jposnrau. PATSAIAUAÄA.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3/1. — TELEFON INTERURB. 174.
ŠTEV. 14.	I. J U JB E J A N A, DXE 17. APRILA 1931.	LETO III.
„jugoslovanska borza“
izhaja tedensko v dveh izdajah, slovenski in srbohrvatski, ter se razpošilja vsem trgovcem, obrtnikom, industrijalcem, gospodarskim zadrugam, javnim lokalom itd. po vsej Jugoslaviji in deloma v inozemstvo Jarezplačno, menjaje vsako drugo ali tretjo številko. Kdor pa želi prejemati redno vsako številko, plača v kritje poštnih in po-šiljalnih stroškov letno K 24"—.
„Jugoslovanska borza“ se razlikuje od ostalih časopisov v naslednjem:
1.	razpošilja se brezplačno,
2.	izhaja v dveh izdajah, slovenski in srbohrvatski (latinica in cirilica),
3.	vsak inserat je priobčen za enkratno ceno v obeh izdajah, kar na-domestuje inseriranje v najmanj dveh drugih listih,
4.	inserati so razvrščeni vedno ob tekstnih kolonah, tako, da je čitatelj vedno prisiljen, da čita tudi inserate,
5.	pri razpošiljanju se oziramo vedno na to, da dobe list poleg običajnih naslovnikov specijalno vsi tisti, za katere pridejo inserati dotične številke v prvi vrsti v poštev,
6.	priobčuje važne gospodarske članke in statistike tudi v svetovnih jezikih z namenom, da zainteresira inozemstvo za naš trg,
7.	onemu, ki naroči najmanj .60 mm visok in 1 stolp širok za 52 objav, izdela uprava na lastne stroške primeren inseratni klišej.
Brezplačno razpošiljanje „Jugoslovanske borze“ jamči za uspeh oglasov.
Zahtevajte cenik!
„Jugoslavenska burza“
izlazi svake sedmice u dva izdanja, slovenskom i srbohrvatskom, te se šalje svim trgovcima, obrtnicama, industrijalcima, gospodarskim zadrugama, javnim lokalima itd. u cjeloj Jugoslaviji, a djelomično i u inozemstvo besplatno, izmjenice svaki drugi ili treći broj. Tko želi da prima redovito« svaki broj, ima da plati u kriče poštanskih i otpremnih troškova K 24"— godišnje.
»Jugoslavenska burza“ razlikuje se od ostalih novina u slijedećem:
1.	šalje se besplatno,
2.	izlazi u dva izdanja, slovenskom i srbohrvatskom (latinicom i ćirilicom),
3.	svaki inserat je objavljen uz jednostruku cjenu u obim izdanjima, što namjestuje inseriranje najmanje u dvje druge novine,
4.	inserati su smješteni uvjek uz Kolone teksta, tako da je čitatelj uvjek prisiljen, da čita isto i inserate,
5.	kod ekspedicije uvjek se obzire na to, da dobivaju list pored običajnih adresata specijalno svi oni, za koje inserati dotičnog broja u prvom redu dolaze u obzir,
6.	saobćuje važne gospodarske člančiče te statistike takodjer u svjetskim jezicima, u cilju, da zainteresira inozemstvo za naš trg,
7.	onome, koji naruči ntijmanje 60 mm visok te 1 stupac širok inserat za 52 objave, izradi uprava uz vlastiti trošak primjeran inseratni kliše.
Besplatno pošiljanje „Jugoslavenske burze“ jamči za uspjeh oglasa.
Zahtjevajte cjenike!
»JVrOCJlABEHCKA 6yP3A«
ua.iaan cBane cefl.MHite y Ana Hawaii.a, .-.aoBCHauKOM u epöoxpBaTCKOM, TC cc inaOBe CBHM TprOBUHMa, OÖpTHHItHMa, HHfljvTpHjaJimiMa, ročnoga penn u sa-ApyraMa. jasnum JiOKaJimia u. t. r. y UCJioj Jyroc.naKHju, a /iojiomhmho ii y iiiioae.MCTno čecnnarHo HOMeHHiie ('Baku apyra H.Tiu Tpehii fipoj. Tko skcjiii /ta Tipu Ma pn/tOBHTO CBaKH 6poj, nina /ta n Toth y Kpuhe nomraHCKitx n ot-nppMirax TponiicoBa K 24.— ro/tniiiii,e.
