obiskal bo mesta Mad/a.s, Banga-ilore, Majsuro in Kočdn, kjer se bo vkrcal spet na »Galeba«, ki bo medtem obp'ul južni rt Indije. Z njim se bo preko Adena in Sueza vrnil v domovino.
Ves obisk je tudi v Burmi potekel v znamenju največjega prijateljstva in sporazumevanja na vseh področjih gospodarskega in političnega dogajanja, tako v pogledu mednarodnega položaja, kot v pogledu zveze med obema državama, V nedeljo so bii končani politični razgovori med premierom bur-manskg vlade U Nujem in predsednikom Titom ter njunimi sodelavci. Zadnji razgovorov se je udeležil tudi burmanski zunanji minister Sao Hkun Hkio, ki je pred tem b.'l na potovanju v Evropi in se ni mogel udeležiti vseh razgovorov že spočetka.
Predsednik Tito je v spremstvu U Nuja in svojih sodelavcev obiskal središče burmanske petrolej-ske industrije v čoku, kamor so visoki gostje prispeli z ladjo »M'n-don«, Kakor povsod, so tudi v čoku sprejeli prebivalci jugoslovanske goste z velikanskan navdušenjem.
Po vsej poti s0 jim prirejali viharne ovacije in iih pozdravljali s klicanjem in mahanjem z zastavicami.
Po ogledu vrelcev in čistilnih naprav za nafto v čoku so se gostje vrnili na »Mindon«, ki jih je (zapeljala nazaj po Iravadiju do
mesta Magwe, odkoder so se z letalom vrnili v Rangun. S tem je bil zaključen obisk predsednika Tita srednji in severni Burmi, približal pa se je tudi konec dva-najstdnevnega bivanja v Burmanski uniji, V nedeljo je tovariš Tito §9 govoril na rangunski univerzi o vlogi Jugoslavije v mednarodnem dogajanju, posebej glede na njeno nenehno prizadevanje za ¡mir iin za razvijanje mednarodnih stikov ter prijateljskega sodelovanja med državami, s posebnim poudarkom na odnosih med Burmansko unijo in Jugoslavijo. Govor je imel pred profesorskim zborom in študenti univerze, ko se je obenem zahvalil za veliko čast, ki mu jo je univerza skazala s tem, da ga je imenovala za častnega doktorja prava. V šestdesetih letih obstoja rangunske unl'.verze je bil ta častaii naslov prvič podeljen tujcu.
Ob zaključku Titovega obiska Burmanski uniji sta predsednik burmanske vlade U Nu in predsednik Tito izdala skupn0 izjavo, ¡ki je bila istočasno objavijen-a v ¡Raingunu in Beogradu. V izjavi oba državnika poudarjata istovetnost političnih gledišč obeh držav v pogledu posameznih mednarodnih in notranjih političnih problemov. V izjavi je dobesedno rečeno: »Glede splošnega mednarodnega položaja je bilo ugotovljeno, da sta Jugoslavija in Burma doslej zavzemali v bistvu enako sta-lišče v vseh glavnih problemih, in da so danes njuni pogledi na te probleme istovetni.« Izjava nadalje poudarja skupna in nenehna prizadevanja obeh držav za ohranitev miru v svetu, ker je to edi-mi pogoj za napredek človeštva. Ta mir mora sloneti na načelih mirnega sožitja med državami in na njihovi neodvisnosti ter enakopravnosti. Končno izjava govori o nadaljnjem konkretnem razvijanju medsebojnega sodelovanja na vseh področjih med obema državama in
pove, da je bila posebna pozornost posvečena ukrepom, ki bodo potrebni', da sp bod0 te zveze med našima državama še okrepile.
Prisrčni izrazi prijateljstva so se še stopnjevali pred slovesom jugoslovanskih gostov. Predsednik Tito je v imenu naše vlade podaril Burmanski uniji kompletno vojno oprem0 Za brigado burmanske armade, kar je predisedni U •Nu v imenu svoje vlade hvaležno sprejel. Obenem je burmanska o-¡sredinja vlada darovala jugoslovanskim narodom večjo količino riža.
Na jugoslovansko ladjo »Dinaro«, ki se mudi v rangunskem pristanišču, so vkrcali številne darove, (ki s0 preobsežni, da bi jih lahko prevzel »Galeb«. Ta-ko so med drugim vkrcali na »Dinaro« tudi dva isiona, ki nosita ime »Ljubljeni« in »Zvesta«, ter mladega leoparda, ki so ga predsedniku Titu podarili prebivalci Taung Dž ja. Slona je dobila v dar jugoslovanska vojaška misija, ko se je pred dve-pia letoma mudila v Burmi.
V ponedeljek je eskadra predsednica Tita zapustila Rangun in odpiu'a proti Madrasu. Od visokih staniškem pomolu poslovili najvi-•jugoslovanskih gostov So se na pri-šij burmanski državni voditelji B predsednikom dr. Ba Ujem in •U Nujem na čelu. Danes, v petek, je »Galeb« pristal v Madrasu, kjer gost na vseindijskem" Kongresu. ,bo predsednik Tito šR neuradna Tam se bo ponovno sestal z indi jskim premierom Nehrujem, nakar se bo preko južne Indije vrnil r pristanišče Kočin, kjer ga čaka njegova eskadra, da ga ponese v idomovino.
Po vsem svetu časopisje obširno komentira potovanje predsednika Tita po Aziji in mu prianava ve-(lik pomen, ki ga nobeno omalovaževanje nekaterih ljudi, ki jim naša prizadevanja za mirno sožitje v svetu ne prijajo, ne more zmanjšati.
Zasedanje koprskega okrajnega ljudskega odbora
ijUG8L
»No, kaj si res ne pustiš legale nataknili?«
V sredo je bila v Kopru skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora, na kateri so odborniki odobrili uredbo, ki določa, da bodo na dopolnilnih volitvah 27, februarja v novopriključenih krajih bivše cone A izvolili dva delegata za okrajni ljudski odbor. Ista uredba predvideva ustanovitev dveh volilnih enot, in sicer 48., Id bo obsegala
¥ 1CSF
t¿r.Jii sis
Lani v novembru so se v Beogradu začeli razgovori med italijanskimi in našimi gospodarskimi funkcionarji za sklenitev gospodarskega sporazuma med našima državama. Pogajanja so bila prekinjena pred Novim letom, znova pa so se začela včeraj v Rimu. V prvem, beograjskem delu razgovorov so bila rešena vsa do tedaj sporna vprašanja med našima državama, razen dela vprašanja optantskega premoženja. Vsa ta vprašanja so izhajala iz mirovne pogodbe z Italijo, ki je bila uveljavljena leta 1947, dalje iz rimskega sporazuma iz leta 1950 in končno iz zadnjega londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju. Nekatera vprašanja so že bila urejena s finančnim sporazumom, ki sta ga naši državi podpisali v Beogradu pretekli december. Urejena so že vprašanja reparacij, ki jih Italija dolguje po mirovni pogodbi, dalje vprašanje pri nas nacionalizirane imovine italijanskih državljanov in vse druge, obveznosti, iz katerih izhajajo medsebojne terjatve. S tem so bile odstranjene vse ovire, ki so bile še napoti tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju mecl našima državama. Italijanska vlada se je z omenjenim sporazumom obvezala, da bo v treh letih v določenih zaporednih obrokih stavila naši vladi na razpolago 30 milijonov dolarjev. S posebnim dodatkom k omenjene-
mu sporazumu so določena tudi naročila investicijske opreme in drugega industrijskega blaga, ki ga namerava naša država kupiti v Italiji za ta sredstva.
Na pogajanjih, ki se zdaj nadaljujejo t> Rimu, bodo italijanski in naši gospodarstveniki proučili vse možnosti nadaljnjega razvoja gospodarskih stikov med našima državama. Te možnosti so podane zlasti po rešitvi tržaškega vprašanja, s ka-lero se začenja nova etapa v medsebojnih odnosih. Dosedanji gospodarski odnosi so bili zaradi stalnega napetega ozračja, ki ga je povzročalo nerešeno tržaško vprašanje, omejeni skoraj samo na lokalni promet pri Gorici in na manjša prizadevanja posameznikov za vzpostavitev trgovinskih zvez med sosednimi gospodarskimi organizacijami, ter na standardno blagovno izmenjavo. Če bi ne bilo zgoraj omenjenih nasprotij med našima državama, hi iz prvotnih minimalnih trgovskih zvez lahko nastalo intenzivno vsestransko gospodarsko sodelovanje. Zdaj, ko so vse omenjene ovire odstranjene, je čas za poglobitev tega sodelovanja.
Nas na tem področju zlasti zanima rešitev vprašanja drobnega blagovnega prometa v obmejnih kraljih, ki bodo tudi na dnevnem redu rimskih vogajanj. Posebno bodo obravnavali vprašanje individualnega obmejnega prometa. Na teh pogaja-
njih bi bilo treba ustvariti osnovo za sklenitev regionalnega sporazuma, ki bi reguliral promet blaga med tistimi kraji, ki so gospodarsko med seboj navezani, loči jih pa državna meja. Zato bi morali revidirali vse
•	doslej veljavne sporazume, ki se nanašajo na ta problem. To velja zla-
: sti za goriški sporazum, sporazum med bivšima conama A in B ter sporazum med bivšo cono A STO in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen lani tik pred podpisom londonskega sporazuma. Sedanja pogajanja naj bi določila režim takega regionalnega
•	tržaškega in goriškega sporazuma, odredila naj bi področia, za katera bi ti sporazumi veljali in končno tehniko plačevanja ter blago, ki bi prišlo v poštev za zamenjavo. Tak sporazum naj bi se nanašal samo na blago krajevne proizvodnje in na ■krajevne usluge. Na osnovi takih določil hi potem gospodarske zbornice na obeh straneh lahko sklepale konkretne sporazume.
Še mnogo je vprašanj, o katerih bosta morali delegaclii razpravljati. Tu je še viirašanje ribolova italijanskih ribičev v naših vodah, vprašanje okrepitve prometnih zvez, uvoza elektrike, .sodelovanja v turizmu in podobno. Vsekakor pogajanja pomenijo korak naprej v konstruktiv-
. 71 cm sodelovanju med našima državama in samo želeli je, da bi bila čimprej in čim uspešneje zaključena.
področje vasi Škofije, Plavje in Ba-dihe ter 49. za področje vasi Elerji, •Hrvatini, Božiči, Ccrej, Premancan in Barizoni.
Po krajši razpravi so nato odobrili odlok o urnikih 'trgovin in javnih lokalov, odlok o popisu živine, odredbo, ki določa 30. junij kot rok, do katerega morajo gospodarska podjetja predložiti prijave za izdajo delavskih knjižic ter začasno odredbo o pobiranju občinskega davka na promet.
Na skupščini so nadalje sprejeli odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb ter ustanovili komisijo za ugotovitev katashskega dohodka. Obravnavali so tudi nekatere predloge gospodarskega sveta in sklenili odobriti spremembo dejavnosti .papirnice in knjigarne LIPA v Kopru. To podjetje se bo odslej imenovalo »Primorska založba LIPA« s sedežem v Kopru in s podružnicami v Izoli, Piranu in Portorožu. Bavilo se bo z založništvom, izdajanjem in s prodajo knjig ter s prodajo časopisov, revij, učil, tiskovin in podobnega materiala. Preusmeritev podjetja je bila potrebna zaradi tega, ker prejšnja založba ni mogla zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zadostiti ogromnim potrebam po slovenski knjigi med primorskim prebivalstvom.
Ob zaključku so odborniki sprejeli več predlogov o osamosvojitvi nekaterih socialnih, zdravstvenih, družbenih in drugih ustanov koprskega okraja.
Skupščina je nato razrešila dosedanji .gospodarski svet koprskega okraja in izvolila .novi 11-članski gospodarski svet. Za začasnega predsednika so izvolili podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora Nerina Gobba-Gina. V novem gospodarskem svetu bodo naslednji člani: Rado -Ostrouška, Zoran Zlobec, Jakob Draksler, Iva Rozman, Karel Klun, Mario Santin, Rado Pišot-So-kol, Alfonz Dolhar, Ivan Knez i» dr. Stanko Kovačič,
M	W Dfj	«JFSr1	rA
zaoruzmkov m Mursken
V lanskem letu je še prav posebno prišlo do izraza prizadevanje, vseh zadrug in njihovih članov po Koprskem, da bi svojo dejavnost prenesli na intenzivno proizvodnjo v kmetijstvu, trgovina pa naj bi bila postranska veja njihovega gospodarskega udejstvovanja. V ta namen jc bilo zlasti treba povečati obdelovalne površine, za kar je v okraju dovolj pogojev. Pisali smo že o doseženem napredku zlasti v vinogradništvu, navedli pa bomo še nekaj uspehov na področju poljedelstva, sadjarstva in vrtnarstva. Prizadevanja za ureditev novih površin so bila tako velika, da ni bilo mogoče zrigolati vseh zemljišč ki so jih zadružniki za to namenili, čeprav so bila docela izkoriščena vsa razpoložljiva sredstva v okraju in je prišla na pomoč s svoiimi stroji celo Agroobnova iz Ljubljano-. zanimanje za intenzivnejše obdelovanje zamlje pa narašča tudi med zasebnimi kmetovalci, Id že imnogolcje kažejo težnjo za zdru-
ževanjem svojih zemljišč v večje površinske komplekse, na katerih bo moči uvesti smotrno obdelovanje.
Navedli bomo samo nekaj podatkov z različnih strani okraja. Tako je zadruga Marezigah predvidela za nove nasade vinske trte in sadnega drevja kar 40 hektarov zemljišča. Od tega je že zrigolano čez 10 ha. Vse potrebno delo vršijo člani - kmetovalci sami, zadruga jim le posreduje potrebne kredite,1 ki znašajo povprečno na člana 100.000 din. V več primerih člani združujejo svoja zemljišča, ker se zavedajo, da bodo večje površine skupno mnogo lažje in z manjšimi režijskimi stroški obdelovali.
Uspešno delo so opravili tudi člani sečoveljske zadruge. Preorali so kar 6 ha strnjenega zemljišča, na katerem bodo gojili zgodnjo zelenjavo in drugo .povrtnino, Tazen tega pa so nasadili tudi oljke. Na tamkajšnjem zamočvirjenem terenu pa so še velike neizkoriščene možnosti,
Na Postojnskem urejujejo vprašanje splošnega ljudskega premoženja
V okviru pogostili razprav o organizaciji komun na področju sedanjega okraja so na encin zadnjih sestankov predsednikov in tajnikov občinskih odborov na sedežu OLO v Postojni razpravljali tudi o še neurejenih razmerah in nepopolni evidenci nad splošnim ljudskim premoženjem. O tem problemu je bilo že veliko govora in so se za njegovo ureditev stalno zavzemali najodgovornejši okrajni funkcionarji. Pravna služba pri okrajnem ljudskem odboru je morala reševati brez števila zapletenih primerov in ugotoviti marsikje resničnega pravnega lastnika. Mnoge pravne osebe in gospodarske organizacije, zavodi in ustanove so mislili, da so s tem, ko so jim objekti splošnega ljudskega premoženja bili poverjeni v upravljanje, postali že tudi pravni lastniki tega premoženja, kar pa je vsekakor zmotno mišljenje. Muogokje je potem to
w sezam
Kdo ve, kakšno vekanje, bi se spraševati. Pa je res pri železriški postaji v Sežani v zadnjem času, že skozi ves december in januar, slišati zajce, kako obupno vpje-jo na pomoč. Malokateremu se po-strea':, da da nogam vetra in se dokoplje do svobode že prej, kot mu je namenjena. Smo namreč prav isE<ecti sezone izvoza žiivih divjih zajcev, za katere je na zahodu, zlasti v Franciji in Italiji, veliko zanimanje. Kot je znano, je v Franciji neki zdravnik z virusom posebne bolezni cepil nekatere divje zajce na svojem posstvu, kjer se jih je hotel iznebiti, pa se je ta kuga razširila na vso Francijo in še izven njenfih meja. Ko se je v glavnem polegla, ie francoska lovska organizacija začela na veliko uvažati žive divje zajce, da bi ža-lostao stanje popravila. Zlasti veliko jih kupuje pri nas in ves izvoz gre večinoma čez Sežano. Veliko jih izvažajo iz Banata ;n Vojvodino ter Srema, pomemben izvoznik pa je tudi naše Prekmurje, Zajci imajo dobro ceno, saj dobimo povprečno 10.000 deviznih dinarjev za par.
Zajci potujejo kot bizovozno blago v posebnih zabojih po šest skupaj. V Sežani jih mora veterinar ponovno pregledati, da gred0 iz države res samo zdravi eksemplar-ji in pri tem pregledovanju se zajci na vso moč derejo :n skušajo niti.
Izvoz živih zaicev predstavlja pomemben dohodek v devizah. Prav v zadnjih dneh so lovišča v Prokmurju na enem samem lovu odlovila v mreže 1100 zajcev, k so bili takoj eksportirani, v kratkem pa bodo poslali v inozemstvo nadaljnjih 2000 živili divjih zajcev, ka.T pomeni velik dohodek in priliv deviznih sredstev, ki je obenem nekakšen stimulains za lovske družine, da se gojitve divjadi bclj oprijemajo,
premoženje dc-zorganizirano prehajalo iz rok v roke, brez prave evidence, večkrat na podlagi raznih zamenjav. da ne rečem celo kupčije, kar je zadevo še bolj zamešalo. Zato je bilo tudi tako težko zbrati vse potrebne podatke in do potankosti uvesti evidenco nad vsem premoženjem.
Poglavje zase so agrarne skupnosti, kjer je zlasti mnogo spornih vprašanj, ki so nastala na podlagi neupravičene delitve teh skupnosti. Delitve so bile napravljene po domače in nikjer zabeležene, zaradi česar so nastali poznejši nesporazumi med posamezniki, ¡ki so si skupnosti razdelili in med skupinami na istem oodročju, ki te delitve niso priznale za veljavno.
Okrajni ljudski odbor sestavlja pri svojem tajništvu za vsako občino na svojem območju poseben matični register, iz katerega bo potem razvidno stanje splošnega ljudskega premoženja za vsako občino posebej. To pa še ne bo moglo biti povsem urejeno do formiranja novih komun, ki tega odprtega vprašanja ne bodo prevzele. Zato so predlagali, naj bi se osnovala posebna komisija, ki bi do konca izvedla evidentiranje tega imetja in rešila dokončno vsa pravna vprašanja okrog tega in šele nato vse skupaj predala kot .popolnoma .razčiščeno v upravljanje komunskim organom po novi teritorialni Tazdelitvi. S tem bi vnaprej preprečili vsa morebitna nesoglasja o tem vprašanju med bodočimi komunami. Problem sam navsezadnje ni toliko težak kot zamuden.
Brko.
ki bi po smotrni ureditvi lahko napravile Sečovlje za donosno vrtnarsko in sadjarsko področje.
Z vrtnarstvom se ukvarjajo tudi člani dekanske zadnige. Na svojih zemljiščih so uredili 7 toplih gred za gojitev zgodnjega paradižnika in drugih sadnih in vrtnih sadik. Grede obsegajo skuppno površino 12 in pol hektara. Pripravljajo šc drugi kompleks zemljišča v izmeri 13 ha za mandljev in oljčni nasad, poleg tega pa je še 4 ha ta zadruga odredila za ■nov vinograd in 2 za breskov sadovnjak.
Tople grede, za gojitev povrtnin-skili sadik urejata na svojih področjih tudi kmetijski zadrugi pri Sv. Antonu in v Šmarjah. Pri Sv. Antonu bodo razen tega zasadili tudi 2 ha novega zemljišča z mandlji. V vanganelski zadrugi so združeni člani zrigolali za vinograde in sadovnjake nad 10 ha strnjenih površin in jih žc tudi ,v glavnem zasadili. Zlasti veliko delo pa je opravila zadruga v Izoli, ki je ustanovila v svojem okviru poseben kmetijski obrat, ki je doslej zrigolal nad 24 ha zemlje za vinograde in že tudi okrog polovico zasadil s trtami.
Zaostajati mi hotela tudi zadruga v Kopru in je pripravila okrog 7 ha zemljišča 'za bre-skov sadovnjak, vendar svejega namena ni mogla izvesti, ker je zemljišče predvideno za gradnjo stanovanjskih objektov.
Skoraj vse zadruge pa mimo navedenih del pripravljajo tudi povečano saditev oljk. Ce bodo vse zadružne organizacije in tudi zasebni kmetovalci, ki tudi kažeio veliko zanimanje za dvig kmetijske proizvodnje, dosledno nadaljevali začeto delo, potem bo Slovenska Istra v prihodnje res lahko opravičeno nosila naslov »vrt Slovenije«.
Uspeh krvodajalcev v koprskem okraju
Pretekli teden je bila v koprskem okraju izvršena človekoljubna akcija. Okrajni Rdeči križ je organiziral akcijo z;', r.-1'laio krvi. Prijavilo se je skupno 128 krvodajalcev in to 60 v Piranu, 50 v Kopru in 18 v Izoli. Priznanje zaslužijo nameščenci slovenskega otroškega vrtoa v Kopru, ker so se vsi odzvali .pozivu za oddajo krvi.
Težko avtomobilske!
V ponedeljek se jc na cesti med Sežano in' Postojno zgodila težka avtomobilska nesreča. Avtomobil Zavoda za slepo mladino iz Ljubljane je zaradi prehitre vožnje zadel v obcestni kamen. Zaradi močnega udarca so bili težje poškodovani učitelji Zavoda za slepo mladino v Ljubljani — slepi Franc Rožanc, njegova žena Cveta in Franc Pe-trič. Šofer Srečko Gartncr je dobil le lažjo poškodbo na glavi. Ponesrečence so takoj prepeljali v vipavsko bolnišnico na kirurški oddelek.
M ¡¡¡¡¡p
fe wmm
Značilna istrska »kolona«
vhod v ograjeno kmečko dvorišče v Dekanih.
Rekorden razvoj i si učinek Splošnega »Kraški zidar« v Sežana ■=■ Problemi
Te dni je bilo dograjeno in pokrito osrednje poslopje nove popolne sežanske gimnazije, ki sloji na rahli vzpetini med parkom »starega gradu« in »Črno potjo«, ki vodi mimo zgradbe okrajnega sodišča ter v loku krene proti železniški postaji. V prostoru, ki se odpira od nove gimnazije proti zahodnemu delu mesta, raste od tal novo naselje, kjer bo žc letos dograjenih 8 do .10 sodobnih stanovanjskih hiš, ki bodo s ponosno šolsko zgradbo na čelu predstavljale prvo izvršeno etapo regulacijskega načrta. Sežane. V zaokroženi celoti z novo bolnico, mlekarno, mehanično delavnico ter industrijsko zgradbo »Telekomunikacije« in novo tovarno pletenin, pomeni ta del nove Sežane začetno obliko bodočega obmejnega mesta, ki bo po perspektivi razvoja doseglo S do 10.000 prebivalcev.
Zgraditev gimnazijskega poslopja, ki bi ustrezalo sodobnim šolskim pogojem, je bila ena izmed najbolj perečih potreb vsega kraškega in brkinsko-is Irskega predela, ki gravitira k Sežani, Pomanjkanje šolskih
gradbenega podjetja
prostorov je dopuščalo sprejem le omejenega števila dijakov v sežansko gimnazijo. Z uvedbo pivih dveh višjih razredov gimnazije pa se je te omeiitev še bolj povečala in mnogo nadarjenih učencev je moralo prekiniti srednješolski študij s 4. razredom in se posvetiti kakemu obrtniškemu ali drugemu poklicu. K temu je še pripomogla okolnost, da Sežana nima ustreznega dijaškega doma, niti zasebnih dijaških stanovanj, Šolanja svojih otrok v oddaljenih mestih pa starši finančno ne zmorejo.
Nova gimnazija v Sežani bo v vseh osem razredov lahko sprcjola 350 in več dijakov. V načrtu jc tudi gradnja dijaškega doma in bo tako zagotovljena vzgoja naraščaja, ki bo na domači gimnaziji dobil podlago za katerikoli življenjski poklic.
Izvedba načrtov za zgraditev sežanske gimnazije je bila poverjena splošnemu gradbenemu podjetju »Kraški zidar« v Sežani. Organizatorji in voditelji »Kraškega zidarja« so izključno Kraševci. ki so se tudi
v tem primeru izkazali s svojo jekleno vztrajno: rjo, zmožnostjo in iznajdljivostjo S skromnimi osnovnimi sredstvi in ob pomanjkanju strokovne delovne sile so se z občudovanja vrednim elanom zagrizli- v delo. Gimnazijo v Sežani so pričeli graditi v avgustu 19.5-1 in je danes že pod streho. Razen tega zida »Kraški zidar« tudi stanovanjske hiše v novem naselju. Kakor hitro bodo odobreni potrebni krediti, bo to podjetje pričelo z veliko adaptacijo stare tovarno pletenin, kjer je predvidenih 9 sodobnih družinskih stanovanj ter prostori za knjižnico in čitalnico.
Z dograditvijo gimnazije in novih stanovanjskih hiš bo v Sežani končno rešeno tudi vprašanje učiteljskih stanovanj, kar bo pospešilo dotok strokovnega učiteljskega kadra v Sežano. Kljub vsem še obstoječim problemom in težavam so sežanskemu šolstvu na obzorju novi, boljši časi. 'ki bodo naši mladini zagotovili urejene vzgojne pogoje.
Z. J.
V nedeljo je organizacija Zveze borcev v Ilirski Bistrici imela svoj redni letni občni zbor, ki je ob dobri udeležbi članstva obravnaval delo organizacije v preteklem letu. Kot močna in politično zrela množična organizacija — saj so njeni člani skozi narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi tudi na tem področju nosili levji delež opravljenega dela — je tudi v lanskem letu aktivno posegala v družbeno življenje ilir-sko-bistriškega okoliša.
Največjo skrb je organizacija lani posvečala otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Takih otrok imajo na svojem področju 147. Od teh jih 31 obiskuje še osnovno šolo, 2 dopolnilno, 16 jih je v nižji in 6 v višji gimnaziji, 15 je učencev v gospodarstvu, 23 je zaposlenih po raznih obrtih, v trgovini in drugje, II se jih šola v raznih strokovnih šolali, 43 ,pa je kmečkih delavcev.
Odbor je zlasti poskrbel, da so vsi otroci, ki se še šolajo, potrebni štipendije iz kreditov okrajnega odbora ZB v Postojni, Razen tega pa so tudi sicer poskrbeli zanje in ti otroci vedno bolj čutijo, da njihovi starši niso zaman dali svoja življenja in da skupnost zdaj s podvojeno skrbjo gleda nanje. Na dan Jugoslovanske ljudske armade je organizacija obdarovala 95 takih otrok. Nekateri bolj potrebni so prejeli tudi po dva ali tri pakete z živili, zlasti pa z obleko in obutvijo. Vrednost posa-