»Jyroc/iaiipHeKa oypaa« paajiHKyjo er o/i oi'Ta.ni-ix HOBHHa y cje/teheM:
1.	ina.Lc cc. nccii.aaTHO,
2.	innaan y /tßa ny/taiha, cjioBena«!-KOM 11 CpdOXpBaTCKOM (.IiaTHHHHOM II hnpiUIHItOM),
3.	CBaKH HiicepciiT pßjaBJbcH je y;i je/tnycTpyKy ncny y oöhm H3/taH>iiMa, ihto HaMecTyje imcepiipaac y /ibc .tpyiY HOBHHe.
1. HHcepani cy cmcuitühh yscK ya Koaoiie TeKCla, Ta ko & je , HHTaieJb yiier: npiicHJLeH, na «nixa n Hiicepaie,
5.	KO/t eKcne/tmtnjc vbck ee oßanpc na to, /ta floßiijy jihct nope/t oßH'iajA mix a.tpeeaTa mneunja.iiHo cbh ohh, an, ico je HHceparii /toTiomor ßpoja y npBoit pezty /lo.naae y oßsxp,
ii. cabnhyje «aacuc rocno/tapcKo •i/iaH'thhc re eraTHVTHKC raKoIjep y cbčtckhm jcuitUHMa y Hn/by, /tu. aumi-Tepeviipa hho.iomctbo aa natu rpr,
7. oiioMc, ko j u Hapy^H iiajMaii.e HO mm bhcok'ie 1 oTyiian mupoK mi-cepat aa 52 oöjane, Hapa/tH yltpapa y» B.nacTHTH TpOlIIlIK lipiIMCpaH IIIICOJIIIT-IIM K.THIUP.
Bei n.7iaTiio miiiiii.'i,aii,e »Jyroc.TUBeii-cko dypae« juM'in aa yenex oritaea.
„Jugoslovanska borza“
vychazi tydne ve dvou vydänich, v slo-vinskem i srbo - chorvatskem, a zašila se všem obchodniküm, živnostnikum, prumyslniküm hospodäfskym společ-nostem, verejnym mistnostem atd. v cele Jugoslavii a častečne tež do ciziny bezplatne.
Jugoslovanski! borza“ rozlišuje se od ostatnich časopisu timto:
1.	zašila se bezplatne,
2.	vychazi ve dvou vydänich, v slo-vinskem i srbo-chorvatskem (latinkou a cyrilskym pismem),
3.	každy insert je uverejnen jedinym zaplacenim v obou vydänich, což odpo-vidä inseroväni v nejmene dvou jinych časopisech, •
4.	inserty jsou umisteny v textove časti časopisu, takže je každy čtenar yždy prinuncen, aby si prečetl tež inserty,
5.	pri rozesilani časopisu se klade zrete! zejmena tež na to, aby vedle obvyklych prijemeti obdrželi časopis specielne všichni, pro ktere maji inserty v dotycnem čisle časopisu v prvni rade vyznam,
6.	uverejnuje dfiležite hospodärske clanky i statistiky tež v svetovych ja-zycich za tim učelem, aby se tež cizina zajjala interesovati o naš trh.
7"	°l)iednd insert ve velikosti
nejmene 60 mm vyšky a 1 stoupce širky k uvefejneni v 52 čislech, tomu admini-strace obstarä svym vlastnim nakladem pfipadny insertni štpček.
Bezplatne rozesilani „Jugoslovanske borzy“ zaručuje üspech insertu.
t
Šivaće strojeve
najbolje svjetske tvornice „Kayser“, iz Njemačke, prodaje uz jamstvo, na malo i veliko, postavno željeznica Sisak: trg. tvrdka
Ivan Horvatič, Sisak.
Enonadstropna trgovska hiša
v manjšem prometnem mestu v Sloveniji se vsled izselitve iz Jugoslavije ugodno proda. Dopise se prosi pod „Barvanje“ na upravo „Jugoslovanske borze“.
Vsebina 14. številke:
rioBnmait,e cena meča. — Premogovna kriza na Angleškem. — Banke in kmetijstvo v Ameriki. (Dalje.) — Narodno gospodarstvo. — Iz malega raste veliko. (Povest. Dalje).
rioBHinaHie uena Meča.
Upe HCKOJiHKo /tatta cy .'byoMHcKii n aarpc-o.iMKH Meeapu c itaroBopoM, /ta no muki ■ h Ma/iH it m ueitHMu m- Mory HaKynoRHTH (toara it Meipi, aaru- -piuui .TOKa.Te. muiiTo je ita/tJie/KHa b.tuct yKiiHyna MaivVH.M^ THe neue Te na Taj HčNiih flo/tyme uoMOniu ocK.v/tiiun Meča; iuih je oho noCiajio "npiifuiiiMitio na H% ckvh.Tic. Oko Bpc.ttt ca mo aa m neb«' mcco. IJciic Tc.ichcr h vBHtbtKor Mera cy oc.Ta.ne npHBpc* Mcni>. Vapoi; vhcokhx uena .aeatit y h.iihuxhom CKciiopTy y HpaBity npaM Beqy it IhamijH. lliio-kcmctho rdor iiiicoHo crojehe naJIyrc nozuiece inio-ro Rh me neue aa jiogy, itoje Tavo neica — a rora ih' iia.-tiiHMMo int y IleM. , AycTpnjH hh y IfTajiiijit — aa Mtioro rpasReno roBcbe mcco. HapaBctm, /ta y
i
lijilealaiji ameriMi pisati straj
UNDERWOOD
dobije se odmah kod
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod vetih nnrudžaba popasi.
Export! Export!
Tekstilna industrija firme Jos. J. Häk Horka u Stare Paky, Češko,
izdeluje in pošilja samo trgovcem: platno, prte, prtiče, damast, brisače, kuhinjske brisalke, ze-firje, kaneva, tančice, ažurno blago, robce. Zastopstvo: Chihago, New-York, Varšava, Amsterdam. Praški velese j m stojn. 46.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles.
Priporoča se tvrdka
Proda se vila
v bližini Celja, zgrajena 1. 1915, enonadstropna, z vrtom, krasna lega, 8 sob, kabineti, kopalnice, pralnica i. dr. Kupec se lahko takoj vseli. —• Ponudtfe pod „Blizu železnice“ na Anoncno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3.
Nudim trgovcem po naj- HyljaM TproBmma no nižjih cenah Kanafase, HajunacHM neuama: Ka-cena za meter Kč. 14"—, nabace, neua sa «erap Oksforde za srajce, cena Km. 14'—, OKCcJmpae sa za meter Kč. 14'—, Ze- Komyjbe, neua sa merap fire za srajce, cena za Km. 14'—, Secjmpe sa ko-meter Kč. 14'—. Dalje mya>e, uena sa m erap bele in barvaste žepne Km, 14'—. Jtaa>e 6axe h robce, rute za na glavo, mapeue MapaMMie, jam-potiskano blago za pred- Mane, HauiTaMnany po6y pašnike.	sa nperave.
FRIDERIK KUDELKA
TKALNICA
ČERVENV KOSTELEC, ČEŠKO.
Organ für den ::::	List za izmenjavo
Waren - Austausch blaga med srednjo zwischen Mittel - in vzhodno Ev-und Ost - Europa ropo ::	::	::	::
Razširjen po Finski, Poljski, Cehoslo-vaški, Romuniji, Bulgariji, Jugoslaviji,
izhaja v Berlinu.
OST- EXPORT
Kongresni trg 3.
UMETn* PLAKATE' |'REKLAMNE-RI/BE-iOmUTKE-VAR/rV-2MAHKE-1 MEHA-DIPLOM E* MODERNb» pVOJ M mO-ETTIKETE JILUEJE-O/KRBI-J
cjrvMajeEHMa ithckc ryaeMCKe nanyie oikhbh hsbos ne ca mo Meča, h ero v onhe aa ji3B03 onpebem'x npegMera na upatane. Tano (jiopcupan hbbob ca BpcMenoM HajnoBo.TiHHje yiuiHBa na TyaeMCKy ßauyiy Te noBHBia yc.jien ckymmjHX TyaeMCKHX cpeflCTBii luiahaiba ueny üBBbaHor npe^Mexa.