meznega paketa je bila tudi do 10.000 din.
Veliko je ZB pripomogla v lanskem letu tudi k pravilni zaključni razdelitvi za obnovo v vojni poškodovanih in požganih domov. Posebna komisija je vestno pregledala vsak posamezen primer in potem dala svoje mnenje skupaj s komisijo SZDL oblastnim forumom, Id so odobravali potrebne kredite.
Zaradi nekaterih pomislekov Glavnega odbora ZB v Ljubljani in spomeniškega odbora še ni mogel biti lani končan spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici ter bo mor?.' to izvesti novoizvoljeni odbor. P av takšen .položaj je v Tominjah. Glavni odbor je zavrnil sklep, da se tam postavi spominska plošča padlim borcem in žrtvam fašizma iz nekaterih "morda nebistvenih pomislekov in tako ta .partizanska vas, ki je bila v vo'ni požgana in je tudi v človeških žrtvah dala velik doprinos NOB, še vedno nima vsaj skromnega spomenika ali plošče,
Novi odbor sc bo moral zlasti pozanimati 'tudi za zbiranje zgodovinskega gradiva iz NOB na svojem področni, 'ker ni bilo doslej v tej smeri skoraj nič storjenega. Bila bi velika škoda, če bi se s tem odlašalo, ker bo sicer mnogokaj zapadlo pozabljenju.	—é
V torek popoldne je bila v Vipavi razširjena seja občinske-ja ljudskega odbora, ki sta i.i prisostvovala tudi zvezni ljudski poslanec, pisatelj France Bevk in ljudski poslanec republiškega zbo-Ta proizvajalcev Anton Ferjančič-Zvonko. Seji prisostvovali tudi zastopnik' družbenih organizacij, podjdtij, zaldmug J|n ustanov vse vipavske občine. Na seji so razpravljali o raznih gospodarsk;h vprašanjih, ki čakajo reš;tve. Gornji del Vipavske doline nima p"t-ne vode, zato bodo okrajnemu ljudskemu odboru v Gorici predlagali graditev vodovoda.
Na vseh zborih volilcev in množičnih sestankih prebivalci tega V pava in okoliščkih vasi poudarjajo potresne gradnje železnice Ajdovščina — Pres-tranek, ki bi šla skozi gornji del Vipavske doline. Zvezni ljudsk' poslanec. Fran-cp Bevk je obljubil, da bo o tem seznanil odbor za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine. Z zgraditvijo tega del.a železniškfi proge bi zgornja Vipavska dolina veliko pridobila. Posebno bi nova proga koristila gospodarstvu, ker bi se potem hitreje razvijalo.
Drugo važno gospodarsko vprašanje, k ie bilo predmet razprave, je regulaoija reke Vipave in hudournikov Bela in Močilnik, ki večkrat povzročajo veliko gospodarsko škodo s poplavami.
— ak —

Vztrajnost, marljivost in požrto-vaJnost delavcev dn 'kmetov po Tolminskem in Idrijskem je .bila v preteklem lotu nagrajena z vrsto delovnih zmag. Tako je. najvišja vas na Primorskim, Vojsko nad Idrijo, v decembru slavila zaključek elektrifi-ikacijskih del. Začeli so uvajati elektriko že v letu .1953, lani pa so to delo popolnoma končali. Vas je znana že po svojem doprinosu v narodnoosvobodilni borbi, Odveč bi bilo zdaj ponavljali strnjene napore va-ščanov tudi danes v mirni graditvi, kar je posebno .prišlo do,izraza pri delih za elektrifikacijo vasi, Vaščani so vedno pripravljeni dati vse za izboljšanje svojih življenjskih pogojev. Pri tem zaslužijo vso pomoč, ki jim jo naša skupnost lahko da. Stari ljudje skoraj ne morejo verjeti, da ljudska oblast tako skrbi za vse državljane in postopoma odpravlja razlike med mestom ¡in vasjo.
Prav tako delovno zmago so slavili tudi prebivalci Kanomeljske doline, ki je od Spodnje Idrije do Oblakovega vrha dolga nad dvanajst kilometrov. Devetega januarja letos so prebivalci imeli pravi ljudski praznik, saj je na ta dan prvič zagorela električna luč v nad sedemdesetih kmečkih domovih. Dve leti je trajala trda delovna borba za uvedbo v hiše in gospodarska poslopja doline. Zmaga je bila toliko večja, ker moramo vedeti, da so posamezne lriše vasi Spodnjih, Srednjih in Zgodnjih Kanomelj ter Oblakovega vrha zelo raztresene po vsej dolini. Vsi prebivalci so prispevali po svojih močeh, da je bila dolina deležna velike pridobitve. Zdaj niso za kmete dolgi zimski večeri več vprašanje. Pridne čipkarice. mizarji, kolarji, gospodinje in šolarji z velikim veseljem nn zadovoljnim nasmehom tudi ob večernih urah ob dobri električni svetlobi opravljajo svoje delo.
Da so res opravili veliko delo, dokazuje. tudi nad osem kilometrov voda visoke napetosti, ki so ga morah postaviti. Ze leta 1953 so v ta dela investirali tri in pol milijona dinarjev, lani pa nadaljnjih pet in pol milijona. Z opravljenim delom na tem področju so postavljeni temelji za elektrifikacijo Krnic, Še-breljskega vrha, Jagaršč in Šebrelj, ker je sedaj postavljeni daljnovod del načrta, ki predvideva elektrifikacijo imenovanih vasi. K opravljenemu delu je veliko pripomogel tudi rudnik živega srebra v Idriji, kar tudi priča o sodelovanju med mestom in vasjo, med industrijskim delavcem in kmetom. Kmetje oskrbujejo rudniške delavce z raznimi surovinami in življenjskimi potrebščinami, rudnik pa jim te dajatve vrača v obliki denarne pomoči.
Električno luč so dobili tudi prebivalci vasi Gmdence pri čepovan-skih Vratih, Strmec 'in Predil pod Mangartom. Zasvetila je pravtako tudi na Selcah pri Podmelcu. Obnovljeni so bili odcepi daljnovoda v Kobariški dolini, ki so bili v že zelo slabem stanju, tako zlasti proti Liv-ku, Vrsnu pod Kinom, Kmu in Tolminskim Ravnam. V to delo je bilo vloženih več milijonov dinarjev, ki jih je prispeval Okrajni ljudski od-
bor v Tolminu iz svojih investicijskih sredstev.
' V mali vasici Čeplez nad Cerknem pa so za srečen in vesel zaključek starega leta odprli nov vodovod, Ze cesarska Avstrija je zanj imela pripravljen načrt, vendar pod Italijo tedanji oblastniki niso hoteli o njem nič vedeti. Šele nova Jugoslavija je pomagala uresničili davne želje va-ščanov. Ni čudno, če so 80-letnemu starčku prišle solze v oči. ko je stal pred domačo hišo in gledal, kako je pritekla zdrava in pitna voda iz pipe. »Zdaj ne bo treba več nositi vode v brentah od studenca in krava ne bo več mukala za svojim škafom vode«, je radostno dejal. Vaščani so nato manifesta tivno razbili stare in težke lesene brente, v katerih so morali doslej donašati vso potrebno vodo od studenca pod vasjo. Partizanska mati, katere lik je upodobljen na spomeniku padlim borcem v Cerknem, je z otvoritvijo 'tega vodovoda dočakala delno .izpolnitev svojih sanj in vrnitev tistega, kar je med zadnjo vojno radodarno delila Sterilnim partizanskim borcem.
Pravtako so na svoje delovne uspehe ponosni vaščani v Otaležu. V vasi .imajo velik zadružni dom z lepo opremljeno dvorano za različne kultnme in druge prireditve, kot je nimajo daleč naokoli, napeljali so elektriko in nazadnje še vodo. To so tri velike pridobitve, za katere so tudi sami opravili veliko dela in so jih resno lahko veseli.
V Novakih se borijo za zgraditev gasilskega doma. Cerkljanski vrh za svojo elektrifikacijo, Šcbreljci za do-
graditev gospodarskega doma, na Šentviški gori pa za ureditev kulturne dvorane, ki bo za vso okolico velikega pomena.
Po vsem Tolminskem je čutiti vedno močnejšo težnjo po gospodarskem in kulturnem napredku vasi. Razveseljivo je, da ta težnja prihaja iz vrst samih vaščanov, da dajejo sanid pobudo za posamezna dela in jih tudi sami pomagajo uresničevati. Tako se vasi vse bolj in .vsestransko razvijajo .in skušajo nadoknaditi, kar so pod silo razmer zamudile.	P. V.
Občinska konferenca ZB v Črnem Kalu
Na zadnji občinski konferenci Zveze borcev, ki jc bila pred dnevi v Loki, so med drugim razpravljali tudi o tem. da bi postavili spomenik padlim borcem. Iz le občine je padlo 134 borcev v NOV. V sedanjem okraju Sežana jc v primerjavi s številom prebivalcev ta občina dala nljveč žrtev. Na konferenci so izvolili .pripravljalni odbor, ki bo skrbel za zbiranje prispevkov in izbral prostor, kjer naj bi stal spomenik. Predvidoma bo to kraj, kjer se nova cesta, ki jo gradijo od Rižane proti Črnemu kalu, priključi stari, Od lam bodo videli spomenik iz Loke, Brezovice, Podpcči in še drugih krajev.
Do sedaj so zbrali že 300.000 din prispevkov. Zbiranje pa je še v teku. Pripravljalni odbor se bo za pomoč obrnil na razna podjetija v Sloveniji.
' • -■. -. • -

L.esno-:ndustrijski kombinat »Javor« na Pivki je močan predstavnik lesne industrije na Posaojnskem. Zlasti so poznane in cenjene njegove »panelke« .'n• pa furnir, tako da podjetje ne more zadovoljiti vseh potreb.
Vela tudi za izvoz.
mm®............
V zadnji številki našega lista smo pisali, da morajo zlasti brkinski sadjarji posvetiti veliko skrb zatiranju ameriškega kavarja, ki se je nevarno razširil. Na sliki vidimo po kaparju ožrte veje na češpljevem drevesu v Brkinih.
Okrajni ljudski odbor Koper nam je poslal v objavo:
Zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi, katerih veljavnost je bila v smislu zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero je z mednarodnim sporazumom razširjena civilna uprava FLRJ z dne 26. 10. 1954', razširjena na okraj Koper, se tu uporabljajo začenši s 1. januarjem 1955 v celoti, v smislu uredbe Zveznega Izvršnega sveta za izvedbo omenjenega zakona z dne 29. 12, 1954,
V smislu 35. člena navedene uredbe se prebivalci in pravne osebe na območju okraja Koper opozarjajo na svoje obveznosti, zvezane z roki, ki za njih izvirajo iz takih zveznih .predpisov, katerih veljavnost ni bila še .preje razširjena na ita kraj z odredbami komandanta bivše Vojaške uprave JLA. Po 3. členu uredbe so vsi spodaj navedeni roki za izpolnitev teh obveznosti začeli veljati dne 1. I. 1955. Te obveznosti so zlasti:
1. Po 6. členu uredbe o reviziji in likvidaciji skladov upravnih depozitov, pologov, kavcij in denarnih sredstev bivših društev z dne 13. aprila 1950, Uradni list FLRJ štev. 29-24S/50, se pologi zasebnikov, najdeni na dan 9, maja 1945, prenesejo na državo, če se ne dvignejo v 6 mesecih.
Po 7. členu iste uredbe so polož-niki dolžni v istem roku dvigniti tudi varščine, položene v korist držaive, za katere -se ugotovi, da obveznosti ni več. Varščine, ki. jih položniki ne bi dvignili v prednjem roku, postanejo državna last.
m as m
Država povrne vrednost prenesenih sredstev upravam zasebnih skladov oziroma lastnikom varščin oziroma lastnikom varščin oziroma upravnih depozitov dn pologov, prenesenih na državo po navedeni uredbi, če se zglasijo s .pravilno zahtevo v treh letih.
2.	Po 43. členu uredbe o odškodninah, nagradah in ugodnostih iz-ncjdiileljev, novotarjev, racionalizator-jev z dne 6. maja 1949, Uradni list FLBJ štev. 40-336/49, se iznajdite-ljem in novatorjem, katerih iznajdbe ali tehnične dopolnitve so se izkoriščale že pred 1. januarjem 1955 in so še izkoriščajo, lahko prizna pravica do odškodnine po predpisih navedene uredbe, če to zahtevajo v roku 6 mesecev.
3.	Po 1. členu Uredbe o vzpostavitvi .patentov in pravic vzorcev, modelov ter tovarniških in trgovskih znamk z dne 28. novembra 1950, Uradni list FLRJ štev. 67-622/50, se osebam, ki. so imele patente ali pravico vzorca, modela ali pa tovarniške ali trgovske znamke, oziroma osebam, na katere so te pravice prešle, pa so jim v času od 3. septembra 1939 do 1. januarja 1946 prenehale, te pravice vzpostavijo, če naknadno v roku 10 mesecev opravijo vse, kar je predpisano za njihovo ohranitev, ne da bi morali plačati dodatne ali kazenske takse.
Po 2. členu iste uredbe lahko osebe, ki so do 1. januarja 1946 podale
Od vseh komisij, ki delujejo pn Okrajnem odbOTu Ljudske tehnike v Novi Gorici, je prav gotovo najbolj delavna, kmetijsko-tehnična komisija, ki s° trudli, da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi dvignila na čimvišjo raven vse otroke kmetijskega udejstvova.nja. Zato se predvsem poslužuje strokovnih predavanj in organizira teoretične-prak-«tačsne tečaje za kmečko mladino,
Tako se je pred kratkim končal v Šempetru peri Gorici sedemdnevni kmetijski tečaj, ld ga je redno .'obiskovalo nad 75 mladincev, večinoma članov Splošnih kmetijskih zadrug na Goriškem. Celo iz odda-iljenih Brd je obiskovalo tečaj o-kreg 30 kmečkih fantov, ki so z zanimanjem sledili! predavanjem. Na tečaju so predavali najboljši strokovnjaki »VAnarsko-sadjarske postaje« iz Šempetra in Okrajne zadružne zveze, kti je daila na razpolago za izvedbo tečaja tudi svoje prostore. Izkaza'0 se je tudi podjetje »Flores«, ki je dalo na. razpolago svoje kamione za. prevoz na državno posestvo Ajševica, kjer so tečajniki praktično delati na obrezovanju sadnega drevja in trt ter se učili praviln0 škropiti in uporabljati razne vrste škropilnic. Hkrati s0 se naučili tudi pravilno mešati škropiva jn umetna gnojila ter izbirati vzorec zemlje za kemične analize.
Mladi fantje so se zelo zanimali tudi', za umno kletarstvo in nego vin ter za razločevanje dobrih vin od slabih. Ta.ko so že po prvem predavanju, k!i ga je dmel 'ing, dr. Orel o bolezni vin, pirinesli od doma v steklenicah ra.z'i:čne vzorce vin in hoteli praktično preizkušati.njihovo vrednost in zdravje. Njihovim željam po znanju so seveda predavatelji zelo radii ugodi.!! im so bili naravnost. veseli velikega zanimanja, ki so ga mladi kmetovalci pokazali že takoj od začetka. Zanimanje za obravnavano gradivo ni ponehalo skozi ves tečaj in tečajniki bodo agrotehnično znanje gotovo s pridom uporabljali na terenu. S finančnimi sredstvi je tečaj podprl Okrajni odbor v Ncvi Gorici.
Razen tega pa kmetijsko tehnična komisija Ljudske tehnike organizira tod' periodična predavanja po vaseh goriškega okraja. Tako imajo v Braniku, Šmarjah in Bra-nici taka predavanja vsakih št.ri-nast dni po dve uri. Udeležuj e se jih veliko število starih :1n mladih kmetovalcev, ki so žsljini znanja in stremijo k napredku.
Z aktivnim delom po ženski liniji je začelo v zadnjem ča.su tudi no-
prijavo za pridobitev pravic, našte-
tih v 1. členu uredbe, v 10 mesecih
opravijo vse, kar je predpisano za pridobitev teli pravic; ta opravila bodo veljala za pravočasna in se zanje ne plačajo kazenske tpkse.
4.	Po 9. točki odredbe o ukrepih za varnost vodov za električne zveze pred električnimi vodi z dne 3. julija 1951. Uradni list FLBJ štev. 34-346/51 je treba vsa obstoječa križišča in mesta, kjer se električni vodi oziroma vodi električne gonilne sile približujejo vodu električne zveze, ld niso v skladu s tehničnimi predpisi o varovanju vodov za električne zveze pred električnimi vodi, spraviti v sklad s temi predpisi ob prvi preureditvi zadevnih delov križišč oziroma mest, kjer se ti vodi pribli-žirejo, najpozneje pa v petih letih.
5.	Po 39. členu pravilnika o reševalni službi in prvi inomoči v rudnikih in topilnicah z dne 15. januarja 1952, Uradni list FLRJ štev. 29-339/52, morajo obstoječi rudniki, ki ne izpolnjujejo pogojev iz navedenega pravilnika, najpozneje v 6 mesecih organizirati reševalno službo in prvo .pomoč, najpozneje v treh letih pa urediti in nabaviti potreben -material za reševalno postajo po določbah tega pravilnika.
6.	Po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika za izvajanje zakona o ureditvi plačilnega promc-ta z inozemstvom z dne 13, 10. 19.52, Uradni list FLRJ štev
vo ustanovljeno »Strokovno društv0 za napredek v gospodinjstvu«. Plod tega dela je trimesečni gopodinjski .tečaj v Ložah pni Vipavi, ki ga redno obiskuje dvajset, mladink iz vipavske okolice. Tečajnice se marljivo učg kar deset različnih predmetov, ki Um bodo kot bodočim ■gospodinjam in materam prav prišlo, Hkrati bodo tečajnice poglobile svojo osnovno izobrazbo, Predmete, kot pouk v hrani, pripravi jedi, ■ročnem delu, krojnem risanju, vrt-narsjvu, računstvu, slovenščini ter nauk o zdra.vju in negi, otroka jih še prav posebno veseli. Poučujejo strokovnjaki iz področja vipavske občine. Podoben tečaj so odprli tudi na Colu, pripravljajo pa j h še tudi drugod ob sodelovanju sekcije žena zadružnic pri OZZ Nova Gorica. Izven tega pa so še tečaji za žensko mladino, ki jih organizira Rdeči križ. Te obiskuje približno 1000 deklet. Uspehi teh in podobnih Po Goriškem se že poznajo tudi pri samih tečajnicah in tečajnikih, kot tudi na domovih in v naseljih goriškega okraja. Brez dvoma je na ■ta način s tečaji najbolj koristno izrabljen zimski ča.s, saj nudijo mladini razen koristnega znanja tudi dovolj možnosti za zdrav0 razvedrilo in zmenjavo mnenj o posameznih družbelnih in gospodarskih problemih, ki jih obravnavajo.
Okrajni ljudski odbor .io razen teg upelial tudi kmetijsko-gospo-darske šole v Ajševcih, Avčah, ICoj-skem, Dobravljah, Podnanosu, Vrtojbi in Vinodota. Namen teh šol je, da dajo kmečki mladini, ki je končala Osnovno šolanje, potrebno izobrazbo in jo usmerjajo v kmečki poklic. Na teh šolah še posebej poučujejo gospodinjstvo za žensko mladino, S tem te šele neposredno prispevajo h kulturnemu dvigu vasi ter (njenemu gospodarskemu napredku.
J. P.
piram
V Piranu so začeli s .pripravljalnimi deli za dograditev steklarskega podjetja. Okrajni odbor v Kopru je za začetna prva dela določil S milijonov dinarjev. Steklarna bo postavljena v prostorih tovarne mila »Salvetti«,	x
Ker za začetek pri nas ne bi mogli dobiti za to potrebne specializirane delovne sile, je občinski ljudski odbor v Piranu poslal 26 mladincev na triletno specializacijo v steklarno v Rogaški Slatini.
53-625/52, morajo vse domače osebe, ki imajo na dan, ko začne veljati ta pravilnik, tuije valute in devize in druge tuje vrednosti, ponuditi te valute in devizne vrednosti v 30 dneh Narodni banki FLRJ v odkup,
7.	V smislu 12. člena pravilnika za voditev evidence o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja z dne 8. 10, 1953. Uradni list FLRJ štev. 42-355/53,'so vse pravne in fizične osebe, ki uporabljajo kakršnokoli 'kmetijsko zemljo, ki ■pripada kmetijskemu zemljiškemu skladu splošnega ljudskega premoženja v okraju Koper, dolžne to zemljo priglasiti okrajnemu ljudskemu odboru. To priglasitev je treb.i podati v roku 60 dni.
8.	Po 65, členu zakona o prometu 7. zemljišči in stavbami z dne 11. junija 1954, Uradni list FLRJ štev. 26-290/54, se lahko v roku enega le-•ta zahteva po členu 26. tega zakona razveljavitev pogodbe, s katero so ■gospodarska organizacija, državni organ ali zavod pred uveljavitvijo tega zakona kupili od zasebnika zemljišče ali stavbo po ceni, ki je ob nakupu presegala dvojno vrednost kupljene nepremičnine.
9.	Po 31. točki navodila o registraciji gospodarskih organizacij z dne 16. 10. 1954, Uradni list FLRJ štev 45-560/54, se opravi prenos vpisa gospodarskih organizacij iz prejšnjih registrov .v register podjetij in obrtov oziroma v zadružni register, ki jih vodi odslej Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru, na podlagi priglasitve, ki jih morajo podati gospodarsko organizacijo gospodarskemu sodišču, v 60 dneh.
Prvi jugoslovanski omnibus - film
Daleč za nami so tisti časi, ko je bila dejavnost prosvetnih društev le vprašanje dobre volje in sposobnosti: majhne skupine izobražencev na vasi ali v mestu, ki Se je naslanjala '-e nase in kako politično stranko, Ici je' imela le toliko moči kakor samo zatirano (ljudstvo. Hočemo reii, da jp bila stranka daleč od tega, da bi lahko uspešno pritiskala na oblast, ki je bila v rokah tujcev-bcgatašev. Položaj jp danes bistveno tlraga-čen: društva podp ra ljudska o-b'.ast in društva se lahko svobodno krepijo tudi tako, da si v nekem pogledu sama med seboj pomagajo. Glede ljudske oblasti pa še tole: če le-ta ne bi podprla ljudske prosvete, kakor jo pač je, bi bila njena rast po letu 1945 počasna in zelo skromna.
KAKO NAJ «ODO PROSVETNA
DRUŠTVA POVEZANA?
Raven naših prosvetnih društev se pri nas menja od kraja do kraja, mi pa si želimo, da bi bila vsa društva na trdnih nogah in se ¡kar najbolj prosvetile najširše množice. Pri našem delu se moramo držati načela: Kdor je močnejši, pomagaj šibkejšemu! Razlike, o katerih je bilo govora, ljudska o-blast seveda upošteva, toda morala bi se prizadevati, da jih odpravijo, toči,! vsi naši prosvetni delavci. Vzemimo Kcper! Tu ne mernika izobražencev 'in le-ti bi morali v večji1 meri ven med množice. Dosedanje oblike dela so- v tem pogledu roliiR le skromne luspehe in zaradi tega bo treba poiskati: take oblike, ki bodo bolj odgovarjale. Drugo važno vprašanje j p st k med prosvetnimi društvi, ki si ga morajo tudi sama ustvarjat: zlasti v merilu komun (Koper. Izola, Piran). Na tem področju naj se prosvetni delavci kar najtesneje med seboj povežejo in rešujejo skupna vprašanja (materialna pomoč med društvi, gostovanja, skupni načrti za izobraževalno del0 v okviru LU itd.). Tako sodelovanje, ki naj bo preprosto in ceneno, bo brez dvoma rodilo dobre sadove.
Prav danes, ko stopamo v obdobje komun, se moramo šg bolj posvetit: tudi vprašanju svetov "fea prosveto pri posameznih občinah. Zdi se, da nam tak svet na pr. v Sečovljah, odkriva precejšnje pomanjkljivosti. Kaže, da so imenovali svet, ne da bi se poglobili ■v naloge sveta in morda le tako, da bi zadostili neki formalnosti. V tem svetu sploh ni predstavnikov prosvetnih društev! Svet mora imeti tudi toke predstavnike :n kc'ikor jih nima, ie treba to kar najhibrejg popraviti!
Svet za prosveto s slabim sestavom in slabo povezavo z ljudmi ne bo kos nalogam.
ŠIRJENJE IZOBRAZBE TO JE NAŠ GLAVNI SMOTER!
Danes smo že daleč od tega, da bi Se zadovoljili s takimile odgovori: imeli smo toliko in toliko predavanj s toi kšnim in tolkšnim obiskom. S takimi ugotovitvami smo se lahko zadovoljevali pred leti. V ospredju je zdaj drugo vprašanje: kako so ljudje predavanje razumeli, koliko zm je ostalo, kaj bomo ukrenili, da bodo predavanja razumljiva, kaj bomo storili, da bo-
mo izboljšal« kvaliteto dela? če se bomo poglabljali v tej smeri, bomo morda prišli celo do zaključka, da tu in tam preveč tratimo s časom, če se nečesa lotimo, bodimo kar najbolj temeljiti.
Komu pa je treba v izobraževalnem delu posvetiti največ pažnje? Prav gotovo mladini. Le-ta je najbolj dovzetna za novosti in jih tudi išče in zaradi tega ji je treba pomagati. S starejšimi', ljudmi je nekoliko drugače. Ti radi mislijo, da znajo že kar dovolj (seveda ne vsi!). Držalo bo, če rečemo, da pri mladini največ grešimo. Poglejmo naše prosvetne prireditve. Koliko jih je namenjenih otrokom in ostali mladini'? Morda de-selcrat manj kakor odraslim (to velja tudi za filme). Moralo bi biti ravno obratno. Potrebne bodo postopne sprtememte, kajti v o-bratnem primeru mladina ¡ne bo imela pravega poleta.
Kaj pa ljudske knjižinice? Imamo jih malo in so š'.bke. Današnje razmere pa terjajo, da posvečamo ljudskim knjižnicam več pažnje. Knjižnice z čitalnicami bi morale postati važno žarišče naše prosvetne dejavnosti. Knjižnice navsezadnje niso neko dircibno vprašanje. Pa poglejmo! Knjig je vedno več in posameznik ne bo imel nikdar toliko sredstev, da si jih lahko nabavi. (Z iizjemo tistih, ki so namenjene najširši množici!) Prišel bo verjetno tudi čas, ko bo naklada knjig padla (relativno), toda zato bomo imela mnogo knjižnic, ki bodo vzorno urejene. Talci pojavi v svetu niso več izolirani. Kaj pomenijo knjižnice za dobro gospodarjenje z denarjem, pač ni treba razlagati.
Mariborska drama je uprizorila Johna Patricka »Čajnico«, za katero je pisatelj prejel lansko leto Puli-■tzerjevo nagrado. To je bila tudi prva uprizoritev tega dela v Jugoslaviji sploh. ICrai dogajanja je Oki-mava, otok na Tihem oceanu, čas pa — tik po drugi svetovni vojni. Osebe, ki nastopajo, so člani ameriške armade in japonska srenja, ki osmeši ameriške »prevzgojevalne metode« v okupirani Japonski. Kapelami Fisbvju, ki bi moral v Okina-vi ustanoviti šolo. Ligo za ženske pravice (no ameriškem vzorcu) itd., skratka plan B, ki so ga izdale ZDA za okupirane dežele. Toda ta plan B se na kraju samem tako izjalovi, da preide vsa stvar v komedijo, prepleteno z raznimi duhovitimi domislicami. namigova.nii na ameriško demokracijo in mnogimi ikom»'čn;mi si-
tuaciianii V	Cidrc.Vnm
ziku. Delo sodi med naoredna dela
ameriške rodobne dramatike.
SNG v Trstu je doseglo lep uspeh z dramo »Sopotnika« holandskega pisatelja Jana de Hartoga. Drama ima tudi naslov »Pod nebom zakonske postelje« ali »V zakonu skozi življenje«. Nastopata samo Ona in On, prizorišče pa je zakonska spalnica. Bolj kot v osebah in prostoru se je pisatelj razmahnil v času. V treh dejanjih je nanizal sedem slik in k vsaki postavil letnico: 1890 poroka. 1891 pričakovanje prvega otroka, 1901 nevzdržen položaj, 1908 starši in otroci, 1931 hčerkina poroka. 1925 petinlridesetletnica poroke, 193S sestanek starčka z rajnico.
' '¿m
mim mkm
is V'-' č&k
.- * -'V •
ufar/Sfr
'^rnMMf ■ Bb
aH
i
i":. ; -y ,.:.
. - . ■-■■: !: : v
IN NAŠE DRUŠTVENO ŽIVLJENJE?
Organizacij je precej in med temi so tudi prosvetna društva. Na vasi včasih res ne morejo razlikovati sestanka od sestanka, To še ni tako huda stvar. Važino je, da vlada v prosvetnem društvu določen red. Društvo mora imeti lepo urejen sedež in lepo urejene društvene knjige (spisek članov, knjiga sej, blagajniška knjiga, kronika, popis inventarja itd.), če bomo ta vprašanja pravilno reševali, b0 moč društva takoj porasla in izboljšalo se bo tudi izobraževalno delo. Društvo, ki gre po tej pot:, bo imelo tudi več pravic. Kdor več da, ta tudi od družbe več prejme!
Nič čudnega, če ponavadi govorimo zgolj o napakah in težavah. V večini primerov je to posledi ca želje, da bi bila rast naše ikuž-bg še uspešnejša. Dodamo torej, da smo napravili tudi v ivaSj ljudski prosveti lep korat naprej in celo tako velik, da naša deželica ob morju ni več niti senca tistega, kar je bila takrat, ko smo se osvoboliBi nacifašistačnega jarma.
VS
|f Jf
M
Zadnja leta so prinesla v filmsko ustvarjanje novo oblikovno zvrst, ta-koimenovani »omnibus-film«, ki ga sestavlja nekaj krajših filmskih zgodb. Dramaturška gradnja filma samega zahteva, da je zgodba filma povezana in logično grajena. V om-nibusih so zaradi tega že prvi scenaristi in režiserji (v glavnem pa seveda producenti) stremeli za povezavo zgodb v smiselno enoto. Zato navadno povezuje v vseh omnibusih .filmske zgodbe kališ na misel, zunanji faktor ali kaj podobnega. Zelo so zasloveli nekateri italijanski, angleški in ameriški omnibusi.
Slovensko podjetje »Trglav-film« je že jpredlani sprejelo v svoj načrt snemanje omnibus-film a. Pri tem sklepu so ga vodili različni motivi, najvažnejši pa je bil brez dvoma ta, da bi se mladi slovenski filmski režiserji. ki še niso imeli priložnosti režirati umetniškega filma, preizkusili ob kratkem filmu.
Vsebinsko so bili mišljenja, naj bi tri filmske zgodbe izvirale iz del naše sodobne pisateljske generacije in ker je pač tako naneslo, naj bi kot rdeča nit povezovala vse tri zgodbe še voda.
Prvi je šel na delo Igor Pretnar, ki je napisal scenarij na podlagi novele Miška Kranjca »Mlini na Muri«. To je ljubezenska drama, katere