Ha ,'ipyroj cTPaiin nam cTOiap rpe6a ö,naro vaiu y BpcMo cBojirx HajHyas„THiijiix noa>OAe.icKnx p.ißif.a, iiajBHiirc Mecena anpiuia xe y npnoj iio.ti-Biuiii Maja, na cxora Manö flonase ca ßjiaroM na cajaM. Teitap y iiojicthhm h jecencKHM MecentiMa cc noueha nony.xa öjiara xe thhixh ueny /lOJie.
Hain KonäyMeiix ne Monte ;ia noflHCcc noni:-maibe nona najnoxpeßimjHX cxnapn, Kao mxo xpa im, oee.xy a t-rany, na eso päflH xora ncaa;ioBo.x>-cxi;a, nporccxHiix c.KynnmtHa npoxiiB cityiiohe, xa-Ko y JbyÖJbnnn, itaito u y 3arpe6y.
3eMax>cKa BJiafla y JbyöJbaHH sauojbCHa je ofl opraHHsani'ja ntcJiesHitiapa xe jasunx HaMeinxeHii-i;a, na ■ ridkohy iieirapajme B,nafle peryjmme neue xpane na BHC-nny, na Kojoj cy cxa.xe Mecena jany-apa i. r. 3a okotio 60%, Hiiaue cy aanpexHJie opn-imsannje c penpecamijaiia. Tspno cmo yBopeim. na he ii.ria/ia y tom nor.xefly nonyaexn noxpeöuv »tepe, no mxo Haine eonnjajme npiuinice xe name jo in Heypeht'iib rocnona pcxBO 6ap y xproBHHH naj-noipefumjHx npexMexa jom ne nonymxa xproBime, na Kojy luiacxu ne Cm inia.iie iniKaiiBor yxenajn.
■■■■■■EBBHeeBEEBMaHEeBemaeei
[	SEJM-VAŠAR	j
LIBERCE-REICHENBERG
E	(ČEŠKOSLOVAŠKA)	■
■ AVGUST 1921
Premogovna kriza na Angleškem.
Dnevno časopisje poroča o težki krizi, ki je zavladala na Angleškem v premogovni industi i-ji. Če izbruhne kriza v vsej svoji silovitosti, bo zasekala brazde v .razvoj svetovne industrije. Radii pravilnega razumevanja priobčujemo prvovrsten članek iz »Edinosti«, dne 7. apnila t. 'L, ki slove dobesedno.
Glavni viri angleškega bogastva in angleškega življenja so mnogoštevilni, velikanski rudniki, v katerih se koplje izvrsten premog. V mirnih časih so izkopali do 280 milijonov ton premoga na leto In lani se je zopet doseglo to število iz mirnega časa. Okoli 1,200.000 rudarjev je zaposlenih pri tem delu. Večji del premoga porabi domača industrija, železnice in parniki, toda lepo število ton gire tudi v inozemstvo. V rednem delovanju teh rudnikov ter razpečevanju premoga je zagotovljeno mirno življenje vseh ostalih panog industrije. Vsako prekini en j e obrata vanj,a rudnikov vsled stavk in nemirov, ali radi zvišanja ali znižanja cen premoga najde odmev v vsem gospodarskem življenju. Recimo, da morejo lastniki rudnikov zvišati delavcem plače in povišati vsled tega cene’ premogu. Posledica temu je, da se iz-premene cene vsem izdelkom in živilom. To se zgodi celo pri predmetih, ki niso v nilkaki posebni zvezi s premogovnimi cenami. Povišam je cen vsem, vrstam blaga je premaknjeno ravnotežje med delom in plačilom v vseh slojih prebivalstva.
Iz povedanega sledi, da more zanimati, vsaka premogovna kriza slehernega -Angleža, državo in vlado. Za to je skoraj pred vsako tako kri-
Grajščinsko posestvo z moderno lesno industrijo. Velik krasen gradič, z vsemi udobnostmi opremljeno gospodarsko poslopje, 126 oralov, velik mrtvi in živi fundus instruktus, dalje popolnoma opremljena tovarna za izdelovanje lesa, industrija pohištva z bogatim inventarjem modernih strojev in orodja, električna razsvetljava in končno še opekarna, proda se vsled družinskih razmer.