MM 4P?
âw

JU

Û «
JSiri
WÊË
m rili
.#§wtml*: > :
. Nt «CfrVS«:

:mm
■ 'I $



m
• r •/.•''-.
m
m
- fH:	mM ' : '1': i	ii. i- ••'.'iiyi
iVsSr t-*'/1		%
		
■ • -,	' i.	
. ? - 'V i
f 1
-|| |f
mmi
ttll

; i
•• •■ -v: tj'

t

Mira Sarcločeva in Rudolf Kosmač v filmu »Kopiji pod brezo«
Ra]<3s3 nowmi ^mmimms
&> oJ/*
'¡¿¿mm
Pr
Dramska družina iz Boršta pri Marezigah
VII. ZVEZEK IZBRANIH DEL IVANA CANKARJA, IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI, V tem zvezku priobčena tle.la so izbrana iz Cankarjeve pri-povcin2 proze, nastale v času efl pomlac1.! 1909 do spomladi 1S15. Te črtice imnio vse značilnosti Cankarje, ega pripovednega snovanja po vrnitvi v domovino (n?nisal i'h je na Rožniku), črtica Bobi in Troje povesti p», so še ¡z časa Cankarjevega bivanja na Dunaju. Sedmi zvezek obsega Tro.je povesti (Zgodba o dveh mladih ljudeh, Krčmar Elija in Zgodba o Simnu Sirot-n.ku), ki so nastale pred pisate-¡.ievim oclhotlom v Sarajevo in so izš'e leta 1911 pri Mohorjevi rtraž-b". Sledi več krajših črtic — Bobi, Icleal.st, Sošolci, Nagnilo se je sonce, Marjaš in Šopek cvetic. — v »roznisiio otiaobič avtomograr-
sklh izpovedi spada povest »Mojc živi jen'e«, ki je prišla na svetio v razdrobljeni feijtoiiski objavi, v knjižni izdaji pa šele po pisateljevi smrti. Napoved, s katero je zaključil »Moje življenje«, je Cankar uresničil v avtobiografski po-esti »Grešnik Lenart«, ki je izšia po pisateljevi smrti v založbi L. Schwcntnerja. Sedanja izdaja je prirejena po pisateljevem rokopisu. Knjigo zaključujejo opombe, ki jih jc napisal prof. Boris Merhar s sodeovanjem prof. Franceta Do-brovoljca.
o o o
EMILE ZOLA; PARIZ, IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI. Zola je prvak francoskega naturalizma, ki je smatral človeka za rezultanto plemena, okolja in dobe, kot četrto komponento pa jc dodal še danvin stično dednost. Umetnina mu je bila del narave, kakor jo vidi neki tempe-
rament. Ta temperament je Zola primerjal oknu, skozi katerega gledamo v svet; klasik gleda skozi lepo motno belkasto okno, romantik skozi lomeče, naturalist pa skozi tenko, čisto in prozorna stek'o. Kajti naturalistu je nad vsa resničnost, ljo;Vsi lepa aH grda. S temi svojimi ges'i jc hot-l biti Zo'a kronist 'n clasnk svojega i a:: a in jih je izpovedoval v svojih de'ih. Na teorvu o dednosti ji» za-no -al vrsto romanov, ki jim je dal sku-' pen naslov »Les Kou^on - Mac-tjuart«, prirodoslovje rodbine Drugega cesarstva (Germinnl, Nana, Covek-zver itd.). Drug" cil^us njegovih romanov se Tmenuie »T.es trois villes« (Tri mesta), ki jim je junak Pierre Froment. V nrvem (Lurd) je Froment nevernik, v drugem (Rim) opaznis ^alo^ško hierarhijo, v tretjem (Pariš) pn ga za.iamo moderna veda. Z izdajo tretic knjige »Pa-iz« ie rankar:e-va založba končala izbiri«} menite Zolajeve tri'ogi,ie.
Ker jc b'lo slišali glasove, da uvrščajo Zolaja m^ tako imenovane »mrtve pisatc,;c«, sc nra^a med liste, ki umrli kot liudje in Uot umetnik', so franco^i 'i<=ti prirrdi'i anketo, ki je noka^ala, da Se Zola;evi Zbrani sn'si, ki stanejo okrog 70.000 frankov, tvo*!m«'o bolic kot Balzacovi. Za Zolajeve učene , so se pri7na'i mno-ri dobri svetovni p''satelji (ne samo francoski). niegora dela Wiaia:o celo v Ameriki v ljudskih izdajah, ki dosezaio v:soko naklado, po niih so nosneli tudi več uspe'ih fi'mov. Tudi pri Slovenci je opazit: ve'iko zanimanje za tega velikega fr?n-coskoga ni^atelja, zntf, je prav, da je Cankarieva za'o>bn nreskrbela za kva'itetni prevod n;egove znamenite trilogije o mestih.
tc zna-
okolje so plavajoči mlini na Muri. Napisana je pestro in s tenkim posluhom za prekmurskega človeka, kar je lastnost vseh predvojnih del Miška Kranjca. Igor Pretnar je študiral filmsko režijo v Sovjetski zvezi pri slovitem Eiscnsteinu. Za snemalca si je izbral mojstra Rudija Vav-potiča', ki je znal svojo kamero prilagoditi prekmurski zemlji in človeku. V glavnih vlogah so nastopili Julka Staričeva', Nika Juvanova, Bert Sollar in Lojze Potokar.
Ko je bila posneta prva zgodba, so v »»Triglav« filmu nekaj časa oklevali. Odločili so sc sicer že za scenarij Janeta Kavčiča »Splavarji« (Id je končno dobil naslov »Hudičeva čeljust«), ki ga je napisal po zgodbi Antona Ingoliča »Poslednja pot Andreja Vitužnika«. Toda problematična je bila tretja zgodba. V začetku so se močno ogreli za samostojen scenarij Zvoneta Sintiča »Neznanka«, toda malo pred začetkom snemanja v drugi polovici lanskega leta so odločili, da bodo namesto »neznanke« snemali Franceta Kosmača scenarij »Vodnjak« (v filmu ima naslov »Kopiji pod brezo«) in slom na povesti Prežihovega Vo-ranca »Vodnjak«. Končno sodbo o pravilni ali vsaj dobri izbiri snovi bomo lahko izrekli po premieri filma, ki bo, kakor zatrjujejo, v januarju ali februarju.
Jane Kavčič, ki ga doslej poznamo le kot spretnega režiserja dokumentarnih filmov, je snemal svoj film na Dravi, kjer je še najbolj razvito splavarstvo. Glavno vlogo starega Vitužnika, spiavarja, ki se poslavlja od svojega lepega, nekoliko pustolovskega življenja, je zaupal Stanetu Severju, našemu znanemu gledališkem igralcu in pogostnemu gostu v naših filmih. Stane Sever je ob snemanju povedal, da mu ža dolgo kakšna vloga ni ugajala tako, kakor vloga Vitužnika. Poleg njega igra cela vrsta vidnejših gledaliških igralcev, kakor Jože Zupan, Valič, Janez Vrhovec in drugi, Glavno žensko vlogo igra Majda Potokarjeva. Pri kameri je bil eden najbolj preizkušenih slovenskih snemalcev Ivan Marinček.
France Kosmač, ki se je nekajkrat bolj ali manj posrečeno lotil dokumentarnega tfibn>', se je odpravil s svojo ekipo v bližino Raven na Koroškem. Sklenil je, naj v njegovem filmu zadiha Vorančcva ožja domovina, naša Koroška z vsemi svojimi pokrajinkimi in folklornimi značilnostmi. Glavno vlogo je zaupal M ri Sardočevi, nadarjeni absolventki ljubljanske igralske akademije, in študentu iste akademije Rudolfu Kosmaču. Poleg njiju je nastopila Še Mileva Zakrajškova, An te Gnidoveo in nekaj domačinov. Pri kameri je tokrat stal France Cerar, ki je posnel nekaj dobrih dokumentarcev in s tem filmom prestal kameramansid krst tudi v umetniškem filmu. Njegova slika je pokazala, da ima zelo fino čuteče oko in da se je uvrstil med vodilne slovenske filmske sne-malce.
Tako je slovenski omnibus-film pred premiero. Ljudje bodo povedali, ^caj misli'o o njem. Vsekakor pa smemo že pred premiero zapisati eno: to je redka priložnost s o i'" a l i tri mlade režiserie, ki se predstavljajo s svojimi prvenci v umetniškem filmu. Prav zaradi trgi bomo film gledali še z vri"m zanimanjem. pa tudi z zavesHo, da so v svrvih drlih trite mlarli re-Vs^rji skuhali vsaj v glavnih potezah na-značiti svoj odnos do obbkovania igranega filma. Gotovo je., da iim same zgodb» niso nudile vseh možnosti umrtniškrl^a oblikovan'">. da so bih" deloma uklon<'en; v d.On*- n okvir, toda videli bomo. kako so so približali vzdušju, ki so na	pm-
d"ni; slovenski pisatelM orisali v svojih delih.
Film, ki bo nosil naslov »Tri-je nn'i č:sli iitnTvslov^ski »omnibus«. Hrvatškrgi p'm a »Koncert-«, ki so ga posneli nr; ^T-i-lr-n filmu« lani. ne morrmo irnnno\"iti čisti orrnrKus. ker ie to vr^d^rle film o žvl;rri''ii ene m ist" "--are osebe — u"!lrliice kl~v?rSa v^'-or b°rrm.o v delovnem tini ,.T..,'rrl.,v filma«, nnmerav^io	l^tos oo-
STi^ti nov or-iml-iiis-f-V'1. k"r sr z drugimi b"s"d->mi nv>\-i — d-^! novim slovenskimi fi!msk;m ustvarial-cem (režiserjem, snemalcem, senari-stom in na koncu tudi igralcem) možnost, da sc afirm;r".;o v našem filmskem svetu. Vitko Musek.
Kot nastajajo in se danes razvijajo naselbine ob trgovskih :n industrijskih središčih, tako so nekoč nastala kmečka (podložniška) in obrtniška naselja v neposredni ali posredni bližini gradov, teh trd-njavskih domov manj ali bolj mogočnih piemičev, vitezev, grofov, knezov, ki jih je v 9. stoletju zanesel v naše kraje fevdalna red. Le-ta je uničil zadružno življenje naših prednikov, nji h samostojnost in samoniklost.
K takšnim grajskim naseljem štejemo tudi Devin, to staro slovetnsko vais ob zapadnem narodnem mejniku, kjer se Kras združi s furlansko naplavino, oziroma kjer se njegove sten« strmo zapičijo v morska valove. Mogočna in očarljiva prireda! Mikala in očarala je pesnike in pisatelje, prispevala k pravljicam in pripovedkam, a že davno prej je privlačevala tudi svet drugačnih nagibov lin interesov. Saj se ta zemlja večkrat imenuje že za časa Rimljanov. Odtod je rimska cesarica Livija dobivala »vi-num pucium«, ki ji je zelo ugajalo. Pravijo, da so Rim.!jami imer novali ta kraj Pucinum. Zgodovina omenja grad na d s vinski skali; hunski kralj Atila, ki je v 5. stoletju po našem štetju napadel in zavzel takratno 1/4 milijonsko mesto Oglej, »ključ Italije«, ga je baje brezuspešno napada.-l. Kje naj bi bil ta grad? O utrdbi: starega gradu trdijo, da je iz 10. stoletja, češ da je ta nedostopna utrdba služba morskim roparjem in da so tte-t)i dmeffi tukaj z3>!o pripravno točko za svoje podvige na morju fi!n kopnem. Tod je vodila glavna prometna žila med vzhodom in eapadom. še bolj živahno vrvenje 0P b lo okrog Devin a v dobi razvijajočega se plemstva. Nižje plemstvo — vitezi — je stremelo za razkošnim življenjem po zgledu višjega plemstva in si v ta namen skušalo nabirati sredstva z roparsk'm junačevanjem. Tudi takim je bil Devin pripravna stratežka točka.
Devinski gospodje so pričeli svojo zgodovino v 12. stoletju z druži-tao Diethalm, ki je pridobivala na Ogledu in moč', ter v 14. stoletju s Hugonom IV. zavzela uvaževano imesto. Ta je imel vzdevek Cangran-de (Veliki pes), baje zaradi sporov z oglejskim patriarhom, Id ga je večkrat napadal. Najmočnejši Sn najvplivnejši med vsemi devin-skim1, gospodi pa je bil Hugon VIII. <od 1354 — 1390). Medtem ko so se njegovi predniki vezali z goriškimi grofi ali pa z oglejskim patriarhom — med katerimi je bil zaradi posestev prepir — je ta sklenil prijateljstvo z avstrijskimi vojvodi in Smel od tega veliko korist. Rad je nadlegoval trgovce na cesti Tržič — Trst in zahteval od njih »za varstvo in spremstvo« pretirano vsoto, čeprav je bilo to v nasprotju s pogodbo iz leta 1281 med" patriarhom Rajmundom in Hugom II, Devimkim. Avstrijski voivoda Albreht si je leta 1363 prizadeval, da bi dobil Trst v svojo oblast. Hugom mu je pri tem s svojimi ljudmi pomagal in bil zato nagrajen s 4000 goldinarji, .in to v obliki dohodkov
Wm^mWwms
na dac in drugo tržaškega mesta. Imel je visoke in vplivne službe: bil je mejni: grof istrski, nato glavar istrski, glavar v Trbižu, 4 leta kasneje glavar na Kranjskem, imel je posestva na Krasu, v Vipav.i, na Kranjskem, Koroškem in štajerskem.
Takrat sta bila v Devinu dva gradova: Zgornji (sedanji) inspod-
»Bela žena« pred Devinskim gradom
nji ali Ma0;, oziroma Stari grad. I-Iugon je leta 1335 pogodil za spodnji grad z nekim Trasom (Ta priimek je v okolici Maribora. O-pomba. pisca tega prispevka), kateri se je s pogodbo odpovedal vsem pravicam dp hiš, stavb, soli1, solin, in oljk. Zato je razen 50 mark dobil v fevd (uživanje) tri kmetije pri Sv. Ulriku, sedanji! Samatorci lin eno kmetijo v Trnovici, ki jo je obdeloval neki Tomec.
Po Hugovi smrti so vsa posestva Devinsluh dobili njegovi sorodniki gospodje von Walsee. Razen grada Devina so podedovali', grad Prem, Senožeče, Lupoglavo pri Roču, Ka-stav in mnogo drugih posestev.
Za to rodbiino je v začetku 15. stoletja sledila rodbina Thurn '(Delia Torre) in za njo Thurn-Taksis kot še živeč lastnik devin-ske graščine.
Fevdalci so rabili za Devin ta-le imena: Dewin, Devino, Dvino, Du-v.'ino, Tibein (Tibajn).
Omenili smo le nekaj skop h zgodovinskih podatkov, ki se jim, ko govorimo o Devinu, skoro ne moremo izogniti, pa čeprav ni namen tega prispevka razkrivati težko u-sodo prednamcev, ki jo vsebuje zgodovina devinske gospode. Pri vseh (njenih sporih, spopadih in krvavih posredovanjih med sosedi so bili s krvnim in drugim davkom soudeleženi naši predn'ki kot njihovi podložni kmetje. Kljub temu in čeprav je bila vsaka naslednja doba, vsako naslednje stoletje teže od predhodnega, pa so Se njihova pokolenja ohranila ¿o danes. Ali ni v tem dokaz izredne žilavosti ih močng življenjske isile, zrasla fz grude, ki so na njej žaveli in umirali? !
Današnji Devin ima sicer novo
1'cs, novo vaško skupnost z novim načinom življenja, z novimi skrbmi in težnjami, toda še vedno moimo spominja na svojo preteklost. Poglejmo, kako je potekalo njegovo življenje v oni dot»', ki jo vsaj deloma zastopajo najstarejši Devih-čani! K temu spada Colja. Josip. •Mož nosi osem velikih in štiri male križe, a če ga srečate na cesti, ko hodi na to ali ono svoje zemljišče, mu boste odbili dva velika križa. Je telesno in duševno prožen, čeprav ni imel posebno sončne mladosti in se je razvijal tako kot vsi njegovi vaški sovrstniki: skro-mlno, preprosto, naravno, izpostavljen vsem mogočim zračnim, sončnim in vodnim kopelim. V njegovi mladosti se matere niso tako vrtele okrog svojih poglavcev kot je to danes. Trda, rekli bi, špartan-ska hišna vzgoja je dala vsakomur pečat takratnega prav tako trdega življenja.
»Ali bi se rad znašel v nekdanjem Devinu?« sem vprašal možaka.
»Svet Se ne pomika ritenski in nilad0 sft ne povrne,« je rekel. »Zdi pa se mi, da mladosti sploh ni več. čas bezlja, kar je danes novo, mlado, sveže, je že jutri staro. Zato bi ne bilo vredno klicati nazaj stare čase. Tudi bi sedanji svet pred njimi zbežal, ker bi ga nekdanji Devin razočaral.«
In mož je začel pripovedovati, da je bilo v njegovi zgodnji mladosti ob gradu le 14 družin — samih kmetov. Stisnjeni so bili med
gradom in »šanco« — prvim grajskim obrambnim obzidjem. Potomci teh družin: Legiša, Nervič, Pe-eigar so še člani: devinske vaške skupnosti, se pred sto leti so bili kmeijje podložnliki, ki so marali ■brezplačno opravljati na gradu razna dela. Pred st0 leti pa so dobili grajsko zemljo v svojo last in bili oproščeni služnosti gradu, (Opomba pisca: Kmetje so razen desetine od svojih pridelkov plačevali gradu za najeto zemljo v uživanje tudi s tlako, to js z določenim številom delovnih dni: oranje, setev, preskrba kurjave in štetje, paipira-va gradu in poti itd, Lsta 1848 je bila tako imenovana »zemljiška odveza«, s katero so kmetj8 postali lastniki določene površine zemlje. •Zadevno odkupnino so do-lgoro6n0 plačevali z davki vred. To so imenovali »zonero« (od ita.Vjansike besede ensonerare — oproeteti).
Paša (gmajna) je ostala skupna lastnina vseh kmetov in graščine. Takrat in do prihoda Italije j s bi Devin samostojna občina, ki so ji pripadale vasi Jami je, Medjavas in št ivan. Neki domačin Legiša, lci je študiral za duhovnika, a je študij opustil, je postal občinski tajnik in kasneje župan. Prigovarjal je občanom, da naj se na gmajno vknjižijo. Devinčaniso to storil'', o-stali pa ne. Tako so od 17 deležev odpadli na grad trije, na ostalih 14 posestnikov pa po en delež. Sedanja devinsko-nabrežinska občina, ki jo je skovala faš'®tična politika iz bivših petero občin (Devin, Mavkinje,
O
ovrsKi

o o
Nova gozdarska hiša t) Črnem vrhu
Slivno, šempoOaj in Nabrežina), si je nekaj časa prizadevala, da bi se polastila tega zemljišča, a ni uspela.
Devin je bil živinorejski kraj s polnimi hlevi živine. V nekaterih hlevih je bilo do 16 repov. Voli so toali cenjen.' in so jih za vprego iskali Kraševcrito Furlani, ker s0 bili močni, odporni in vztrajni. Mesarji so devinsko živino plačevali višje kot drugo. Lepo je bilo videti čredo živine, ko se je pasla na gmajni ■med cesto in železnico in slastno, mulila drobno, a tečno travo. Tujci so r&kV, da je naša gmajna čudežna, češ, da se živina napase na oskubljenih pašnikih, Devinčani so bili na svojo govsd ponosu', še danes se je, čeprav ob zelo skrčenem številu glav, ohranil ta ponos. Tudi ovac je bilo mnogo, cslo do 15 na hlev. Največ so redili manjši kmetje. šl0 jim je za vallno. Iz
preje so napravici hlače, nogavice, kožuhe itd. Tkali so kaznjenci v Graaiški, kjer je bila velika kaznilnica. Tako so prišli do dobrega in cenonega oblačila, ki se je močno ločilo od današnjega. Danes nosimo »lepo in slepo,« zato se tudi tako močno žlahtamo s trgovino. Takrat pa so nosili eno in isto o-bleko • leta in leta. Seveda je bil denar — goldinar, kasneje krona, bolj redek in zato bolj drag.
Za hrano si kmetija ni delala skrbi :'n je zanjo le malo trosila. Prvo trgovin0 jft odprl Ples pred okrog 60 leti, nekaj let nato pa še Herkov. Kaj bi rekle sedanje gospodinje, če bi se znašle v katerikoli takratnih trgovin? Moka, makaroni', riž, sol, sladkor, milo in bolj redko kava — torej skromna zalega, ki bi jo moderne gospodinje motrile s pomilovanjem in ironičnim nasmehom. (Sledi nadaljevanje)
- V ,-
i^F
...
mM
V-X- "V -
Devin — hotel Ples
Tolminska — dežela strmih gora in prelepih dolin s planinskimi rekami,- domovina zavednih domolju bov, upornih puntarjev in borcev za pravice malega človeka, je skozi stoletja da.i.a lep prispevek k zgodovini slovenske vitalnosti in neuklonljOvosti, Zavedni tolminski Ijudjp so črpali svoje sile iz zgledov Ivana Gradnika, Laharnarja, Kragulja Muniha in Golje, starih kmečkih puntarjev, ki So bili obglavljeni na Travniku v Gorici, in iz zgledov drugih upornh prednikov, ki so jih posnemali v svojem odporu proti vsem zatiralcem. Ko je prišla nad Primorsko najtežja preizkušnja v vsej zgodovini — italijanska fašistična okupacija — je zavedno primorsko ljudstvo daloi iz svoje srede celo vrsto patriotov, ki so položi ili svoja življenja v obrambi osnovnih pravic svojega naroda pred nečlovečko fašistično tiranjo. Tudi najhujši: teror ni mogel zatreti rodnega jezika in samobitnosti pri Sloveneh, lci s0 jih v njihovem boju za obstanek bodrili svetli zgledi junakov iz Bazovice, ■pozneje Simona Kosa iz Ruta, Pinka Tomažiča iz Trsta in mnogih drugih, ki so žrtvovali svoja življenja za stvar pravice in svo-ibode svojega ljudstva.
Želja za svobodo in tleča mržnja do osovraženega tujca se je ob splošnem uporu jugoslovanskih narodov proti fašističnim zavojevalcem že leta 1941 tudi na Primorskem sprevrgla v oborožen punt in boj proti okupatorju. Fašistom so ginila tla pod nogami, ljudje so množično vstopali v svojo ljudsko vojsko, dokler ni kapitulacija Ita-lije spremenila vse Primorske v en sam vojaški tabor z organiziranim zaledjem. Zrasle so slavne primorsko brigade: Gradnikova, Gregorčičeva, Vojkova, Bazoviška, Kosovelova, Prešernova, Tržaška in brigada Vojske državne varnosti. Razen tega pa je bilo za morjem Osno-va.nih iz interniranih Primorcev in prisilnih mobilia rancev v bivši italijanski vojski kar pet brigat, lcis0 se bon le po vsej Jugoslaviji proti nemškemu okupatorju in njegovim domačim slugam. Mnogi so svoja življenja dali prav na pragu svobode v borbah za osvoboditev Trsta. Veliko je. bilo trpljenje Primorske v borb', za našo svobodo, in velik je tudi njen delež v žrtvah.
Ko se spominjamo številnih Primorcev, ki so se med veliko borbo za našo svobodo posebno odlikovali — domovina se j in je oddolžila z imenovanjem za Narodne he-
BBBgBBBBgBfflSBS
SS3SS3 Ob 10-letnici junaške smrti ¡mmbw]
roj e — ne moremo mimo imena tolminskega rojaka Dušana Muniha — Darka, ki je 10. januarja 1945 položil svoje mlado življenje na pragu Trsta v borbi s podivjanimi hordami fašističnega zločinca Gae-ftana Colotija, k: ga je nedavno italijanska vlada odlikovala z zlato medaljo za zasluge po smrti — »za uspešno borbo proti sovražnim
Dušan Munili-Darko
partizanom«, kar je razburilo ves svet in tudil poštene Italijane v Trstu,
Dušan ie bil sin tolminskega učitelja. Bil je mlad dijak, ko se je razplamtela osvobodilna borba v Jugoslaviji. Tudi: on se ji je z vsem srcem pridružil in je že v začetku leta 1942 aktivno delal v NOB. Zbiral je orožje, obleko, sanitetni material, denar in drugo za partizane, v januarju 1943 pa je skupaj s svojim očetom in mlajšim bratom, ki je pozneje tudi padel pred Trstom, odšel v partizane, kjer se je kaj kmalu izkazal s svojim junaštvom. 2e prve dni svojega par-fzanstva je sam razorožil deseterico fašistov v bunkerju pri Dro-
bočniku, Za akcijo mu je izrekel priznanje Glavni štab partizanskih odredov Slovenije in mu podaril novo Mauser puško, ki js bila tedaj ideal vseh primorskih borcev.
To je bil uvod v Darkovo partizansko dejavnost, ki ga je napravila za enega najbolj popularnih borcev na Primorskem. Poznaje je vodil prupo Varnostno obveščevalne službe v gornji Soški dolini. Z ■njo je izvršil mnogo akcij, ki so težko prizadejale italijansko živo silo in njihove komunikacije. Postal je strah in trepet fašističnih osvajalcev, Id so ga skušali tudi na vsak način mničiti, vendar brez u-speha. Ob kapitulaciji Itaiiije se je posebno izkazal v borbah pri Gorici, kjer je s svojo skupino zasedel letališče in uničil okrog 90 sovražnih letal.
Darko se je posebno usposobil za vodstvo ilegalnih oboroženih enot odpora po večjih mesti h, Zato se je zadrževal s svojimi borci večinoma v okolici Gorice, kjer ga zlasti v Renčah poznajo vsi ljudje, v dru-.gi polovici leta 1944 pa je odšel na področje mesta Trsta in bližnie okolice, kjer ie potem do svoje smrti poveljevat udarnim grupam VDV, ki so v mestu in bližnji okolici delovale posebno proti zloglasni Colotijevi ba.ndi, ki jo je poznala vsa Birmorska. S svojimi borci je vnašal strah in zmedo v njihove vrste, razen tega pa ]e kaznoval sredi mesta petokoiona-ške elemente, najhujše policijske priganjače in fašistične 0fici-je ter izvrševal diverzantske akcije. To 'je bila borba v najtežjih okol"šči mah in le tako predani in neustrašeni ljudje. kot je bil Darko, so ji lahko bili kos. Bil je povsod prvi in med svojimi soborci in partizanskimi: tovariši izredno prljubljen.
Sovražnik in osebno Coloti kot vodja posebnega oddelka za borbo proti partizanom pri tržaškem pokrajinskem vodstvu je na svoji koži težko občuti'1 dejavnost Darka in ¡njegovih borcev. Poskušal je vse, da bi jih dobil v pest hi onemogočil njihovo delovanje. Presedalo jim je že ubijanje njihovih oficirjev, bali so se nenehnih atentatov, zlasti pa velikega odmeva, ki ga je ta borba imela pri tržaškem proletariatu, ki
je iz tega črpal svoje sile za naraščajoči odpor. Fašistična policija je besnela in poskušala je vse, da zaustavi vedno bolj organizirano moč teh akcij, pred katerimi so s? čutili popolnoma nemočne. Vse njihove proti-akcije so udarjale v prazno in to so jim vedno bolj očitali tudi Nemci kot vrhovni gospodarji Trsta, kajti tudi njim je vedno bolj presedala partizanska dejavnost nevidnega sovražnika.
Svoje postojanke so posamezne Darkove grupe imele v biižnj"h tržaških vaseh, posebno v Dolini in Borštu. Zavedni ljudje so jim tam pripravili varna zatočišča, kjer so se po uspešnih akcijah lahko odpočili. Sovražnik je to slutil in je večkrat poskušal večje a'i mainjše sunke proti mestni periferiji, vendar skoraj redno brez uspeha, ker so se borci pravočasno skrili v bunkerje. Tako je napočil deseti januar 1945, ko se je Coloti na pragu dokončnega poraza osovin-skih sil odločil, da s pomočjo Nemcev dobi Darkove partzane, pa če bi moral zaradi tega razrušiti Dolino in Boršt. Zgodaj zjutraj so njegovi posebni oddelki, pomnoženi z nemško policijo in SS etiotami, obkolili in hemiefčno zaprli obe vasi. Odkrili so bunker, v katerem je bil Darko z devetimi borci — fašistov pa je bilo nad 500. Partizani so sprejeli neenako borbo in z bombami odbili prvi naval podivjanih policajev. Na nesrečo pa je ena bomba padla nazaj v bunker in ubila več tovarišev. Darko jg s preostalimi skočil iz skrivališča in ranjen planil v poslednji ju-riš in boreč se do zadnjega diha junaško padel.
čez dobre tri mesece ie naša slavna armada osvobodila Trst in vso Primorsko. Ona j g dovršila veliko nalogo, pri izvrševanju katere je Darko dal svoje mlado življenje. Njegov spornii pa bo večno živel med ljudstvom tolminskih grap, vipavskih vinorodnih gričev, kraške planote in delavskih predmestij Trsta, Tam bodo vedno pripovedovali o svetlem zgledu Darka — borca za svobodo in boljše življenje primorskih delavnih ljudi.
Gregorač Ajna
K0 te pot zanese iz Ajdovščine ;>reko Cola na Črni vrh, se rad ustaviš na višini nad vasjo in razgleduješ po obširni ravnini. Spomin poleti nazaj v dni narodnoosvobodilne borbe, Prvi september 1944. Iz gozdov nad Črnim vrhom reglajo. itfojnioe in partizanski top. Sovražnik je letoviški črni vrh spremenil v utrjeno postojanko, ki je kot gnojni ■;vor sredi slovenskega ozemlja. Partizani IX, koipusa so sklenili, :Ia bodo t.a gnojni tvor z vojaško operacijo izrezali. Nalogo s0 do-oro opravili, čmi vrh je bil zvečer prvega septembra 1944 znova svo-ooddn.
črni vrh danes. Tik pod mešanim bukovim in smrekovim gozdom se rdečijo strehe novozgrajenih hiš. Sredi vasi je zrasel lep zadružni dom.
Ne mislim pisati o tem, kako so črnovršci obnavljali svoje domove, marveč bi rad napisal nekaj o škafarjih ali »pintarjih«, kot se sami imenujejo. Tisti dan je njihovim gozdovom znova grozila uničevalna poledica. Debel ledeni oklep je stiskal debla in veje smrek in bukev, da se Je iz gozda oglašalo tisto značilno stokanje, ki napoveduje katastrofo. Visoke smreke so stale kot kipi s pobe-šenimi in z ledom obloženimi ve-

gWpKi
' • 1 • ■■■ .-■ ■• •• ' '
Si ■ -is . «m!:*: - !.<	>,-.
CivVY.:»:- ii-rijs s: YV>;
volne. Iz t.e bodo spletle gorke nogavice, rokavice in maje. Tako ne bo zeblo np znotraj in ne zunaj hiš. Za izdelano posodo bodo prejele družine denar, pa bo življe-nje teklo naprej, kljub temu, da je kraj zelo pasiven. »Treba si je znati pomagati,« pravijo.
Za škafarsko obrt ni treba imeti veliko orodja. Zadostuje žaga, sekira, nekaj rezilnikov in skoblja-čev, dolg lesen stol imenovan »rezilna baba«, kladivo in kak že-belj. Prostor pod veliko pečjo služi za sušenje nacepijenili dog. Les za izdelovanje omenjene posode mora biti izbran, čist :'n brez grč. škafarji razžagajo debla sami in nato razcepijo na doge. To je potrebno, ker bi se sicer žagan les pri skobljanju pokvaril. Razcepljene doge je lahko obdelovati z rezil-nikom, ker skobijač reže »za lesom« m ne »čez les.«
PRI ŠKAFARJU ČUKU V LOMEII
Iz črnega vrha je do prve hiše v Lomeh dobre pol ure peš poti. Prva ob cesti je domačija »Pri Čuku«, veliko kmečko pos'.opje z lesenim hodnikom »gajnkom« v prvem nadstropju. Ta domačija je kraj škafarjev. Oče enega sedanjih stanovalcev je še kot mlad fant nosil naprodaj izdelane škafe in drugo vinsko posodo v Budanje na Vipavskem. Njegov sin Dominik pripoveduje:
»Moj oče je bil majhne postave, pa je vseeno nesel v Budanje velik tovor škafov. Ljudje so se čudili, kako more nesti tako breme, škafov ni prodal, temveč zamenjal za koruzno moko, katere je pol
arar j i
celita prinesel nazaj ciomov. Bele moke takrat niso poznani in je bila ifi za gospode, SuOt beie moke je takrat veljal do goldinarjev, de-beia smreka pa še goidmar ne. Les za izdelovanj e škanov so takrat dobili večinoma »pod roko«, saj ga n.so nneli s cim kupiti. Le za eno smreko so doto.li aovoljenje, cia so ga potem lahko pokazaii orožnikom, ki so prišli stikat po hišah, vse ostalo pa so »dobili« v grofovem
SPiff^P'	-
Stari škafar Lomeh pri delu
ali državnem gozdu. Les takrat res ni imel nobene vrednosti. K0 sera bil še mlad pastirček, je bilo po naših gozdovih polno podolgovatih, nizkih kupov zemlje. To so bila (Nadaljevanje na 10. strani).
Zdi se, da se ho zdaj zdaj odlomila pod io težo
jami. Napravljale so vtis na smrt obsojenega. Tla pod njimr so bila gosto prepredena z ledenimi vrvicami. Vsaka travna bi'ka, praprot ali grm ie bila v ledenem oklepu. Bukve so težko sklanjale svoje vrhove in. zdelo se je, da se bodo zdaj zdaj začele lomiti. Ljudje s0 se zaskrbljeni ozirali skozi okna in spraševali: »Ali Se bo res ponovila katastrofa lanskega leta?« Siva, mrz'a megla se kar ni hotela izgubiti. Zlovešče in tftž-ka je legala vedno niže, se prijemala debel, vej, trave kamenja, hiš . . .
ZA VINOGRADNIKE SKRBIJO...
že nad 200 let izdelujejo črno-vrški škafarji leseno posodo: bren-tače, brente, ornice, škafe in drugo posodo, ki jo vinogradniki nujno rabijo. Najboljši kupci te posode so vipavski, briški, kraški in celo istrski vinogradniki, škafe prodajajo tudi v svojem kraju, na Idrijskem in Cerkljanskem. Leseno kmečko orodje: grablje, kost-šča, oselnike, kii jih izdelujejo večinoma v Zadlogu, gre največ v Vipavsko dolino, kuhalnice, žlice in kolovrate, ki jih izdelujejo v Strmcu, Kanjem dolu in v Ja-vorniku, pa razpečajo po goratih predelih Tolminske.
Nad 200 let se okoli 80 druž'n iz Lomov, črnega vrha, Mrzlega loga, Predgriž, Zadloga, Kanjega dola, Strmca in Javornika vsako zimo spremenil, v obrtnike. V zimskih mesecih, ko leži zunaj debela plast snega (včasih po več metrov na debelo), postanejo kmečke in bajtarske h:še. prave obrtne de-lavnfce. Niso redki primeri, ko v eni sanv hiši dela šest škafarjev. Gospodinje zadovoljno opazujejo izza kolovreta može in isnove, kako obrezujejo doge in skobljajo škafe. Kupi oblanic in ostružkov se večajo. Lahko bod0 zjutraj zakurile ogenj. Noge hitreje pritiskajo na podložnik pri kolovratu, vre-tena se polnijo s prejo domače
Mnogokrat se zgodi, da zakonci brez otrok, pa tudi samci, posvojijo tujega otroka, slabijo zanj in prevzamejo roditeljske dolžnosti, to je njegovo vzgojo in prihodnost. Naravna je namreč težnja '(.udi, ki se čutijo osamljene, da želijo imeti nekoga, kateremu bi posvetili slab in ljubezen.
Zal pa pogostoma nimajo posvojitelji ta čustva in je posvojenec le predmet raznih družinskih in materialnih špekulacij. Vzemimo samo nekaj primerov. 2ena je v kapitalističnem svetu materialno odvisna od moža. Kolikor ¡je on premožnejši, toliko bolj si želi, da bi imel naslednika. Žena, Id mu ga ne more dati, se v strahu pred ločitvijo po-služi prevare, V dogovoru z zdravniki prepriča moža, da jc potrebno zaradi sebe in otroki, ki ga .pričakuje, da odpotuje v oddaljen sana-tori.j oziroma kliniko. Tam ji preskrbijo otroka in po določenem času se vrne k možu. Naslednik je tu in z njim tudi družinska sreča.
Prav tako se mnoge »modeme« žene iz »višje družbe« rade odrekajo naravnemu materinstvu. Zdi se jim ugodnejše, da otroka enostavno posvojijo, Tako pač ostanejo dalj časa mladostno sveže in lepe. Imamo tudi primere, ko nekdo posvoji otroka samo zato, da bo imel nekega dne pri hiši brezplačno delovno moč in podobno. Vsi ti nočejo, da bi ljudje vedeli, čigav je otrok in kje so ga dobili. To .je težko, kajti v vseh kulturnih državah je posvojitev otroka zvezana s posvojitvijo staršev in potrditvijo sodišča.
»Poslovni« ljudje so znali to lepo izkoristiti. V ZDA, pa tudi v deželah Zahodne Evrope, se je razbohotila do neverjetnih razmer prava trgovina z otrold vseh starosti. Ta je široko razpredla mrežo prekupčevalcev, ld imajo svoje agencije po teh deželah in preskrbijo strankam otroke »po naročilu«. Organizacija ima svo!e klinike ,in porodnišnice, advokate, agente za »nabavo« in končno poklicne talove, ki kradejo otroke po mestih in vaseh.
»Predmet poslovanja« so največkrat otroci neporočenih mater. Ko tako mater izsledijo agenti omenjene organizacije, jo prepričujejo, naj se reši »sramote« in naj tajno rodi otroka ter ga odda, češ, da bodo oni poskrbeli, da se mu bo dobro godilo, Iz moralnih predsodkov, ki vladajo v teh deželah, dekleta navadno ni težko prepričati. Odpeljejo jo
torej v kliniko, kjer ima brezplačno zdravniško nego in oskrbo, po porodu zdravega otroka pa ji ga »odku-' pijo«.
Podobno »odkupujejo« otroke revnih staršev, ki jih nimajo s čim preživljati. Vedno bolj pogosti pa so primeri kraje otrok, tako da je po nekaterih mestih zahodnoevropskih držav prišlo do prave panike med ljudstvom, in to ne brez razlogov.
Pred nekaj dnevi je irska policija odkrila del mreže te mednarodne zločinske organizacije in izkazalo se je, da deluje nemoteno že ves čas po vojni. Stotine ukradenih otrok je razprodala vsem mogočim »interesentom«. Največ jih pošilja čez morje v ZDA. Pri tem ima organizacija sama ogromen zaslužek, saj dobi včasih za prodanega otroka tudi dva do tri tisoč dolarjev, medtem ko pa plača 15 do največ 100 dolarjev, ali .pa, kakor sino že omenili, enostavno ukrade,
ZDA so danes že zelo ugodno »tržišče«, Računajo, da je vsako leto okrog milijon zakoncev, ki želijo posvojiti otroka, medtem ko je »razpoložljivih« otrok komaj 50.000. Kakor je to na eni strani dokaz degenera-ci.je, je na drugi strani tudi dokaz zapostavljanja vsakega socialnega skrbstva za neporočene matere, mo-
j mMmm^^m^mm^^mm 1
=