Najnižja cena 1 in pol milijona dinarjev. — Resni ponudniki naj izvolijo nasloviti tozadevne dopise pod „Najboljša naložba kapitala“ na upravništvo „Jugoslovanske borze“ Ljubljana.
Najfinejše ultramarlnovo v krogljlcah In prahu n»
plavilo
B
SAMO ENGROS NUDI lastna Izdelovalnlca
F. Turin, Celje
Trgovci! POZOR! Trafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki
0[OSlav!eitiilii,LiiililjiaJv.M(.33.
Tovarna za kovinasto I Taoprniua sa KOBmiacxy blago, — železoiivarna I po6y, [aceAesoTiHBapHa
Pazderka i drug, Vyškov, Čehoslavija
nudi po konkurenčnih cenah namizne tehtnice, zmožne za cimentiranje, kuhinjske tehtnice, urne in ročne tehtnice, mlinčke za mak, kruh in meso in drugo kuhinj sko opremo. — Dobavlja vsakovrstne sive odlitke in izvršdje vsa kovo-tlačiteljska dela. Odpremo večjih naročil oskrbuje franko državna meja.
Zahtevajte cenike!
Hyl)a ya KOHKypeHMHe uene: Bare aa crojie, cnocoÖHe aa mhmchth-paite, KyxHH>CKe Bare, čarne h pyMne Bare, Manne aa MaK, Kpyx n Meco n ocrajry Kyxnn,-exy onpeMy. T(o6aBa>a cBaKOBpcne cnse oä/ih-ne xe naspmyje ese KOBHHCKomxaMnapcKe paame. OxnpeMy aehnx napyuöa o6aBa>a (jjpan-KO apacasne rpannue.
Tpaacnxe uennKei
Proda se
večja množina, krog 20.000 komadov „Drainage cevi“ premer 8, 10 in 13 radi pomanjkanja prostora po ceni K 1'50'^za komad.
Informacije daje veletrgovina
M.OSWATITSCH,
Celje.
Nočne lučke
po 24 kosov in več v lesenih škatlicah ceno na prodaj.
Heinrich Kohn, Praga, V. ul. Elisky krasnoh št. 9.
o» »bb eeeeee ■■■■■■■■n ■«■■■«■•□■■■■■e
Domala tonika. Solidne ceno.
Ljubljana
Prešernova ulica 9. HajnovejSi kroji Točna poslrežba.
Velika izbira izgo- : tovljene
obleke \
vseh vrši za gospode, dame in • otroke. Zaloga vsa- s kovrstnega
blaga
za molke obleke, S perrlnike in snk- \ nje, dalje
vata
za krojače v kosih \ in na metre. S
■■■bssss ■■■■■■ assssssHSSssssOssssssisassssssz*
Štev. 14.
J U Q O S L O V A N S K A BORZA
Stran 8.
Mostna tehtnica
znamke Schember
za tehtanje naloženih vozov do 5000 kg s patentiranimi skalami in napravo za registriranje teže, 4.5 m dolgim in 2.2 m širokim hrastovim mostom, patentirano napravo proti poškodbi oglov, železnim okvirjem, v tvor-
Z
mci preizkušena.
Pojasnila v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Brnska industrija predpasnikov (kecelja)
Wodak & spol
BRNO
r Starobrnčnska 9/11. Češkoslovenska.
Predpasniki, krila, damsko perilo. — Zahtevajte vzorčne pošiljke. — Spreten zastopnik se sprejme.
mri v •
1 razimo
agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu
»Jugoslavenske burze“.
Prvovrstno fevdalno posestvo
z veliko, odlično grajščino v slogu „Renaissance“ z angleškim parkom, lepimi velikimi gospodarskimi poslopji, z živim in mrtvim inventarjem se proda. Posestvo slovi kot eno najlepših na Spod. Štajerskem ter je posebno prikladno za sanatorij. Leži v S a v. dolini in meri 110 oralov. Najnižja cena 6,000.000 kron. Resne ponudbe pod „First Class" na upravo našega lista.
Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v
„OST-EKSPORTU“
listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Iščemo
agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo
»Jugoslovanske borze“.
z o posegla vmes država, in predimo je prišlo do težke odločitve, so začela pogajanja med vlado in prizadetimi strankami.
Iz tega stališča nam je promatrati tudi sedanjo premogovno krizo na Angleškem. Da nam bo mogoče razumeti sedanje gibanje rudarjev, moramo poseči še nekoliko nazaj.
Ko je stopila Anglija v svetovno vojno pač niso Angleži mislili, da bodo morali postavati na noge tak ogromen vojaški aparat, iki je od svoje strapi zahteva! velikanske gospodarske žrtve od domače industrije, tudi Anglija je morala s časom polizirati življenske potrebščine, med katere je treba šteti tudi premog. Zato je vlada s posebnim zakonom izvrševala nadzorstvo nad pre-mogovnimii rudniki, določevala cene premogu ter nakazovala podpore iptremogovnim družbam, da so te zamogle kljubovati novim razmeram, ne da bi se cena premogu doma preveč izviišala.
Industrijalci so kraj prodajali doma premog po nizki ceni; temvišja pa je bila cena izvoznemu premogu, ki je bil tedaj zelo dragocen. Po končani vojni se je deloma povrnila slobodna trgovina in odprli so se ameriški, kitajski in drugi rudniki svetovnemu trgu. Spočetka niso Angleži posebno občutili te tekme. Prvič so Vjporalii! skoro ves premog doma, drugič proizvodnja ni še dosegla mirovnega stanja in tretjič je vse živelo -v vojni duševnosti in je.bilo zato troha ohraniti za vse morebitne slučaje velike zaloge premoga doma.
Vsi od industrijske krize, ki se je pojavila .a četku 1. 1920. in, ki še vedno narašča, pa so sc začele zapirat1 tudi tvornice na Angleškem. P, -raba premoga se je znižala, zato pa je ostala velika množina premoga za izvoz. Angleški premog Pa je drag, prevažanje stane tudi mnogo, tak d, da je vkljub večji razdalji ameriški in kitajski premog za - nekdanje angleške odjemalce cenejši. Če pomislimo, da dobiva Francija okrog 2,000.000 ton premoga na mesec od Nemčije čisto Kastoiy in ga ima sama dovolj naprodaj; tedaj je jasno, da ne morejo Angleži nikamor s svojim dragim premogom.
Vrhu vsega tega pa preneha z 31. marcem L 1. nadzorstvo države nad rudokopi in s tem dnem preneha tudi državna podpora lastnikom rudnikov. Premogovno delavstvo je vsled tega sil po razburjeno ker približuje «e čas znižanja plač.
Splošna industrijska kriza na Angleškem ima svoj vzrok tudi v visokih cenah premoga. Angleški industrijski izdelki so namreč v primeri z inozemskimii predragi, zato ne morejo angleški tovarnarji tekmovati z drugimi državami na svetovnih trgih. Zato je glavna zahteva industrijalce v; znižanje cene premogu. Znižati cene premogu pa je le mogoče če se znižajo plače rudarjem in to je ono, kar predlagajo gospodarji rudnikov. Ni treba posebej povdariati, da so naleteli prj delavstvu na odločen odpor. Zastopniki rudarskih delavcev so odklonili ta predlog in vsled tega je prišlo do splošne stavke vseh premogovnih rudarjev. Ker vstrajajo gospodarji nud-niilcov brezpogojno pri svojem sklepu, je prav verjetno, da se nalašč izvali stavko, d,a poseže vmes vlada.	(Konec prih.)
VELESEJM F O I R E
V PARIZU
DE PARIS f
10.—25. MAJA 1921. I
iiiiiiiiiiiiiimmiHieiiiiiiiiumimiiiHiiiiiinitiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiir
nahajajočo se v trgu na Dolenjskem, zamenjam za malo hišo v Ljubljani, ker rabim stanovanje za šoloobvezne otroke. Dopise se prosi pod „Valpa“ na Anon-čno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
izradjuje Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Sennin ml., Tacen pol Šmarno noro pri Ljubljani.
umirim*

terpentinovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
M. Trebar Ifubgjana
Sv. Petra c. 6. Telet. 539.