mm ^
t "liv
m' \ mmMtmi
\ ■
Hi
Duhlin. Razburjena množica daje duška svojemu nezadovollstvu pred hišo zakoncev, ki sta kupila ukradenega otroka.
ralne zmede in predsodkov, ki omogočajo brezvestnim špekulantom, da se sredi dvajsetega sloletia rogaio osnovnim pravicam človeka in da ga s tem nečloveškim barantanjem ponižujejo na .raven živali.
= Hodili so skozi prestolnico kakor tujci iz daljne | dežele, da, kakor tujci, čeprav je bila njihova zemlja | oddaljena morda le nekaj sto milj od ceste, po kateri I so zdaj pešačili. Njim pa se je zdela zei0 daleč. Njih | 0či s0 bile kakor oči ljudi, ki jih je neka zagonetna sila I nenadoma iztrgala iz zdavnaj znanega sveta, kjer so se | doslej čutili vame. Vajene so bile le steza in polj, zdaj | pa so se vlačili p0 ponosni cesti prestolice, njihove | noge so stopale po trdnih ploščnik h, in čeprav je bila cesta | polna stvari, ki j:h niso še nikoli videli, o avtomobilih § in sličnemu sploh še slišali niso, se niso ozirali okoli | sebe, marveč s0 hodili mimo vsega kakor v snu in niso | videli ničesar.
Več tisoč jih je šlo ta trenutek mimo. Po n:komeT | se niso ozrli in nihče jih nli imel za mar. Mesto je bilo | polno beguncev, mnogo tisoč jih je bilo, ki' >so jih za silo | nahranili ter jih porazmestili po velikih šotorih zunaj | mestnega obzidja. Ob vsaki uri si lahko videl vrste | .razcapanih mož, žena in nekaj otrok, ki so se prebijali | proti: taborišču, in če jih je opazil meščan, je le z i rastočo grenkobo pomislil:
| »še več beguncev — kaj ne b0 nikoli konca? Vsi I bomo stradali, če jih bomo hoteli nekoliko nasititi!« g Ta bridkost, bila je bridkost iz strahu, je bila kriva, | da so lastniki majhnih prodajaln surovo kričali na' | ¡neštete berače, ki s0 ob vsaki uri prosjačili pred vrati; | in prav ta strah je naredil ljudi neusmiljene, da so g plačali tako nizko voznino kulijem, ker jih je b:lo de-| setkrat več, kot so jih potrebovali; kajti begunci sO | hoteli s tem vsaj nekaj zaslužiti. Poklicni kuVji so I preklinjali prišlece, ki s0 sestradani vozili rikše za | vsak denar, ki so jim ga dali, tako da so bile cene | nizke za vse in vsi so trpeli. Mesto je bilo prenatrpano | z begunci, ki so beračili pri vseh vratih in se vrinjali e v vse nestrokovne poklice in službe, mnogi izmed njf.h | s0 ob jutrih, k0 je zmrzovalo, ležali mrtvi ob cesti — g zakaj naj bi človk z zanrmanjem strmel v to novo, v | somrak zimskega dne prihajajočo čredo? | Toda ti možje in žene niso bili nizkega rodu, niso | bilJ: sodirga, ki je bila vedn0 revna in ki je ob času | poplave kaj kmalu pričela stradati. Ne, bili so možje | in žene, na katere bi bil lahko ponosen vsak narod. | Videlo se je, da s0 bii vsi iz istega okraja, kajti vsi | so nosili oblačila iz enake temnomodTe bombaževinaste | tkanine, preprostega starinskega kroja z dolgimi1 rokavi | in dolgimi, širokimi jopami. Možje so nosili neke vrste | srajčne predpasnike, izvezene v čudno zavitih, prekra-I snih vzorcih, žene so nosile modre trakovft iz enakega | preprostega blaga kot ure, zavezane na glavi. Možje in | žene so bili močni in visokorasli, čeprav s0 imel^ žene | noge povezane. V čredi je bilo .nekaj mladih fantov, | nekaj otrok, ki so sedeli v košarah na obeh straneh | drogov, ki so si ji'h očetje nadeli preko pleč, ni pa bilo | med njimi mladih deklet niti dojenčkov. Vsak moj in I vsak fant je nosil na p'ečih breme, zvečine posteljnino | — vatiralne odeje z modre bombaževine. Oblačila 'in po-| steljnina. so bila dobro narejena. Na vrhu vsake odeje je | bil v kos rogovnicg zavit železen kotel. Te kotle so brez | dvoma pobrali iz glinastih vaških peči, ko so videli, da je | prišel čas selitve. Toda v nobenem kotlu n bilo najmanj-| šega sledu za jedjo, niti nli bilo videti, da bi v zadnjem s času kuhali v njih.
| če si natančno pogledal obraze teh ljudi, si zlahka | ugotovil, da jim primanjkuj^ hrane. Na prvi pogledi g so bili videti v tem somraku še kar zdravi, če si jih | pa bolje opazoval, si videl, da so bili to obraz! sestra^ | danih ljudi, ki so se zdaj obupani vlačili zadnjemu | upanju naproti. Niso se zmenili za čudovtosti novega | mesta, ker so bili preblizu smrti, da bi karkoli opazili. | Nobena navadna stvar ni zganila njihove radoved-| nosti. To so b'li možje in žene, ki ,so vzdržali na svo-| ji zemlji, dokler jih ni lakota pregna'a z nje. šli so | mimo, ne da bi kaj v'de)i, tihi, tuji, kot. ljudje, ld se, g že umirajoči, čutijo živim ljudem tuje.
Zadnji v tej dolg11 procesiji tihih mož in žena je | bil majhen izsušen starček, Kljub vsemu j nosil dve košari, obešeni na drog preko pleč, prav tako zvito odejo, kotel, A en sam kotel. V drugi košari je bila očvidno samo odeja zelo strgana in zakrpana, a še vedno čista, čeprav je bilo breme lahko, je bilo pretežko za starega moža. Vdelo se je, da bi bil v drugih časih že preko delovne dobe in da v zadnjih letih ni b''l vajen takega težkega dela. Njegova sapa je piskala, opotekal se je naprej to napenjal oči, na njegovem starem obrazu pa se je zrcal1! mučen boj.
Nenadoma" ni mogel več dalje. Skrbno je- odložil, tovor in se sesedel na tla, glava mu je padla na kolena, zaprl je oči in obupano lovil zrak. V njegova se_" sestradana lica je v temn h pegah udarilo nekaj krvi Razcapan prodajalec vročih rezancev je pripeljal bliže svojo stojnico in kriče ponujal svoje blago, luč z vo-žičko je padla na sklonieno postavo staTčka. Nekdo, ki je šel mimo, se je ustavil, ga zagledal in zamrmral;
»Prisežem, da danes ne' morem dati ničesar več, pa četudi bi svojo družino moral hraniti s samimi rezanci; a tukaj je stari mož. No, srebrnik mu bom dal, ld sem ga zaslužil za jutrajšnji dan, jutri bo že kako. če bi moj oče še živel, bi ga dal prav tako njemu.«
Brskal jR p0 oblačilu, privlekel izza raztrganega pasu srebrnik in mu po kratkem obotavljanju ta mrmranju dodal še bakren novčič,
»Na, stari očka,« ie rekel z neko grenko prisebnostjo, »Rad bi, da si privoščiš rezancev.«
(Nadaljevanje na 11. strani)
V polletnih počitnicah me je obiskala znanka se iz šolskih let. Med ostalim sva se razgovarjale tudi o najinih otrocih ter o nj:,novem napredku v šoli. Padale so prav krepke in sočne in na račun sitnosti in zahtevnosti profesorjev, kakor tudi na račun pranatrpžuioshi učnega načrta.
»Ali se sploh zavedate, vi šolniki, kaj vse pričakujete in zahtevate od doraščajočega otroka? Naj ti veml Vse dopolane je moja deklica v šoli. Vsa utrujena in izčrpana pride domov in takoj prične z učenjem. Premnogokrat mora v enem popoldnevu napisati računsko, slovensko in nemško nalogo. To veš, da ni malo!
In ko neha s pisanjem nalog, tedaj si z obema rokama podpre glavo, buli v knjige ter se guii in guli, da postaja iz dneva v dan bolj bleda in slabotna. Saj ji bo to nenehno guljenjg kar spoakopaio zdravje! Kljuu mina pa prinaša domov bolj slabe ocene. Pozna se, da le z veliko težavo teze dalje!«
Na obrazu se je znanki poznala resna zaskrbljenost. »Pa vendar mi ne boš očital, da se premalo brigam za otroka! Časa imam dovolj in ne preobremenjujem je s prav nikakršnim deiom. Povej,, svetuj mi! Kaj naj počnem!«
Molčal sem. Nisem se hotel zale-teti s kakšnimi prenagljenimi nasveti. Naprosil pa sem jo, če jo smem ob priložnosti obiskati. Želel sem namreč videti in spoznati oko-
Pižama za našega malčka
liš&ine, v katerih ta obrok živi in dela. Z vidnim vzradoščenjem je, znanka ustregla moji prošnji, Poslovila sva se.
četudi nisem imel mnogo časa — znanka je namreč stanovala v nc kaj kilometrov oddaljenem mestecu — sem jo obiskal nekega delovnega popoldne. Namenoma sem si izbral prav delovni dan.
Ob mojem prihodu je bila znanka kar neprijetno presenečena: »Pa sem pričakovala, da na.s boš obiskal kakšno nedeljsko popoldne!« In zatvornice njenih ust so se odprle. Hitela mi je praviti o vseh mogočih gospodinjskih težavah, kako jih komaj zmaguje. Saj da nima niti toliko časa, da bi se po-šteno oddahnila. Poslušal sem jo, moj pogled pa begal po precej neurejeni kuhinji. Na zamazanem štedilniku so bih kar v lepem neredu razmetani krožniki in lonci. Za m'zo pa je sedelo slabotno dekletce in pisalo.
Sedel sem na ponujemi stol, opazoval dekletce ter poslušal neprestano regijanje znanke.
Za nekaj časa se znanka umakne. Približam se tedaj Sonji in opazujem njeno delo. Obiskuje drugi razred gimnazije. Pisala je računsko vajo. Molče ji s prstom pokažem napako. Dekletce nekaj časa tuhka, kaj kmalu pa se mi zahvali s prav prijaznim nasmehom.
Med tem časom se je vrnila njena mati, »Daj stricu kozarec! Ali prav nič ne vidiš? Za vsako reč Jo je treba opozoriti!« — Na So-njinem obrazu se je prikazala lahna rdečica. Molče je vstala, pri-Inesla kozarec in nadaljevala z učenjem. Najin razgovor — govorila je pravzaprav sam0 znanka — se je nadaljeval. V mislih sva obiskala razne znance in znanke ter njihove družine in se seznanila z vsemi njihovimi vrlinami in slabostmi. ¡Bilo mi je mučno zaradi dekletca. Opazil sem na njej, kako si je prizadevala, da bi se poglobila v učenje, pa ni šlo!
Ko sem se ravno hotel posloviti, je prišla znankina soseda. Bilo bi kar netaktno, ko bi bil sedaj odšel. Ostal sem. Sonja je morala prinesti še en kozarec. Tedaj se je razgovor šele razvnel. Spominjala in do vseh podrobnosti je naštevala vse dogodivščine, hudomušnosti in nagajivost: iz svojih dijaških let. Saj jih ni hotelo bit-i konca!
Ena hudomušnost je izzvala drugo. — Sonja pa se je učila.
Znankim mož se je vrnil iz službe. Na Sonj'nem obrazu sem opa-
zil tih nasmešek, s katerim je pozdravila svojega očeta. Stopil je k njej, pobožal jo po laseh in pritegnil njeno glavico k sebi. Ali znate brati hvaležnost v otroških očeh? V Sonjinh očeh je je bilo mnogo !
Poslavljal sem se. »Vidiš! Prav vsak dan 0stajam doma, prav vsak dan nadzorujem Sonjo, kako se uči dn zagotavljam ti, da je prav vsak dan. tako kot danes in vendar deklica v šoli komaj, komaj rine!«
Vsi trije smo odšli na dvorišče. Sonja in soseda sta ostali v kuhinji. Tedaj sem znanki povedal: »Praviš, da je vsak dan pri vas tako, da si vsak dan doma in da nadzoruješ Sonjo pri učenju. Prepričan sem, da bi bilo za deklico mnogo boljë, da je ne nadzoiruješ, ■ampak da ji daš pri učenju mir ter da greš ti k sosedi, namesto da ona prihaja k tebi.«
Zameril sem se ji: »Prav tak si kot moj mož! Niti o« mi ne privo"-šči nekaj minut prijetnega kramljanja po težkem gospodinjskem delu, Vsi deddi ste enaki!«
Poslovil sem se. Slovo od nje je bilo dokaj hladno, tem krepkeje pa mi je stisnil rok0 njen mož. Molče J"e odobraval moje besede.
In Sonja? Pred nekaj dnevi sem jo srečal. Vračala se je iz šole domov. Nasmejanega obraza me je pozdravila in rekia. »Stric! Pridite še kaj k nam!« Njeno povabilo mi je zagotovilo, da moj obisk ni bil brez uspeha. — jaz —
Vsaka od S3 milijonov ameriških gospodinj se lahko obrne na kateregakoli izmed 250 izvedencev ali izvedenk državne posvetovalnice kar po telefonu in vpraša za nasvet glede pripravljanja okusne in zdrave hrane, šivanja oblek za otroke in ureditve stanovania, nakupa oblačil in hišnih potrebščin in slično. V 30. letih svojega obstoja je gospodinjska posvetovalnica razposlala nad 146 milijonov gospodinjskih vestni-kov brezplačno ali po nizki ceni. Nadalje obveščajo gospodinjski izvedenci tega urada o najnovejših izkustvih. v gospodinjstvu in o njihovih najnovejših izdelkih gospodinie v člankih, ki jih objavljajo v listih in časopisih ali v radijskih in televizijskih oddajah.
Glavno skrb posvečajo gospodinjski strokovnjaki pravilni prehrani ljudi različne starosti, ki naj bo primerna njihovemu vsakdanjemu poklicnemu delu, kar je zelo -važno za zdravje.
Ti izvedenci so na primer dognali, da vsebuje zeleno listnato sočivje veliko več vitaminov kot pa rumeno. Vitamin A je važen za telesno rast, za dober vid in varuje kožo pred okužbo.
V svoji brošuri »Družinska luana« priporoča gospodinjski urad preizkušene kuharske metode, opozarja na primer gospodinje, da vsebujejo mleko, sir in jajca za telo ravno tako koristne beljakovine kot meso, ribe in perutnina, jim svetuje, naj pripravijo surovo in kuhano sočivje, ki vsebuje hranljive rudnine in vitamine, jim priporoča, naj ga hitro kuhajo in takoj vroče prinesejo na mizo, da ne zgubi na svoji hranljivosti, V brošuri najdeš dobro premišljene jedilnike za obede kot tudi zapise za cenena jedila.
Na osnovi številnih ¡poskusov s tkaninami za oblačila v laboratoriju in za vsakdanjo rabo je gospodinjski urad izdal poseben priročnik za kupovanje oblačil in tkanin, Gospodinjski urad je tudi na podlagi preučitve statističnih podatkov o merah ženskih in otroških oblačil priporočil manufaktumi industriji najprimernejše kroje in mere za ženske in otroške obleke.
Da prihrani gospodinjam nepotrebno delo v gospodinjstvu, je gospodinjski urad izdal koristna navodila za razporeditev pohištva, zlasti za smotrno ureditev kuhinje in kuhinjske shrambe, in sicer za gospodinj-
NAŠI VZGOJNI PROBLEMI:
Objava pisma koprskih dijakov — osmošolcev, gojencev Dijaškega doma, s katerim so hoteli dati pobudo za rešitev nekaterih notranjih problemov v domu, in odgo-
Krilo in bluza — vedno moderno, praktično in prikladno
stvo na deželi kot v mestih. V kuhinji naj gospodinja Tazporedi štedilnik, i zli vek, kuhinjsko mizo in razne omare tako, da si prihrani nepotrebno višino, da se gospodinja pri svojem vsakdanjem delu ne utrudi po nepotrebnem. V kuhinjski shrambi naj ima gospodinja živila, ki jih dnevno troši, na mestih, kamor lahko seže 7. roko, ne da bi se morala sklonili ali stopiti na stol, če jih rabi.
SOLJENCI — SLADKI ALI SLANI
25 dkg moke, 15 dkg surovega masla, ma'o limonine lupin'ce, žlica vina, žlica vode, za nožev0 konico pecilnega praška, beljak, sol, kumina.
Iz moke, surovega masla, jajca, vina, vode in peoinega praška za-mesimo krhko testo in ga postavimo na hladno. Ohlajeno testo raz-valjamo za pol prsta na debelo in ga zrežemo na 6—8 cm velike kvadrate. Vsakemu kvadratu zavihamo najprej en vogal, nato pa testo diagonalno zavijemo, da dobimo obliko soljenca. Vsak solje-nec namažemo po vrhu z beljakom, nat0 =a Pa potresemo s soljo, zmešano š kumino in spečemo.
Namesto s soljo in kumino potresemo lahko soljence tudi z debelo sladkorno sipo in sesekljanimi orehi.
vor upravnika tov. Iva Pušnarja na to pismo, sta v javnosti sprožila vrsto različnih komentarjev. Zadevo je obravnaval tudi Sve*fc za prosveto in kultur0 pri OLO Koper na svoji redni seji, na kateri so razpravljali o novih uredbah in finančnem poslovanju internatov na splošno ter s tem v zvezi tudi o razmerah v koprskem Dijaškem domu. Obravnavali s0 še stanje v kinofikaeijl okraja ter o izbiri in razdeljevanju filmov in pa Stanp e fin poijrebe žotefiva v okraju. Seji je predsedoval tov. Abram Mario, prisostvoval pa ji je trudi sekretar republiškega Sveta za prosveto in kulturo tov. Vo-dopivec Vlado.
Po poročilu o novem nač nu finančnega poslovanja po zavodih ■in internatih, kot ga predvidevajo na to področje razširiti republiške uredbe, ki ga je podala načeinica SPK tov. Beltram živa, je začela ■razprava o razmerah v Dijaškem domu in o zavoženih odnosi h med gojenci in upravnikom, kar je prišlo do izraza v omenjenih pismih. Kaj je bit vzrok, da se je vzgojno del-o tov. Pušnarja, s katerim so bili spočetka tudi sami' gojenci zelo zadovoljni, tako sprevrglo, da je videl nazadnje v poverjenih mu gojenaih skoraj same slabe ljudi, kar je pr šlo do izraza v njegovem odgovoru, bo bržkone težko dognati. Dejstvo je, da je s svojim pismom sprožil družbeni problem, za katerega so se pozanimale tudi množične organrzacije,. zlasti Zveza komunistov in mladinska organizacija. Ti dve sta raziskali okoliščine in morali končno obsoditi upravnika doma zaradi njegovega odnosa do mladine na spiloh. Vsi priso'jTfL so postopek tov. Pušnarja obsodili kot nepravilen in v nasprotju s splošnimi vzgojnimi načeli.
Svet za prosveto in kulturo je po izčrpni razpravi razrešil tov. Pušnarja dolžnosti upravnika Dijaškega doma itar sprejel sklep, ki določa, da ne more več biti zaposlen kot vzgojitelj. Ker so bila obravnavana tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo upravljanja Dijaškega doma, je bila imenovana posebna komisija, ki b0 ves primer še podrobneje raziskala. Upamo,, da bo konuisija svoje zaključka sporoo la javnosti.
Poudariti moramo, da je nastalemu položaju v mnogočem kriva, pasivnost, upravnega odoora Dijaškega doma, ki je bil samo for malen organ na papirju, ni pa vr-šl svoje družbene vloge. Na sploh je zavzela zadeva že takoj spočetka pri prvih nasprotjih, ki s0 se pojavljala med upravnikom in gojenci, preozek osebni okvir, za kar so krivi delno tudi dijaki sami,, nekaj pasivni upravni odbor, največ pa seveda upravn- k sam. V novih pogojih bo treba predvsem okrepiti prav družbena upravljanje v Domu, po drugi strani pa morajo tudi gojenci sami nud. ti vodstvu v njegovem prizadevanju dovolj podpore in ga pravilno razumeti.
ZbRflVNIŠK! KOTIČEK
oletPSl OGD
Jetra so največja žleza v našem telesu, obenem pa tudi glavni laboratorij za presnavljanje hrane. Jetra delimo v večji desni reženj in manjši levi. Režnjiči so v določenem sestavu združene jetrne celice. Sredi režnjiča poteka žila clo-vodnica, okoli nje pa ležijo v krogu razporejeni skupki celic, tako da dve vrsti puščata med seboj cevkasto praznino. V to cevko se izloča žolč, ki po teh cevkah odteka v žolčni vod, žolčnik in tenko črevo.
Ob vnanji površini jetrnih celic potekajo krvne žilice, ki jih loči razporek, v katerem se prepleta vezivno tkivo. Te žilice imajo prav posebno lastnost in sposobnost: iz krvi vsrkavajo snovi, ki bi tam ne smele biti in tako oprav-jajo nalogo cedila in prečiščeva-nja krvi. Jetra so sposobna tudi sprejeti večjo količino krvi in jo po potrebi vračali v krvni obtok. Tako varujejo srce pred preobremenitvijo, kar je važno pri srčnih boleznih in pri krvnem zastoju.
Seveda se pri dolgotrajnih srčnih obolenjih jetra sčasoma pokvarijo. Odvečna kri, ki priteka vedno znova v desno polovico srca, se nabira in zastaja v jetrih, kar povzroči okvaro. Jetra zatekajo, otrdijo in zbolijo. Prenapolnjene in razširjenje žile pritiskajo na jetrne celice in jih stiskajo, tako da polagoma propadajo in ne morejo pravilno opravljati svoje naloge. Ta izpad jetrnih celic povzroči slabo prečiščevanje krvi in izločevanja škodljivih snovi, ki
nastanejo pri prebavi. Teh snovi je vedno več in zastrupljajo celo telo.
Če je ovira pri odtoku žolča, zastaja žolč v vodili, kjer se pritisk tako poveča, da lahko vodi celo počijo. Skozi te razpoke prehaja žolč v mezgovnice in drobne krvne žilice. Posledica tega je naglo večanje žolčnega barvila v krvi. Kri odlaga žolč povsod po telesu, koža, sluznica, predvsem pa beločnica, se rumeno obarvajo. Zolčno barvilo najdemo tudi v notranjih organih, posebno pogosto se nabira na ledvicah, v ledvičnih vodih, kjer zamaši in ovira izločevanje seča. Tako pride do zlatenice, katere najbolj pogosti vzrok so kamni ali kaka novotvorba žolčnika in žolčnih vodov.
Druda oblika zlatenice nastane pri samem obolenju jetrnih celic. Zaradi svojstvene okužbe ali pa zaradi delovanja kemičnih strupov propadajo jetrne celice. Podobno kot pri zlatenici, sc tudi pri tej obliki razlije žolč v kri in po telesu.
Kot posledica zlatenice se pojavijo razne motnje v presnovi in prebavi. Najtežja je prebava maščob. V tankem črevesu manjka žolča, ki razkraja mast, da jo lahko prebavimo. Posledica so prelivi in hujšanje, ker telo ne prejema dovolj maščobe,
Jelra izdelujejo snovi, ki so potrebne za pravilno strjevanje krvi. Če teh snovi zaradi obolenja jeter primanjkuje, pride do krvavitve, ki jih včasih prav težko ustavimo.
m gospodinje ¥ Amerik!
»Prosvetno društvo ne dela!« — Ponavijanjfi t« »večne resnice« je prišlo nekaterim ljudem v Cerknem že tako v navado, da niti ne razmišljajo več, če je sploh še aktualna, Vsekakor so vsi navzoči na zadnjem društvenem občnem zboru 'lahko ugotovili, da tO ne drži. Preteklo leto je bilo precej plodno.
V preteklem letu 1954 so člani društva postavili na oder »Gosposko kmetijo«. Občinstvo je sprejelo nastop domačih igralcev z odobravanjem. Letos bodo z isto igro nastopil: v Žireh, kamor so jih povabili. Ugotoviti moramo, da bi bile lahko dramske predstave v Cerknem bol pogoste. Leto 1855 bo tudi v tem oziru plodnejše. Mladi igralci vadijo sedaj Lipahov »Glavni dobitek«, ki bo prav kmalu na odru. V programu pa je tudi Gogoljev ^»Revizor«. Pevski zbor ie preteklo leto redno vadil in sodeloval skoraj na vseh proslavah.
Društvo ima precejšnjo knjižnico: 960 vezanih knjig in 210 broširanih knjig. V zimskih mesecih živahno deluje. Knjižne omare ne ■odgovarjajo, treba bo poskrbeti no-
»IE! KRASU
Čeprav je bila vas Komen za časa borbe do tal požgana, so danes več ali manj že skoraj vse hiše obnovljen. Za obnoviti je še 7 poslopij. Lani so dobili tudi vodovod, kar je za vas velikega pomena, Kakor iz drugih kraških vasi, so pred vojno tudi iz Komna odhajali na delo v Trst: zato se je pojavilo po osvoboditvi resno vprašanje zaposlitve delovne sile. ki so ga skušali rešiti z ustanovitvijo manjših obratov. Tako se že nekaj let uspešno razvija mizarska delavnica, nekaj ljudi je zaposlenih v kamnolomih, ostali pa na drugih priložnostnih delih.
Velike težave imajo z gostinstvom. Zaradi poman'kanja primernih prostorov in potrebnih sredstev niso mogli vse doslej urediti dobre gostilne, Id bi ne bila samo točilnica in kjer bi lahko gostom postregli tudi s toplo hrano. To pomanjkljivost bodo odpravili, ker jim je OLO Sežana pristopil na pomoč s 181.000 za investicije. Znesek je sicer skromen, vendar bodo lahko s tem denarjem uredili vsaj prostore, medlem ko bi nujno rabili tudi nekaj sredstev za nabavo štedilnika za kuhinjo in kuhinjskega inventar-'.!. Podjetje jc namreč šele v povojih in bo težko samo premagalo vse te težave.
Glede splošnega gospodarskega "razvoja vasi pa bi bilo potrebno razmislit: gb':lc razširitve gospodarske dejavnosti, da bi odvisna delovna sila ne bila zanoslena samo priložnostno. Prav tako pa tudi o zaposlitvi žen-ke delovne sile, Sežana je kot srrdiščo namreč že 7elo oddaljena. ves Spodnji Kras pa nima razen kamnolomov nobene industrije.
ve. Na občnem zboru so predlagali, naj h: s sodelovanjem Turističnega društva v Cerknem zgradili novo stavbo za knjižnico, čitainic0 in turistični urad. To bi bil lep prispevek k razvoju turizma in kulture.
Ljudska univerza, ki deluje prav tako v okviru društva, se je v preteklem letu borila s prav posebnim problemom. Na razpolago je imela predavatelje in prostor, manjkalo pa ji je občinstva. In vendar so bila napovedana predavanja zel0 zanimiva in za vsakogar poučna (iz področja zdravstva, gospodarstva itd.). Letos je Ljudska univerza zopet začela z delom. 10. januarja je bilo izredno zanimivo predavanje 0 Indiji. Tudi letos bi bil0 pričakovati večjo udeležbo. Odslej bodo predavanja redno vsakih štirinajst dni iz področja biologije, zemljepisa, zdravstva, gospodarstva, tehnike itd. Vodstvo LU bo upoštevalo želje poslušalcev.
Program za leto 1955, ki so ga član: sprejeli na zadnjem, vsekakor plodnem občnem zboru, v precejšnji meri dopolnjuje dosedanje delo. Razen ž-e omenjenega, obsega v glavnem naslednje:
Povečali naj bi število članov, predvsem pa bo skušal0 društvo pritegniti k prosvetnemu delu mladino; knjižnico bomo izpopolnili z novimi: knjigarni, nabavili pa bomo Po možnosti tudi nove knjižne omaro m manjkajoča glasbila.; tudi letos bo društvo sodelovalo na vseh proslavah, prirejalo literarne in glasbene večere: če bo zadosti pri-javljencev, bomo organizirali tečaj •nemškega in francoskega jezika ter tečaj glasbene teorije.
Delo prosvetnega društva »Simon Gregorčič« bo zelo Olajšalo degr ditev nove velike dvorane. Sedanja dvorana je last KZ Cerkno. Poslužujejo se je kino podjetj» in vs? množične organizacije v občini, ps-leg tega pa je danes žg neprimerna
PO VG@RJE-ZAZm
Pojasnilo k dopisu »Zazid« v Slovenskem jadranu z dne 17. decembra 1954.
Ker je dopis kritika o »nemarni dostavi pošte« in je pisec to podkrepil- celo s podatki, dajemo to-lc pojasnilo:
»Slovenski Jadran« z dne 19. decembra je prišel na pošto v Podgorje z enodnevno zamudo, to je v soboto 20. decembra istočasno s sobo'no »Ljudsko pravica« .in to takrat, ko jc pismonoša že odšel, da raznese pošto po okoliških vaseh. Nemogoče je torej zahtevati, da bi pismonoša zvečer istega dne zaradi ;— na žalost — samo enega izvoda SJ in LP, ki prihajata v Zazid — ponovno prehodil pot Podgorje —-Zazid in nazaj.	S. P,
za kultumo-prosvetne namene, ker je premajhna in slabo opremljena.
Prosvetno društvo je torej v zadnjem letu v v oliki meri po zaslug: prizadevnega predsednika, tov. Antona Oselija, in ostalih članov odbora pokazalo precejšnje dejavnost, še lepši pa so izgledi za letošnje leto. Zasluži zato vse priznanje in podporo vaščanov, političnih organizacij in gospodarskih ustanov.
— a —
m
V 11 ruševju srno že več let občutili pomanjkanje dobre pitne vode. Na kraj vasi pri »Skali« so že pred več leti napeljali vodovod. Od »Skale« do srede vasi jc približno C00 metrov daljave. Tako dolg jarek bo potrebno skopati in položiti cevi, pa bi imeli vodo sredi vasi.
Da bi to uresničili, smo sklicali zbor volilcev, ki so se ga udeležili vsi gospodarji v vasi. Občinski odbornik tovariš Adolf Miiklavčič je poročal, da je za vodovodni podaljšek od »Skale« v vas že nabavljenih 600
Izola se bo spremenila
V torek so v Izoli odprli razstavo idejnih urbanističnih načrtov za mesto Izolo, ld jih je izdelal urbanistični inštitut za Istro in Hrvatsko Pri-rnorje z Reke. Na otvoritev so prišli številni gospodarski strokovnjaki okraja in pedstavniki ljudske oblasti. Navzoč je bil tudi predsednik koprskega okraja tv-variš Franc Kralj.
Ob tej priložnosti jc govorila inženir Mira Ružič, ki je pojasnila načrte, iz katerih je razvidno, da sloni prihodnost Izole predvsem na gospodarskem razvoju. Načrt predvideva zgradi tov večje tovarne cementa ter razširitev drugih industrijskih panog, predvsem industrije ribjih izdelkov.
Urbanistični načrti ibodo vnesli precejšnje spremembe glede bodoče ureditve upravnih, kulturnih, zdravstvenih, trgovskih, športnih in dragih objektov, zlasti pa glede ureditve prometa. Dalje predvideva urbanistični načrt graditev stanovanjskih blokov in stanovanj, računajo namreč, da se bo prebivalstvo Izole v prihodnjih 20-ih letih podvojilo.
Načrti predvidevajo zaščito posameznih kultumo-zgodovinskih stavb. Urejujejo tudi estetsko plat mesta in dajejo na razpolago 15 hektarjev zemljišč za nasade in vrtove.
Naravno, da vsega kar predvidevajo načrti, ne bodo mogli narediti v nekaj letih. Po načrtih bo za to potrebnih celih 20 let.
Podobne načrte izdelujejo te dni v Ljubljani tudi za mesto Koper.
Šiva A RJE
Na seji občinskega ljudskega odbora, ki jc bila v torek, so po razpravi v imenu volilcev občine sprejeli predlog, da se celotno področje sedanjega občinskega odbora, razen Padne in Nove vasi priključi k bodoči koprski komuni. Prebivalci Padne in Nove vasi pa so na množičnih sestankih v ponedeljek sprejeli sklep, da se priključijo k bodoči piranski komuni. Ti dve vasi sta gospodarsko navezani na bodočo piransko komuno, ker imajo kmetje svoja zemljišča v Sečjolski dolini.
m ,
isMli
Obnovljeni glavni trg v Idriji
metrov cevi, ostale potrebne cc-vi so naročene in jih bomo v kratkem dobili. Te cevi bodo zadostovale za ves gornji del vasi in delno tudi spodnji del vasi ob cesti. -Načrt za vodovod je že pripravljen in v glavnem tudi izmerjena trasa.
Najbolj živahna je bila razprava o obveznostih, ki jih je dolžan sprejeti vsa/k posamezni gospodar. Po dosedanjih načrtih bi na vsakega gospodarja odpadlo 27 metrov izkopa. S tem smo vsi soglašali, le eden ne in je to utemeljeval s tem, da nima živine in da ima majhno družino. Soglasno je bil sprejet predlog, da bi takoj začeli z deli. Tudi listi, ki niso bili na sestanku, so sporočili, da soglašajo s sprejetim sklepom. Da bo delo uspešnejše in da bo v delovnem prispevku doseženo sorazmerje, smo izvolili6 člansko komisijo gospodarjev, ki bo -uredila zadevo tako, da bo prav za vse. Ta komisija bo uredila tudi ostala odprta vprašanja in usmerjala delo. Vsa tehnična dela ■gradnje bo vodil inženir Penko iz Ljubljane.
Na zboru smo še sklenili, da se tistemu, ki bi namenoma ne izpolnil sprejete obveznosti, zaračuna voda-rina. Kot nadomestilo za delovno silo pri gradnji vodovodnega podaljška bo moral plačati tisto vsoto v denarju, ki mu jo bo določila pooblaščena komisija. Končno smo zaključili. da bomo tistim, ki so gospodarsko šibkejši in nimajo delovne sile, olajšali sprejete obveze. Tako ne bo nihče preveč obložen.
Za sedaj bomo verjetno' zgradili samo glavni vod skozi vas s -tremi večjimi pipami na začetku, v sredi in na koncu vasi. Kasneje pa bomo nadaljevali in -napeljali vodo tudi v hiše.	M—ič.
PISCE - BC&ŠTAB&NA
Na množičnih sestankih SZDL so člani razpravljali o gndnji kulturnega doma v Koštaboni. C mi te organizacije v Pučah so pr ;d'agall, da bi kulturni dom gradili na Križišču pri novem mlinu, kar so potem osvojili tudi v Koštaboni, V obeh vaseh so potem sprejeli sklep, da bodo 7. gradnjo začeli že letos. Kulturni dom naj bi poleg dvorane za prireditve imel še prostore z.a trgovino, gostilno in pisarne. Križišče je namreč na prometnem kraju, ker je tu mlin, oljarna in avtobusna postaja, V bodoče pa bo še večjega pomena. ker računajo, da b: na tem kraju zgradili še šolo za obe vasi. Sedanje šolske prostore pa bi uporabili za otroški vrtec.
Lj-udje z zadovoljstvom spremlja») talk napredek. Se pred nekaj leti je bilo na Križišču prazno m pusto, Danes je tam moderen mlin, oljema in majhna okrepčevalnica. V par le-tih se bosta pridružila ie kulturni dom in šola. Tako bodo imeli prebivalci teh dveh vasi na Križišča svoj gospodarski, kulturni in vzgojni center.	-d-
DRAGO.REHBERGER:
ZAPISKI S 1" O 'I' OVA N .1 A PO SHEOOZKMSKIH IN A jV O I. E š K 1 II i' H I S T A N I Š i: [ II
llltiiHuninllllllll llllm

Ker sem hotel pogledati na plažo, ustavi šofer voz 10 in mi pokaže najbližjo pot. Skozi gaj pinij in palm kmalu dospem na začetek plaže. Pričakoval sem podobno obalo kot v Ain D abu. Res jc taka, le da je neprimerno daljša, da konca skoraj ne razločiš, široka pa najmanj dvesto do trist0 metrov. Moje kopalke, ki sem jih vzel s seboj, ne pridejo v poštev, ker piha dokaj hladen veter. To seveda ue moti nekaterih kopalcev, ki se premetavajo na valovih. Odrečem se torej kopanju, posebno še, ker je vstopa -na za kabine 150 frankov. Glede vremena je tudi v Afriki letos vse narobe. Domačini seveda dolže za te prckucje atomsko in vodikovo, bombo in pravijo, da kaj takega prejšn;a leta ni bilo. M mogrede povedano, na vsej poti do Casa-blance nam ni bilo nikjer vroče, ne na kopnem in ne na ladji, razen nekaj uric v Nemoursu. Maje tube z mažo proti soncu bom prinesel neodprte domov.
Ob poti nad plažo zagledam spominsko ploščo, ki pravi, da so «c na tej plaži 8. novembra 1912
izkrcali Amerikanci, da bi začeli borbo protj nae stom. Pogled mi beži po dolgi in široki plaži in predstavlja črno množico vozil, vojaštva in tanKOv, na morju pa številne ladje in izltrcevalne čolne, Tu se je začel pred dvanajstimi leti pohod, ki se je sicer zmagovito končal, uničil pa je mnogim verovanj v svobode, Id so j h Angin-amerikanci tistikrat propagirali s tako lepimi besedami.
Kmalu sem se zatekel v zaščito palm in vrtov pred mivko, ki jo jo močan veter neprijetno nosil v oči. P0 ulicah je bilo kar toplo, zato sem šel na oglede. Vile, same vile povsod, še lepše kot v Casa-blanci, zakaj videti je, da je Pedala mesto oddiha za bogataše iz Casablance. V tej četrti vil nisem videl niti enega domačina, ie be'c-povsoa, z izjemo marokansKega vrtnarja v prelepem centralnem parku. Na skriti klotiici sem pospravil svoje kos ¡o, nekaj sentivicev in oranžo, nato pa me jc zažejalo in že sem sedel v bližnji kavarni pri Coca-Coli, ki je najcenejša pijača. Z natakarjem sva se kmalu za-
pletla v razgovor, ki mi jc razkril neverjetne stvari o kupčijah z bojim blagom. Zdelo se mi jc, da je mož zelo, skoro preveč dobro informiran o teh poslih, zakaj pojasnila so se mi zdela presenetljiva, ali pa je 'o teh stvareh poučen marsikdo, kar bo verjetno tudi držalo. Maroko je pravo leglo prostitucije 5n organizirane trgovine z ženami vseh ras in narodnosti. Kje je središče, jc težko reči, ker trgovina cvete .po vseh mestih ocl mednarodnega Tangerja do Goulimina in linija na meji španskega Maroka da'eč doli na jugu. V Mara-kethu, ki leži okoli 250 km južno od Casab'ance in je edon izmed štirih rezidenc maroškega sultana, živi prib'ižno 20.000 prostitutk, večinoma domačink, oziroma Afričani: vseh ras, In to v mestu, ki šfe"e približno 300.000 prebivalcev. Razni Bc-usbiri in Casbe v maroških mestih so na zunaj domačiii-ske četrti, v resnici so pa le četrti prostitucije, v kateri ne gledajo ne domačini nc Francozi takšno zlo. B'""|tu linija je moderno urejena baza Tar el Dasane, z vodovo dom, ki je speljan 50 km daleč in leta'iščem, kjer odpremljajo žene v Ju'n<) in Severno Ameriko in druram po svetu. Lastniki t„ baze ali nred^odnega zbirališča so Juž-noamenkanci," katerim njinovi
agentje p0 vsem svetu poš\ja;o belo b'ago v to taborišče, kjer se vrši priprava in izbira. Tudi poglavarji
raznih plemen v notranjosti Maroka pošiljajo mlada dekleta v to taborišče, tla se od belih prostitutk nauče vseh umetnosti.
Tudi Vedala sama ima elegantno-vilo s sobami v razl.čnih slogih, v Kitajskem, nroi«iKem, perzijskem, benečanskem in podobno. Tu živi o Koli tndeset taitozvanji boijisin prostitutk raznih narodnosti, zlasti Francozinj, ki so predvsem vaba za bogataše in Amerikance. V»lo je zgradil nek znan casablanški arhitekt in je njena notranjost, kakor mi je zatrjeval natakar, res vredna ogleda. Verjetno mi je hotel vzbuditi radovednost, da b. si jo šel ogledat in seveda, da bi pustil kaj frankov v njej. Možakar je bil pač slab poznavalec ljudi ali pa sem sc jaz obnašal tako, kot da bi imel v žepu 20.000 frankov.
Pc tem razgovoru o prostituciji, ki je v Maroku nekaj vsakdanjega šn ki ne povzroča nikomur sivih las, sem se spomnil znamenitega francoskega novinarja Alberta Lon-dresa, ki jc okoli leta 1930 razburjal svet s svojimi odkritji 0 mednarodni trgovini z opijem, z belim blagom in razmerah v tujski legiji ter o drugih mednarodnih škanda-nn. uangsterji prenekatere dežele So temu borcu za resnico in poštenje stregli po življenju in bil jo trn v peti marsikateri izprijeni policiji. Izgubil je življenje pri nesreči francoskega parnika GEOR-GE PHILL1PAR, ki je, če se ne
motim, leta 1933 zgorel v Rdečem ;morju. Dobro se še spominjam časopisnih poročil 0 tej nesreči in mnenja nekaterih, da Londres takrat ni po naklučju izgubil ž,vlje-nja. Od tistilimal pa do danes se jc tihotapstvo z mamili in cigaretami in kupčija z ženami tako razpasla, da bi samo v francoskem Maroku in Tangerju bilo potrebno nekaj desetin Londresov, ki bi se borili proti temu zlu in opozorili svet na mračne sile, ki zastrupljajo ne samo francosko mladino, marveč tudi mladino drugih narodov. Iz statističnih podatkov za ZDA je razvidno, da je na primer samo zaradi smirsa skupnost v letu 1950 utrpela nad 120 miljonov dolarjev škode in sicer zaradi| stroškov zdravljenja fin izgube na zaslužku.
S takimi mislimi sem se popoldne vračal v Casablanco na naš TU-daPUSKO, kjer senl zvedel, da cslc^iemo še en dan. Ta dan smo porabili za ogledovanje še ostalih zanimivosti in seveda zopet trgovin, ki so tudi tu polhe vsega mogočega blaga. Ne samo Casa-blanca, marveč ves Maroko je bogat, morda še bolj kot Alžerija. Tudi tu zavzema poljedelstvo prv0 mesto. Ječmena, pšenice in koruze pr delajo skupaj okoli 2,600.000 ton letno, kar jfi nekaj več kot v Alže-rijiv fomaranc in man-aarin ter limon 181.000 ton, vina 1,000.000 hI in olivnega olja 27.000 ton. Polje-

Stanovanjski problem kraške metropole je še vedno tako zaostren, da smo z njim zašli v slepo ulico. Zdaj poslujeta pri občinskem ljudskem odboru novo imenovana stanovanjska komisija in stanovanjska uprava, razen teh imamo še stanovanjske svete in svet stanovanjske skupnosti, kar je vse v najlepšem skladu z obstoječimi predpisi, stanovanj pa kljub temu ni, oziroma jih je vedno manj. Vse naštete ustanove in forumi se ne morejo uveljaviti, dokler ne bo razpoložljivega stanovanjskega sklada. Tako vsaj menijo nekateri. Ce pa si stvar ogledamo nekoliko bliže, je stanovanjski problemi Sežane vendarle 'drugačen. Kadar je tako, da stanovanjska komisija in uprava nimata razpoložljivi!) stanovanj, tedaj naj bi priskočilo na pomoč prebivalstvo samo, zlasti glede samskih stanovanj, imamo primere, da nekateri stanujejo v udobnih stanovanjih, pa nimajo ■toliko socialnega čuta, da bi prosto-jyoljno odstopili eno sobico sodržavljanu, 'ki pomaga graditi socializem in je enakovreden član skupnosti. Ne, niti trohice lastnega udobja niso pripravljeni žrtvovati. Nikogar od teh ne moti, da se petčlanska družina stiska v eni sami sobi in zatohli, mračni kuhinji, da pa na drugi strani tričlanska dražina stanuje v treh udobnih sobah z vsemi pritiklinami. Ali bi ne bilo v duhu socializma in Človeškega čutenja, ako bi se kdo spomnil in iz lastnega nagiba zamenjal .preveliko stanovanje za manjše in bi s tem ublažil nevzdržno nesorazmerje v zasedbi stanovanj?
Spričo težke ¡krize v Sežani je zaenkrat vsakršna reprezentativnost stanovanj nevzdržljiv luksus. In če stanovanjska oblast izda v tem smislu kako odločbo, naleti na ogorčen protest in vse mogoče izgovore ter izmikanja. Oficir, ki je že drugo leto stalno nameščen v Sežani, mora stanovati s ženo in majhnim otrokom v eni sami sobi, brez kuhanje in brez shrambe. Vsi trije so zboleli in keine morejo dobiti primernega stanovanja, je moral poslati mož ženo in otroka domov, da bi jih obvaroval še hujših posledic. Na drugi strani pa ima žena. ki je popolnoma sama in je ves dan zaposlena v službi, oi3remlje.no enosobno družinsko stanovanje, ko bi ji zadostovala samo samska soba. Občina se veliko trudi, da bi z raznimi adaptacijami vas nekoliko odrešila stanovanjske stiske, medtem ko se doslej še ni nihče lotil racionalne Tazdelitve stanovanj, četudi bi se s tem dalo pridobiti precej samskih sob in morda celo kako družinsko stanovanje. Naloga sveta stanovanjske skupnosti in hišnih svetov bi bila, da z vso resnostjo in doslednostjo izvedejo to akcijo. Administrativno reševanje stanovanjskega .problema v Sežani pa ne more privesti v tem pogledu do nika-k-ega izboljšanja.
Uprava hotela »Triglav« .je dala že
delstvo se najbolj razvija na področju ob Atlantiku, ki dovolj vlažno in ki se ça da namakati, za kar skrbi desetina rečnih pregrad. V notranjščini je podobno, kot vAl-žer?Ji, su3no in puščavsko področje, kjer uspeva življenje samo v oazah. Tudi živinoreja in r bistvo sta pomembni veji gospodarstva. Letnil (ribolov znaša okoli 100.000 ton, kar je v primerjavi z severno Ai-žerijo ogromno več. Razlog za to so hladni globinski tokovi, ki se dvigajo na površje ob vsej obali »Taroka. Kjer pa se meša hlaona in topla voda jP morsko življenje majDOgatejse. Najvažnejša ribska je Sati, Južno od Casablance, kjer so tudi tovarne konzerv. Za ribištvo sta pomembni tudi Casablanca in Fe dal a z nekaj tovarnami konzerv. V zadnjih letih se močno razvija tuen industrija (fosiati, ce-jaent, rafinerije sladkorja, konzerviranje sati j a in zelenjave na.), k;/ sc mora zahvaliti produkciji elektroenergije. Med vsemi severnoafriškimi deželami proizvaja francoski Maroko največ energije in sicer G8G milijonov kWh v letu 1953, kar pa skušajo še povečati z novimi term0 elektrarnami.
Iz vseh teh številk je lahko ra-eumeti, odkod procvit Casablance in drug:h mest. Neraa'o j-» tu pripomogel aine-risKi Kapital m pa ameriške investiere pri graditvi vojaških objektov, predvsem letališč, ki jih je vse polno ob atlant-
lani preurediti bivše skladišče v plesno dvorano, kjer si domači in tuji plesalci ob nedeljskih večerih brusijo pete po taktu domačega »jaz-za«. Ce si ta prostor ogledaš čez dan, ko je prazen, se ti zazdi kar prijazen in nekam privlačen, Zvečer pa, ko je rajanje v polnem razmahu, skoraj ne razločiš obraza od obraza in baje se je nedavno nekomu primerilo da je v nepredirni megli dima zemanjal svojo ženo z neko drugo »gracijo« in je bila stvar hudo nerodna. Zdravniški izvedenci trdijo,, da si v takem dušljivem ozračju kaj lahko pridobiš naj si bo naduho ali piškavost pljuč. Zato naj bi podjetna hotelska uprava poskrbela za izdatnejše zračenje tega nizkega plesišča ter ga opremila z ventilatorji. Kaijti če bosta plesalec in plesalka od zadinulijenosti zbolela ali se celo zadušila, ju ne bo več plesal.
Tam, kjer so graditelji novega vodovoda razkopali in razrili ceste in ulice, je sedaj potrebno le-te zopet tako urediti, da bodo sposobne za uporabo pešcem in vozilom. Gradbeno podjetje »Kraški zidar« -je poslalo te dni »na vas« drobilec za gramoz in z njim nekaj svojih ljudi, ki pripravljajo material za ureditev cest. Da bi šla stvar hiireie od rok bodo prebivalci hiš v prizadetih ul:-cah gotovo tudi sami priskočili na pomoč, ko bo treba nasipni material razvažati in .nasuti ulice, nakar jih bo poglad;l še cestni valjam in bodo spomladi gladke in utrjene.
Potem, ko smo se v našem kinu nagledali »'lička« in enodušno ugotovili plehkost ameriških filmskih burk, smo končno doživeli ugodno presenečenje v »Najlepših letih našega življenja«. Življenjsko resnično podana zgodba treh preživelih pripadnikov ameriške vojske, ki so se vrnili z bojišča na svoje domove, je gledalce priklenila na triurno napeto spremljanje dogodkov na filmskem platnu. Presenetljivo je učinkovala vrnitev mornarja, ki je izgubil v voj-
ni obe roki in se končno kljub temu našel v objemu zveste ljubezni, v kateri ni bilo kar nič ameriškega. Film je poln vsebine, režijsko in igralsko dognan ter vseskozi realističen. Naj bi uprava lana skrbela tudi v bodoče za to, da bomo gledali v Sežani Tes kvalitetne in dobre filme.
£D O
(Nadaljevanje s 7. strani)
podrta debla smrek, ki so gnila in razpadala. To je bilo pred dobrimi sedemdesetimi leti. Ko so v naše kraje prišli okupatorji, smreke nfs0 več gnile, ker so gozdove na debelo sekali in uničevali. Danes pa je
za les ¡težko. Tako j0 drag
če
ga še moremo dobiti! — da ne zaslužimo niti 50 diin čistega na dan. S škafarstvom vlečemo naprej samo zato, da čez zrimo nismo brez dela. -Zima pa je pri nas dolga tudi pet mesecev.
Pred šestdesetimi leti je bilo v 'tej hišii šest škafarjev. V eni zimi smo napravili do 1400 kosov brent. brentačev, škafov raznih velikosti, ornic za vino, škafov za kopanje itd. Nad 30 let smo to posodo 'z-delovali za nekega trgovca v Sežani.«
Nekdanji škafar Ivan Kavčič, ki je v svojem življenju opravljal — in če je potrebno še opravlja — poklic škafarja, mlekarja, tesarja, gozdnega delavca in zidarja, je zaradi predragega lesa opustil škafar-stvo. Njegov oče je pošiljal leseno posodo do konca prve svetovne vojne v Ljubljano. Ko je Italija zasedla Primorsko, pa je moral kupčijo preusmeriti na Trst. Tam so bili leseni izdelki zelo dobro sprejeti. Ce bi bil pripeljal cel vagon vinske posode, bi bil lahko takoj oddal. še to-le je povedal tovariš Kavčič:
»Jaz sem šest let pošiljal vinsko posodo trgovcu Francu Gregoriču v Pazin v Istri. Ta trgovec je bil ro-
" M
:."*'■ S:; W	gt<
■».-...V*
:Š: !' . • 'Sij-C -.iji % S'4 ..
Na občinski konferenci Zveze borcev sta bili kot najvažnejši točki organizacijsko poročilo dosedanjega predsednika ter sklepi.' Iz poročila je bilo razvidno, da so člani Zveze borcev v preteklem letu naredili mar-
Motiv iz Sežane — štiri velike pridobitde: telefon, elektrika, železnica
in cesta
dem Ribničan. še po osvoboditvi je sin tistega trgovca, ki je med vojno umrl, pisal zaradi pošiljanja posode.
Z vinsko posodo smo zalagali sejme v Vipavski dolini v Logu, Ri-hembsrgu, iDornbergu in v Gorici. To So bili! sejmi nalašč za tako posodo.«
ALI NE MOREMO RES NIČ
NAPRAVITI GLEDE CENEJŠE PRESKRBE Z LESOM
Kmetijska zadruga jR lani prodala za 2,200.000 din lesene posode in orodja, ki so ga izdelali njeni člani. Veliko posode in orodja pa so prodali tudi posamezniki naravnost v roke potrošnikom. Kolikega gospodarskega pomena je ta obrt za prebivalce te občine, jasftio govorijo navedene številke. Vsi škafarji, ki sem jiiih obiskal, so mi potožili: »Ne bomo mogli naprej, če bodo cene lesu tako visoke,«
Danes stane kubični meter smrekovega lesa, postavljenega pred hiš0 škafarja v Črnem vrhu, od 12.000 do 15.000 dinarjev. Koliko mora računati škafar, da krije samo te stroške.
Tu nastaja resno vprašanje, ki ga bomo morali dobro premisliti. Ali bomo dopustili, da bo že tradicionalno zakoreninjeno škafarstvo propadlo in bodo ostali naši primorski vinogradniki brez posode?! To sp ne sme zgoditi, škafarstvo prinaša dvojn^ korist: prvič daje zaslužka precejšnjemu številu prebivalstva občvne črni vrh, drugič pa vinogradnikom in kmetovalcem tako potrebno posodo in orodje, če so naši gozdovi tako trpeli, ni to Po krlvdli. črnovrških škafarjev, temveč j? kriv okupator in povojne razmere. Kar zadeva črnovrške škafarje, bo potrebno, da se bo v okviru gozdnega zakona našla neka rešitev, ki bo zadovoljila obe prej navedeni potrebi. Tu gre za preživljanje 80 druži n kraja, ki je^ drugače zelo pasiven! Kmetijski za-' drugi v črtnem vrhu bo treba olajšati dobavo potrebnega in poceni lesa za člane — škafarje. Poskrbeti bo treba, da se bo ta obrt v tem kraju še razširila, že primer trgovca iz Trsta, ki je preko izvoznega podjetja »Dom« v Ljubljani zahteval izrecno leseno posodo črnovrških škafarjev in primer iz Pazlina, dovolj zgovorno podpirata gornje navedbe.
Osrarev
ski obali. Zdi se mi, da .je ta kapital imel tudi\ prste pri nedavnih nemirih, ker baje krepko izkorišča razna trenja med pristaši bivšega sultana Sidi ben Mohameda im pristaši novega.
Ko smo vkrcali še tovor plute, je TOPUSKO zapustil Casablan-c0 in Afriko. Vtisi ki so se nagrmadil: ob obisku štirih afriških pristanišč, so sc preveč sveži, da bi lahko bili dokončni, še bo treba razmišljati o vsem, kar sem videl in slišal, da bom lahko-objektivno sodil. Eno pa vem že sedaj: tista pričakovanja, ki sem jih imel, ko smo prvič zagledali afriško obalo, vso rožnato od jutranjega sonca in s skalnatim jiriDovjem v ozadju, se niso izpolnila. v svoji naivnosti sem pričakoval, da bom v teh pristaniških mestih videl Afriko, o ka-aen sem sntnjai v šolskih letih. Namesto tega pa moderna mesta, ne sicer evropska, ampak s prizvokom Orienta, mesta, ki so bila zelo zanimiva zaradi svojega mešanja z arabskim ruvljenjcm
in arabsko arhitekturo, mesta, ki sicer privlačijo cioveka, ne m o i rejo ga pa osvojiti. Zato mi je zai, da nsem obisnai JMarakesh, ki bi mi pokazal več Afrike, nisem se na upal, ker so nas svarili v Casabianci, da dežela se ni docela pomirjena. Tudi pristanišče Agadir in Magador, ki ležita skoraj nasproti Kanarskim otokom.
bi bili bolj interesantni. Žal pa naš TOPUSKO ni imel tovora, da bi tam pristal, in tako plovemi» sedaj proti Londonu. Smo približno taa polovici poti do Hamburga. Pred seboj imamo zloglasni Biskaj, ki je požrl žc toliko ladij in ki se ga posebno v zimskih mesecih boje mornarji,. Ravn0 pred
odhodom na to potovanje sem poslušal oddajo za pomorščake v Radiu Ljubljana. Neki potnik z ladje RIJEKA opisoval potovanje. pred nekoliko meseci. Štiri dni in štir^ noči je ladja plesala Po valovih Biskaja kot zamašek, in ob misli, da sP tudi nam lahko kaj takega pripeti, se me j„ skoraj lotiil strah. Poset/.io ponoči je tako premetavanjp huda zadeva, ker človek nič ne vidi, marveč z napetimi čuti prisluškuje, kaj se sodi okoli m'ega, sliši vsak šum po-jačan, vsako škripanje in tresenje ladje še bolj neprijetno. Toda Atlant'k sc je tokrat izkazal. Prvi dan je še trajalo prav rahlo zibanje, naslednje dni pa sm0 pluli po mirnem morju. Na. vsej poti smo srečavali nešteto ladij. Zdi" se mi, da je tod promet 'največji. Ladje se drže ozko začrtane poti, tako da lahko rečem, da plovejo kar v procesijah. Večina, jih je bila seveda zopet tankerjev. Ponoč' smo nekaj časa spremljali svetilnike na portugalski in španski obali, za rtom Finisterre
pa so svetilniki izginili, ker smo Brskaj prešli daleč od obale. Vsi mornarji so nam zatrjevali, da imamo to pot srečo, ker ue bomo viaeii .Kiitvickin jezer na palači
Adria. Debeln smo gledali ?n vsak zase premišljali, s čim nas mislijo mornarji potegniti, ko govore take nerazumljive reči. Pomislite, Plitvička jezera na palači Adria! Kaj neki bi t0 bilo? No, pa smo z njihovo pomočjo kmalu razvoz-
Ijali ta rebus. Palača Adria jc naš TOPUSKO in sicer zato, ker ima visoko nadgradje oziroma tri palube, vsaka z vrsto kab^n in oken, da je vse skupaj res malo podobno (rinadstropni hiši. Seveda je nadsrradje precej nižje kot palača Adria na Reki, v kateri ima Jnirc'in-\ia svoje poslovne prostore. Plitvička jezera pa so slapovi vode, ki se ob viharnem morju razlivajo s pramea, kadar se ta zar"ne v visok val in se teško izkoplje izpod njega. Na srečo nismo videli v Biskaju Plitvičkih jezer, pa tudi čp bi blo morje razburkano, bi se naš TOPUSKO dobro obnesel, ker je zelo stabilna ladja. Dobili smo jo leta 194G od Nemcev na račun reparacij, sicer v ze'o ža'ostnem stanju, pa so jo inasi vrli ladjedelmcarji m mor-na-ii kmalu spravili v red. Danes je io, kakor jaz misUm, za potnike najudobnejša ladja. Na treh palubah je več kot dovolj prostora

sikaj koristnega, vendar je glavno delo članov —• skrb za socialno «tanje bivših borcev in sirot padlih borcev — skoro popolnoma izostalo. Marsikje se v tem dogajajo velike krivice. Občinski odbor ZB za gotove primere ni vedel in naravno, da ni mogel ničesar ukreniti. Novi občinski odbor ZB, ki je bil izvoljen na tej konferenci, se bo v prvi vrsti zavzel za popravo takih krivic. Sestavil bo več komisij, ki bodo vodile natančen progled nad socialnim stanjem bivših borcev in aktivistov ter sirot padlih v NOB v območju občine in pozneje komune.
Ob zaključku je bil sprejet sklep, da bo Zveza borcev poskrbela za prekop in prevoz na domače pokopališče nekaterih padlih borcev in jim bo postavila spominske plošče.
V novi občinski odbor ZB so bil3 izvoljeni: Jože Lepin-Ris, narodni heroj in direktor tovarne steklene galanterije, Anton Seljak, Ana Zupan, Milan Cerkvenik, Marjan Mi-halič, Ivan Pečar in Milan Cermelj.
— A,—
IZ ILIRSKE BISTRICE
Pretekli teden so imeli v sejni dvorani ljudskega odbora mestne občine politični aktivisti iz občin Kne-žak, Prem, Jelšane, Jablaniea pod Snežnikom in Ilirska Bistrica seminar s temo: Mesto in vloga komune v našem socialistično demokratičnem razvoju. Na seminarju so razpravljali o vseh tistih vprašanjih, ld so bila do sedaj premalo poudarjena v splošnih razpravah o komunah. Marsikje so premalo poudarili bistvo in pomen komune za razvoj socialistične dnižbe.
Razpravljali so še o odnosih med okrajem in občino ter o kompeten-cah, ki bi jih dosedanji okraj moral prepustiti občinam. Pri tem bi bilo treba iti precej na široko. Okraj je dobesedno preobložen z nekaterimi deli, ki bi bila lahko že prej prenesena na občine.
Bistriška komuna bi bila sestavljena iz petih občin in bi obsegala bistriško in brkinsko področje, kar je nekaj manj od teritorija, ki ga je obsegal bivši okraj II. Bistrica." Narodni dohodek na eneea prebivalca v II. Bistrici ije 81.000 din, v Jablanici pod Snežnikom 3S.000 din, na Pre-mu 30.000 din in v Jelša,nah 2S.OOO din. Povprečje na prebivalca v komuni pa bi znašalo 56.000 din.
M. K.
V Ilirski Bistrici je te dni gostovalo GSP iz Kopra ter dvakrat uprizorilo »Mladost pred sodiščem« in enkrat Budakov »Metež.« Za vsako prireditev je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano in z velikim zanimanjem sledilo izvajanju. Takih prireditev si še želiio prebivalci Ilirske Bistrice in okoliških vasi.	D. C.
za dvanajst ali štirinajst potnikov, kolikor jih po meeinaro-dnih predpisih sme vzeti s seboj kot tovorna ladja. E:fl sem že na marsikateri naši tovorni ladji, toda to''Jto prostora za potnike nima aobena, (niti TRIGLAV ali SLOVENIJA. Tak prostor je zelo dobra stvar na doigein potovanju,
da se človek lahko razgiblje in razhodi. Pod Nemci se je TOPUSKO-imenoval MINNA HORN in s0 jo med vojno uporabljali za oskrbovanje podmoVmc, mornarji pravijo, da ji vihamo morje zlepa ne more prMi do živega. Z motorjem 2200 KS napravi do 12 milj na uro. Dva elektromotorja ji dajeta dovolj energije za električne naprave, dviga'a, krmilarski stroj in podobno. Dolga je. okro? 100 metrov in ima po Llovdoveni registru 252G nett0 iin 3250 btto registrskih ton. Prostorna skladišča lahko sprejmejo do 4.?00 Ion raznega b'aga. Zanimivo ie. da jo je poveljnik stroja pred približno petnajstimi leti videl v nekem južnoameriškem pristanišču. Pravil nam je, da so jo takrat vsi mornarji z njim vred občudovali, kako je lepa in modern0 grajena. Če bi mu kdo takrat rekel, da bo ta ladja nekoč "jugoslovanska in da bo on shižboval na niej, bi mislil o nieni, da se ie spri s pame-t'o. Tudi za potnike je na TOPU-SKEM dobr0 urejeno.
Velik sasp©h
TD>
V nedeljo je v Buenos Airesu končal mednarodni nogometni turnir, katerega so se udeležili — razen argentinski li moštev Indipen-diente in River Plat« — tudi beograjska Crvena zvezda t.er dunaj-.pka Avstrija. V zadnji tekmi je Crvena zvezda premagala Avstrijo s rezultatom 3:1 in tako zasedla drugo mesto. V srečanju z Avstrijo je pokaza.'a Crvena zvezda lepo igip ter bila vseskozi v premoči. Avstrijcem je šele proti koncu uspelo doseči častni gol. V drugi tekmi ie Indipenaiente premagal {River Plate z 5:4 in tako osvojil prvo mesto ter zasluženo zmagal sia tem turnirju.
Drugo jugoslovansko moštvo, ki (je šlo v Južno Ameriko, BSK, je naletei-o na vellke in nepričakovane ovire. Doslej ni namreč odigralo niti ene tekme, ker je v Co-Btarici, kjer bi morali nastopati,
PETROVIČ ZMAGOVALEC
V. ETAPE OKROG EGIPTA
Zaradi pomanjkljivih poročil o mednarodni etapni dirki okrog Egipta, na kateri sodelujeta tudi idve jugoslovanski ekipi, ne more-4no seznaniti bralcev s plasmanom naših kolesarjev. Le enkrat so v poročim omenili Petroviča in Je-:giča, tako da sploh ne vemo, kako .se bore ostali. V torek smo prejeli .razveseljivo vest, da je Jugoslovan Veselin Petrovič zmagal na peti etapi in da je trenutno na •tretjem mestu v generalnem plašili anu.
Upamo, da bomo v prihodnji številki lahko podrobneje poročali o (uspehih naših tekmovalcev, med ¡katerimi je tudi član koprskega Proleterja Dellasanta Siverio.
LIKVIDACIJA
Na temelju odločbe Generalne direkcije pošt, telegrafov in telefonov v Beogradu štev. 9921 od S. novembra 1954 je Uprava PTT v Kopru z dnem 1. januarja 1955. leta prešla v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da v 30 dneh, računajoč od objave tega oglasa, prijavijo svoje terjatve, oziroma poravnajo svoje obveznosti, ker se bo smatralo po izteku tega roka zatečeno knjigovod-stveno stanje kot dokončno urejeno. Proti dolžnikom, ki ne bi v tem ro-Jku poravnali svojih dolgov, pa se bo ■ uvedlo redno postopanje.
prejšnji teden prišlo do znani^ o-boroženih napadov. Oblasti so prepovedal vse športne in druge prireditve. V odškodnino so BSK priznali 9.000 dolarjev in kritje potnih ter drugih nepredvidenih stroškov. Od drug h moštev, ki gostujejo po vseh kontinentih, je v nedeljo Partizan zaključi' turnejo z zmago nad luksemburškim Union Sport-ive z 8:0. Zaključna bilanca Partizana nam daje sedem zmag, eno neodločeno in dve izgubljeni tekmi. Boljše od Prtizana je Sarajevo, ki je v vseh tekmah po Bližnjem Vzhodu do sedaj izgubil ie eno tekmo. Tudi zagrebški Di-namo je dosegel že veliko zmag z zelo visokimi rezultati. Sedaj se odpravlja na pot še Hajduk in Vojvodina, prvi v Turčijo, druga pa v Južno Ameriko.
(Nadaljevanje s 7. strani)
Stari je počasi dvignil glavo. Ko pa je zagledal srebro, ni hotel iztegni iti roke. Dejal je:
»Gospod, ne prosim. Gospod, dobro zemljo imamo in do sedaj še nism0 tako stradali, ker smo ¡imeli tako dobro zemljo. Letos pa se je dvignila reka, in v takih časih stradajo celo ljudje z dobro zemljo. Gospod, ni nam ostalo niti za seme. Pojedli smo, kar smo imeli za seme. Rekel sem jim, da ga ne smejo snesti. Toda bili so mladi in lačni in so ga snedli,«
»Vzenr,« je rekel mož in spustil denar v starčkov prdpasnik ter vzdihujoč šel svojo pot.
Prodajalec je pripravil skled0 z rezanci in zavpil: »Koliko boš snedel stari?«
To je razgibalo starega moža. Vneto je segel v predpasnik in k0 je zagledal dva novčiča, enega srebrnega in druga bakrenega, je rekel:
»Kaj boš snedel samo eno malo skodelico?« je začudeno vprašal prodajalec.
»Ne b0 zame,« je odgovoril stari mož.
Prodajalec je začudeno strmel vanj, a ker je bil preprost mož, ni rekel ničesar več, pripravil je skodelico in ko je naložil, je za-klical; »Na!« Počakal je, da bi videl, kd0 bo jedel.
Tedaj se je stari mož z naporom dvignil, vzel skodelico v svoje tresoče se roke in stopil k drugi košari. Prodajalec ga je videl, kako je odgrnil odejo, pokazal se je upadel obraz majhnega dečka, ki je ležal s trdn0 zaprtimi očmi. Človek bi mislil, da je otrok mrtev, ko pa je stari mož dvignil njegovo glavo, da so usta lahko dosegla

oslušajte in
12. LEKCIJA
V Bevenvijku se je v nedeljo končal veliki mednarodni šahovski turnir, na katerem so sodelovali mladi jugoslovanski šahisti Milic, Božič, Djaja in Molerovič.
Tumir je pozdravil kot zmagovalca mladega jugoslovanskega mednarodnega mojstra Milica, ki je v devetih kolih nabral 6,5 točke. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila lioiandska mojstra Don-ner in B.owmeester, medtem ko je argentinski velemojster Pilnik zasedel šele peto msto. Jugoslovani so zmagali tudi v prvi rezervni skupni z Božičem, ki je dosegel prav tako 6,5 točke. Slabše rezultate sta dosegla Djaja in Molerovič.
žirati, dokler nii pospravil vse vroče jedi. Stari mož mu je neprestano prišepetaval;
»Na, srčece moje... Na, otrok moj...«
»Tvoj vnuk?« je vprašal prodajalec.
»Da,« je odvrnil stari. »Sin mojega edinega sna. Sin in njegova žena sta utonila pri deluu na polju, ko je podrlo jez.«
Nežno je pokril otroka ter čepe skrbno polizal iz sklede zadnje ostanke jedi. Potem jo je vrnil prodajalcu, kakor da je rezance pojedel on.
»Saj imaš vendar še košček srebra!« je zavp'1 razcapani prodajalec, še bolj začuden, ko je videl, da starec ne bo naročil ničesar več.
Stari mož pa je zmajal z glavo. »To je za seme,« je odgovoril, »kakor hitro sem ga zagledal, sem vedel, da bo za seme. Vse seme so pojedli, in s čiim naj spat posojena o zemljo?«
)>če ne bi bil sam tak revež,« je menil prodajalec, »bi ti dal še en0 skodelico rezancev. Ampak podariti kaj nekomu, ki ima srebrnik . . .« Začudeno je zmajal z glavo.
»Saj te ne prosim, brat,« je dejal stari mož. »Dobro vem, da ne moreš razumeti, če bi imel zemljo, bi vedel, da jo moraš spet posejati, ■ali pa b0 lakota še drugo leto. Najbolje, kar morem storiti za tega svojega vnučka, je to, da kupim seme za zemljo — da, pa četudi umrem in ga bodo morali drugi posejati: zemljo moraš obdelovati !«
Spet si je nadel svoje breme, stare noge So se mu tresle, in napeto zroč po doiigi, ravni cesti, je odtaval dalje.
Minuli teden sem prejel prav Ic-po -pisemce, ki mi ga je poslal neki moj zvesti prijatelj iz Izole. Piše mi, da mu jc hudo dolgčas, ker tako ' ¡poredkonia prihajam v to naše lepo mestece, medtem ko se kar naprej klatim po Krasu, Pivki in drugih od Kopra še bolj oddaljenih krajih. Svetoval mi je, naj si ogledam tisti košček ceste, ki pelje iz mesta mimo tovarne Arrigoni na glavno cesto za Portorož.
Ker sem bil pri domu, sem se takoj odpravil na pot. Vzel sem seboj svojega konjička, da bom videl, kako se bo obnašal, ko se bom potegnil po omenjeni cesti. To je bilo skakanja! Na dobrih 300 metrih ceste sem naštel toliko lukenj in jam, da se mi je na koncu že vse zmešalo. Ne, to res ne dela ugleda mestu. Mimogrede sem pred Tavemo ujel še razgovor med dvema šoferjema, ki sla nekaj klela ter pri tem omenjala mesto občino in nekakšne »baleštre«. Zvedel sem, da je tudi to v zvezi s tistim koščkom ceste. Ker sem bolj mirne narave, sem jih potolažil, da pride popravilo v letošnji proračun, Upam, da me občinski možje ne bodo izneverili.
Po takem stresanju sem si pošteno zaželel »marende«. Tega pa sem ee pravzaprav zavedel šele v Seme-
deli, ko je tako lepo zadišalo po mortadeli iz tiste trgovine v bivšem »palacu« na križišču. No, na postrežbo se res ne morem pritožiti. Sem bil kar precej na vrsti. Prav tako so me lepo in kulturno povprašali, kaj želim. Samo to mi ni bilo všeč, da prodajalec uporablja takšne vilice, s katerih ne more sneti mor-tadele, ne da bi si pomagal tudi z rokami. Ob tej higienski kombinaciji sem izgubil apetit, čeprav si je prodajalec no tem skrbno obrisal roke v svojo haljo.
»Crem že raje nekam na dober golaž«, sem rekel in se napotil v Koper. Po poti pa me sreča znanec, rekla sva dve tri o zimi in svetovni politiki, mimogrede pa sem še povedal, kam sem namenjen. »Če je že tako,« je dejal, »ne meči denarja stran. V restavraciji »Pri pošti« boš dobil golaž za 50 dinarčkov, povsod drugje v Kopru pa boš moral dolo-žiti še 15«. Lepo sem se mu zahvalil. Po poti sem pa le razmišljal, kako je to mogoče, saj so menda vse dnige restavracije iste kategorije in tudi »porojon« ni nič večji. Da ni spet posredi tista režija ali kaj podobnega, saj so najbržje ccnu mesu za vse enake.
Sam ne vem, kako me je zaneslo proti večeni na sestanek SZDL v
Skocjan. Pravzaprav je bil to občni zbor, vsaj po formalni plati, če že ne tudi po udeležbi. Napenjal sem ušesa, da bi bil slišal poročilo blagajnika. Nc vem, je že tako, da mo hudo zanima, kako delajo s članarino, Pa ni bilo nič. Povedali so mi celo, da sta šla mimo menda že kar dva občna zbora, ne da bi se o tem pogovorili in povedali članom, kako izgleda »situacija« v blagajni. Saj nič ne sumim in Tes nimam namena koga obtoževati za »malerza-cije«, toda lepo in prav bi pa le bilo, če bi člani vedeli kako in kaj.
Vabila pa nisem dobil samo iz Izole. Tudi od drugje so se oglasili, pa nisem mogel ugoditi. Kar žal mi je. Posebno še, ker nisem mogel v Ilirsko Bistrico, da bi videl kapelnika »plelimuske«, ld prepisuje note kar v oštariji »Pri muhi« (še dobro da v tem letnem času ni muh) in kako se godbeniki selijo in iščejo primeren prostor za vaje. Kaj res ni mogoče naiti tihega kotička, kjer bi kapelmk lahko v miru opravil svoje delo? lil mladim fantom, ki so vse pohvale vredni, primeren prostor za učenje? Bistričani, kar pobrigajte se, če ne, bodo vaši godci za pusta štrajkalil To so mi namreč pismeno sporočili in verjamem, da bodo držali besedo.
Vane
Trdilna oblika: Tom as here. He is here.
Vprasalna oblika: Is Tom here? Is he here? Am i late? — Yes. You're late.
—	Are you early? — No. I'm late.
—	Is your friend here? — Yes. He's here. — Is he in that room?
—	Yes. He's in that room. — Are we in his office? — No. We're in luis secretary's office. — Is she here? — No. She's in my friend's office. — Are those your books? Are they your books — Yes. They're my books. — Was I late yesterday? — No. Jou were early. — Were you late yesterday? — No. I was early. — Was your fried in his office yesterday? — Yes. He was in his office. — Were his papers here? — Yes, they were here.
Tom will be here. Will Tom be here? You will go, ah: You'll go. WU you go? She will come (She'll come). Will she come
Will you go to your office tomorrow? — Yes. I'll go there tomorrow.
—	Will your friend be there? — Yes. He'll be there- — Will you give these books to him? — Yes. I'll give them to him. — Will his brother come here on Saturday? — Yes. He'll come here then.
Is that Joan? —' Yes, it's Joan. (Skrajsana oblika za it. is: it's.) Are you in your room? — Yes. I'm in my room. — Are my books here?
—	Your books? No.Is ths your room
—	No, Tom. It is your room. I was here th's morning. I put my books onyour table. — Were you here this morning? — Yes, I was here this morning. — Was I he re then? — No. You were in your office. I took your letters fro the postman and I came here and put them on your table. My books were in my hand. I put them on your table. Are they there now? — Are these your books? They were on the floor. — Oh yes, Tom. Those are my books. Thank you. Goodbye.
—	Oh, Joan. — Yes, Tom? — Will you come here from your office on Friday evening — No. I'll go to a ■friend's house on Friday even'ng. —Will you to Anne's house? — Yes. I'll go to her house. — Will Anne and you be here on Saturday? — Yes. We'll be here then. Will you be here? — Yes. I'll be here. Will you come from Anne's house in her father's car? — Yes. We'll come here in his car. (New
—	nov, olt — star, big — velik, small — majhen.
Will yon come lin h's old car? — (No. In his new oar. — Is his new car big? — Yes, it's big. — His old car is small. — Qur car is small. Will Father get a new car? — Yes. His car is old. He'll get a new car and he'll give h's old car to me. — It's a small car. — Oh, yes. It is a small car. — That's Father's car. Yes, it's there now. It is small. — And it's old.
Vaje: Postavite v vpraSalno obli-ko naslednje stavke. Zgled: I am here.
Mednarodnega jezika
ESPERANTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za din 50.—, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperaniislov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Mali oglasi
BABUT JOŽEFA, rojena 24. 11. 1901 v Ocizli — Kozina, sedaj bivajoča v Socerbu 6, občina Dekani, je izgubila osebno izkaznico, izdane od Občinskega ljudskega odbora Dekani. Ker iste nisem prejela vrnjene, jo razglašam za neveljavno.
Preklicujem izjavo, ki sem jo podala v javnem uradu o tov. A. Drnovšku, upravniku podjetja »Tabor« v Sežani. Hren Lida, Sežana
Današnji številki lista smo priložili položnice ter prosimo vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnine za preteklo leto in prvo polletje letošnjega leta, da to takoj storijo. Vsem onim naročnikom, ki ne bodo pravočasno poravnali naročnine, bomo prisiljeni list ukiniti.
Ureja uredniški odbor—Odgovorni urednik Ivan Renk0 — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru.
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina 500 dinarjev polletna din 250, Četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. G57-T-162
razpisuje delovna mesta
VERZIRANEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJA - BILANCISTA
s takojšnjim nastopom.
SALDOKONTISTA ah .nižjega komercialista z nastopom službe 1. maja 1955.
TEHNIKA milarske stroke ah visoko kvalificiranega delavca za izdelavo toaletnega mila.
KURJAČA z izpitom z možnostjo nastopa službe 1. marca 1955.
ŠOFERJA za 5-t.onski avto s prikolico.
Plače po tarifnem pravilniku podjetja odnosno po dogovoru. Za stanovanja v Piranu jamči podjetje.
Ponudbe s kratkim strokovnim in političnim življenjepisom ter točnim naslovom sedanjega bivališča in s podatki o zadnji zaposlitvi pošljite na Tovarno mila v Piranu.
Znamka 10,— din

E5 @ P E R
Santorjeva 2 G ~ PošisnS ¡ppesšstS^S
Senzacionalna poročila o »lete- '^OK žih krožnikih« so v zadnjih osmih letih zbegala marsikaterega na f. • tem našem planetu živečega smrtnika. O teh tajinstvenih letečih predmetih so pisali znanstveniki ln neznanstveniki učene razprave, različna stališča in se preklali
med seboj, medtem ko sp tisoči poklicnih in priložnostnih radovednežev zijali v nebo in s strahom pričakovali Marsovce in druga fantastična bitja, pokrita s 6teklenimi kroglami, s štirimi rokami in dvema paroma nog, ki

To čudno letalo so zgradili leta 1944 v ZDA. Njegova posebnost je v tem, da lahko pristaja na zelo majhnem prostoru. Okrogla plošča, ki jo ima namesto kr',l, ga zadržuje v zraku kakor neke vrste padalo.
naj bi se pripeljala s svojimi čudnimi vozili k nam na obisk.
Ko s0 pred dobrimi osmimi leti prvi letalci oznanili svetu srečanje s čudnimi letečimi predmeti ln so tudi drugi opazovalci zagledali v zraku te »prikazni«, so sklepali, da gre za neko novo orožje. To ni bilo prav nič čudnega. Komaj je namreč dobro končala druga svetovna vojna, med katero so izumili razen atomske bombe, nemški V 1 in V 2 ter drugih dirigiranih izstrelkov, tudi nova reaktivna letala, ki so se v mnogočem razlikovala od tistih, kakršna smo bili prej navajeni, videti v zraku.
Toda na Vzhodu in na Zapadu so uradne osebnosti odločno zanikale, da kaj vedo 0 teh letečih predmetih. Temu so se pridružile še »vesti« o najdbah ostankov »medplanetarne« ladje" na južnoameriškem gorovju, kar je podžgalo bujno fantazijo tistih repor-terjev, ki so želeli zadovoljiti senzacij željno publiko. Začeli so pisati, kako nas obiskujejo prebivalci sosednih planetov in celo ozvezdij, razpravljali o namenu teh obiskov, pozivali na prijateljski sprejem itd.
Ker pa teh obiskovalcev ni hotelo biti od nikjer, se je vse skupaj počasi poleglo. Senzacionalna poročila so se umaknila treznemu obravnavanju resnih ljudi, ki so ugotovili, da so vsem tem zmešnjavam kriva v glavnem tri popolnoma naravne in vsakdanje stvari:

Zaradi čudnih oblik so temu letalu nadeli ime »Leteča ponev«. Prototip so naredili prav tako že med drugo svetovno vojno, ko so letalo tudi preizkusili. Zanimivo je po tem, da lahko leti s hitrostjo nad 700 km na uro, kakor tudi samo 30 km.
meteoriti, meteorološki baloni in novi tipi letal.
Ustavimo se najprej pri prvih. Prav gotovo ni med nami človeka, ki še ni videl svetlega utrinka v jasni noči. Nekoč so ljudje ob taki priložnosti dejali: zvezda je padla. Danes pa vemo, da je to le drobec gmote, ki zaide v našo atmosfero, kjer se zaradi trenja vžge in zažari. Toda meteoriti so lahko tudi večji. V našo atmosfero prihajajo tudi podnevi, ko jih zaradi sončne svetlobe ne opazimo tako lahko. Zgodi* se pa, da meteorit kljub temu vidimo, ne kot žareč utrinek, pač pa kot o-iranžno ali srebrno kroglo, ki neslišno leti čez nas. Od tu ni več daleč do »letečega krožnika«.
Drogi krivec so meteorološki baloni. Z njimi zianstveniki raziskujejo zemeljsko atmosfero, pošiljajo jih v zračne višače, da ijm od tam sporočajo razne podatke. V ta namen jih opremijo s posebnimi merilnimi napravami hi instrumenti ter majhnim radio oddajnikom. Posebno mnogo teh balonov spuščajo v ZDA. Ker so narejeni

»Leteče krilo« bi lahko imenovali letalo, ki ga vidite na sliki. Letalo so pred kratkim preizkusil', in ko-laudirali. Pravijo, da se je izredno dobro obneslo. Podrobnejše podatke o hitrosti, višini, ki jo lahko doseže ln podobno, seveda skrbno skrivajo
iz neke plastične snovi, ki odbija sončno svetlobo, se bleščijo srebr-nobelo in jih je lahko videti, če so v določenem položaju proti soncu, tudi takrat, ko plovejo zelo V:soko nad zemljo. Res je, da so mnogo počasnejši kot meteoriti, toda kdo bi mogel ugotoviti njihovo hitrost, ko Sq 20.000 in več metrov Vsoko in ni nikjer v njihovi bližini nobenega predmeta, kateremu bi se približevali ali se oddaljevali od njega.
Poglejmo še letala. Razumljivo je, da so prvi konstruktorji letala posegli za vzorcem, ki ga jim je nudila narava. Naredili so lesene in kasneje aluminij aste ptice. Krila, trup in rep. Toda čim hitrejša so bila letala, tem manjšo nosilno _ površino so zahtevala. Tako vidimo, da so kmalu nastali :a nerodnih dvokrilnih letal vitki enokriln ki. še več. Krila so se krčila in zmanjševala in so pri moderni^ reaktivcih skoraj popolnoma odpadla.
Obenem pa so letalske konstruktorje privlačevale tudi druge oblike, predvsem krožna. Tudi to ni nič čudnega, saj vem0 kako lepo in enakomerno leti po zraku gramofonska plošča ali podoben predmet. Zgradili so letala povsem novih oblik, ki so podobna vsemu
M SHOW©
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
Ime in priimek .................................
Bivališče ........................................................
Pošta
Naročnino bom plačal, ko prejmen vašo položnico 1 Dne __________ _	_
prej, kot staremu »klasičnemu« letalu. O tem se lahko prepričate, če pogledate slike, ki jih pri-občujenio k temu članku.
mm Cf in
'^iiHr



lil

Svojevrsten rekord sta dosegla 60-letna zakonca Scott iz Avstralije. Pred sedmimi leti sta se napotila iz svoje domovine z namenom, da pre-ploveta Tihi ocean. Pred nekaj dnevi sta s svojim komaj 12 metrov dolgim čolnom srečno prispela v Kalifornijo, vesela in zadovoljna, kakor ju vidite na sliki.
(Lastnoročni podpis)
iT	^
..j	... ' ^"¿fr: : •
life,	" krnmm s«
<ss	9M< 1 «šip
Se celo vljudnostni nasmešek je izginil z obrazov stanovalcev neke londonske hiše. katerim je 2G-letni pisatelj Toni/ Overman predstavil svojo ženo. Sijlvija je namreč črnka in to je zadosten razlog za konzervativne Angleže, da niso niti vljudni. Toni je moral takoj zapustiti najeto in plačano sobo
Izredno uspešno sredstvo proti termitom
V državi New York so postavil) na trg novo sredstvo za uničenje termitov, ki je izredno učinkovito in s katerim se ustavi uničujoče delo termitov za 4 leta. Izdelek imenujejo MTE koncentrat (723 odstotkov klordana). Pred uporabo ga zmešajo z vodo, nato pa z mešanico zalijejo žlebove, ki jih izkopljejo okoli temeljnih zidov ogrožene hiše. Tekočina pronica v zemljo, uniči termite in napravi kemično pre-grajo, ki prepreči ponovno okužbo. Ne škoduje pa prav nič travi-, drevju in grmovju, tudi ni vnetljivo in ni eksplozivno. Na 200 litrov vode se odmeri 1 liter koncentrata.
Mala Manj jc prav gotovo »najmlajši« otrok na svetu. Rodila se jc namreč kar tri in pol meseca prezgodaj, vendar pa jc uspelo zdravnikom, da jo ohranijo pri življenju. Sedaj živi že nekaj več kol en mcscc in tehta pol kilokragama.
Temu letalu, ki jc šele t) gradnji, pravijo »Ornega«. Z njim se ukvarjajo Kanadčani. To je že pravi »Leteči krožnik«, ki ga poganjajo močni reaktivni motorji
Letalski strokovnjaki in konstruktorji delajo z mrzlično naglico, da bi osvojili ozračje. Pri tem tekmujejo vse dežele sveta, ki imajo razvito letalsko industrijo. Drag pred drug'm skrivajo svoje uspehe in rezultate, ki so jih dosegli. Saj ne trdimo zaman, da je javnost v splošnem najmanj 5 ■let za dogodki in še zdaleč ne ve za napredek, ki so ga naredili na tem področju.
Marsovcev se torej ni bati. Strah pred napadom iz vesoljstva je bil neutemeljen. Vprašanje pa je, kaj človeštvu prinašajo ti novi izumi. Jih bodo uporabili v njegov prid, ali bodo morda spet nekoč kot strahotni un.čevalci parali ozračje, rušili ter sejali smrt in razdejanje?
b ''¿T'
cenena
umetnost
HoIIy\voodski pregovor pravi; »Dolar več, pomeni veliko dolarjev več.« Pri tem mislijo na tiste filme, ki jim lahko rečemo «filmi-velikani». Velikani namreč po vsotah, porabljenih za njih izdelavo in po dobičku, ki so ga prinesli po svojem učinka na gledalce. Umetniško plati po navadi (prav to jo značilno) ne upoštevajo.
Zagotovo je hollvwoodskim producen-lom poglaviten zaslužek. Zakaj skozi desetletja so izdelovali filme najrazličnejših vrst, za vse okuse, filmo na račun čustev in hotenja ljudi po vsem svetu, toda ne glede na njihov napredek in izobrazbo.
Amcrikanci izdelajo danes največ taksnih »filmov-vclikanov«. Niso pa prvi začeli s tem. Zgodovina filma pripisuje to Italijanom. Ze v letih pred prvo vojno so jih vrgli na trg. Iz tistih časov so znani kot na priliko »Vincio«, »Messalina«, »Julij Cezar«, »Beneški pek«, »Quo vadiš« in še nekateri drugi. Prva svetovna vojna jc pokopala do takrat močno italijansko film-«ko industrijo in v Evropo je vedno bolj začela prodirati Amerika. Prav Hollywood je potem nadaljeval z izdelovanjem »filmov-velikanov«. Tega se je lotil predvsem režiser Cecil de Milic, za katerega pravijo, da je danes steber ameriške filmsko industrije.
Do Mille, po prednikih Ilolandcc, jc prišel k filmu (kot še marsikdo) od gledališča. Toda prav v času njegove mladosti porajajoča se filmska industrija ga jc navdušila in končno popolnoma pritegnila. Skupaj z J. Laskvem in Samuel Gold-winom jc zbral denar za svoj prvi večji film. Stal je 29.003 dolarjev, toda z njim so kaj hitro zaslužili celih 300.000. Ta prvi uspeh jih je opogumil in skupaj z Zukorjcm so ustanovili eno najbolj znanih ameriških filmskih družb »Paramount« (Coldwin se je pozneje odločil in ustanovil samostojno podjetje »Mctro-Goldwin-Mayer«.)
V poznejših letih je Cecil de Mille izdelal drugega za drugim vrsto veličastnih filmov, zgodovinskih, verskih, pustolovskih, dramatičnih itd. V resnici za vsak okusi Prav posebno dobičkanosni so se pokazali filmi izdelani na osnovi svetopisemskih zgodb. Omenimo samo nekatere: »Deset božjih zapovedi«, »Kralj kraljev«, »Kristusovo življenje« (gledalo ga je več kot 500 milijonov ljudi), »Znamenje križa«, pa »Kleopatra«, »Osvojitev Far \Ve-sta«, »Križarji«, »Buffalo Bili« in »Pot velikanov« vse do njegovih najnovejših filmov »Samson in Dalila« ter »Največja predstava sveta«.
Za film »Deset božjih zapovedi« pravijo, da je De Milic že v prvih 4 tednih zanj porabil milijon dolarjev. Ko je njegov družabnik Lasky zvedel za to, je pridrvel v atelje in ga napodil, očitajoč mu, da hočo upropastiti družbo, Ccz nekaj ur se jc De Mille vrnil k njemu in mu ponudil ček za l,r00.0G0 dolarjev pod pogojem, da mu odstopi film. Lasky čeka ni sprejel, pustil pa je, da je Dc Mille nadaljeval z delom in film »Deset božjih zapovedi« se jo v resnici pozneje pokazal za eno najboljših hollywoodskih kupčij opravljenih na račun lahkovernih in nc-prosvetljenih ljudskih množic.
Zadnji De Millov film — »Največja predstava sveta« — (izdelan 1952) lahko smatramo za nekakšno duhovno oporo tego človeka. De Mille je iskal pot do uspeha vedno v veličini in dr/nem tveganju. Zagotovo je najbolj pomemben predstavnik to težnje, nikakor pa nc edini. Večina ameriških filmskih podjetij misli tako in precej njihovih filmov jc skoraj zatem-nilo Dc Millovo »slavo«. Poglejmo!
Film »V vrtincu« izdelan po istoimenskem romanu Margarete Mitchcl je dolg 4 ure. Izdelal ga je David Selznick in
samo za pravico, da lahko roman uporabi za film, je plačal 50,000 dolarjev. Pripri*-vo za končno filmanjc so trajale več let. Da bi našli glavno junakinjo, so preizkusili 1400 žensk in pri tem uporabili 50.000 m normalnega in 4000 m barvnega filmskega traku. Selznick je zgradil žo skoraj v celoti mestece Atlanta, da so gt potem lahko, kot zahteva snov, zažgali in snemali, kako ogenj uničuje mesto, medtem ko po njem plenijo vojaki generala Shermana. Vsega skupaj je film stal čea 4 milijone dolarjev. Toda Sclznick dobiva nn račun pri izdelovanju zapravljenih vsol šo danes bogate obresti, saj so film vrteli po vseh delih sveta.
Kakor se nam zde vsote, porabljeno za film »V vrtincu«, velike, so Se vedno manjše od tistih, ki jih jc zahteval film »Quo vadiš«. Izdelal ga jc Mervin Le Roy v Italiji, na račun družbe Mctro-Goldwin-Ma-yer. V tem filmu, ki traja 3 ure, nastopa 25 glavnih igralcev, 235 igralcev s stranskimi vlogami in 3000 statistov. Za obleko vseh teh ljudi so porabili 47.000 m blaga, izdelali so 32.003 kostumov, 4000 ščilo* in oklepov in 2000 sabelj. Pri snemanju jo sodelovalo še 420 konjev, 7 bikov in dva leoparda.
»Quo vadiš« jc predstavljal rekord. Zdaj pa so se, kot kaže, zopel Italijani začeli riniti na tem področju v ospredje. Morda hočejo nadaljevati s starimi tradicijami, ali pa dokazati Amcrikanccm, kaj zmorejo» Začeli so z izdelovanjem filma, ki naj bo najbolj »veličasten«, bolj od vsakega »veličastnega« filma, ki je bil kdajkoli izdelan. Gre za film »Odiseja«, izdelan po Homcrjcvi pesnitvi. Zanj so porabili več kot milijardo lir. Za snemanje scene, ko prebiva Uliks v palači čarovnice Kirke, so na primer zgradili velikansko stekleno
stavbo.
Tako na svetu na račun »okusa« služijo težke denarje. Filmi, ki smo jih omenili» so v resnici nekaj posebnegf, če nc v drugem pa v tem, da nimajo prav nič človeškega, umetniškega, pozitivnega, da so prazni in površni in da jc to nekoristni površnost veljala milijone in milijone.
ZAČASNO ?OMIRJEXJl:
Pesnik Frank WeJ.ekind jc nekcČ ležal bolan. Vtem Lr,a je . -hiskal pesnik Max Halbet katerim ste se malo prej sprla. Pc daljšem vioiku je Halbe končno sprsgo*:..)ril m med njima se je razplet d kratek razgovor.
Osem dni nato je \Vt di kind ozdravil in nekje na ulici srečal H alba. Le-ta ga je pozdravil, toda We-dekirul je molče šel mimo njega. Tedaj je Halbe zavpd za Wcdekin-dom:
»Frank, mar sc nitoa bila pomiri la?«
»To je bilo san» za primer smrtiA gospod Halbe, sedaj sva zopet sprta
»Kaj nisi vedel, da ta cepec trpi na nespečnosti?«