HMELJ 400 mc iz 1. 1917/18 in konoplja v vsaki množini na prodaj.
Vprašanja na upravo našega lista.
ADRESAR
grada Zagreba
za g. 1921.
sadržava tačne naslove (sa ulicama) svih vlasti, uredova, društava, trg. zavoda, industrijalaca, trgovaca, zanatlija, posjednika i privatnika.
Cjena samo 200 kruna.
Narudžbe prima „Anončna ekspedicija“ Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Reklamne
prostore
na stavbišču palače Ljubljanske kreditne banke pred glavno pošto (križišče štirih najprometnejših ulic v Ljubljani) oddaja Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.

,ŽELJEZO*
Opažić, Zotman i Pavlica
trgovina željeza na veliko
::	ZAGREB ::
Pisarna Jurišićeva ul. 3. — Skladište Mi-hanovićeva ul. 30. — Brzojavi: Opačić, Zagreb, Jurišićeva. — Inter, telefon 12-39.
Nudjamo na prodaju sa skladišta više vagona željeza u svima dimenzijama — naročito „sinje“ za Srem, Banat i Bačku 30, 33, 36 mm širine, lim daljine u svežima iz štajerskih i čehoslovačkih tvornica I. vrsti — Osim željeza imademo na skladištu u Zagrebu stalno velike količine:	crnog, pocinčanog i cink
lima, eksera i žice svih brojeva, brava i panti za vrata, lanaca,
:: lopata, ašova i krampova. ::
Trpežno izdelane železne
štedilnike izdeluje
y	1
Jakob Preželj, Novomesto
Banke in kmetijstvo v Ameriki.
(Dalje.)
Kuj bi pomenilo za vašo obrt, će bi z zboljšanimi stroji in vpeljanjem znanstvenih sredstev titogrli podvojiti svoje izdelke in bi našli, da ste predani na milost in nemilost kitpčevalce.v! To je položaj v katerem se povprečen ameriški kmetovalec dandanes nahaja in samo v organi-zaolji imamo sredstvo, da odvrnemo to veliko nevarnost. Kmetovalci sami se nc morejo uspešno organizirati ter rešiti to veliko vprašanje — v t:> jim je treba pomoči bankirjev in obrtnikov, ki razpolagajo čez znanje m skušnje v trgovskih načinih, ki so za vršenje te naloge potrebni.
S pomanjšanim delovanjem na poljih industrije, trgovstva in prometa v naši deželi in s povečanim. priseljevanjem, kakor ga. Statistični pri-seljevanski urad ugotovi j a, smemo pričaikcvati, da bo cena dela v mestih padla in da se bo začel povratek h kmetijskemu delu. To se bo godilo v manjši ali večji meri, vendarle pa mi nc pričakujemo in tudi ne želimo, da bi delavske mezde na predvojno stopinjo padle. Naravna želja vsakega dobrega državljana je, da se ameriško delo dobro plača in da se življenska udobnost ameriškega delavca na visoki stopinji vzdrži. Te stopinje pa se ne more doseči, če kmetovalec ne uživa teh življenskili udobnosti. Ako kmetovalec ne živi v ugodnih gmotnih od noša j ih. Potom trpe vse panoge industrije in podjetništva.
Tu je še d»'tisi način s katerim bankirji in trgovci lahko pomagajo farme-rjem v povišanje pridelkov in zmanjšanje težkoč v sled pomanjkanja ročnega dela tri' ta jo, da ;vplivaj«), da si kmetovalci nabavijo kmetijske stroje. JZiz sem od vašega taijnika prejel več publikacij, ki obravnavajo to vprašanje. V teh publikacijah se deluje na to, da bj banke za nabavo kmetijskih motornih strojev preskrbovale denar, .laz mislim, da vsak inteligenten bankir v naši deželi spoznava potrebo, da se poraba motornih strojev na kmetijah razširi. Če bi mogle vse kmetije biti jutri preskrbljene z .modernimi motornimi stroji in če bi bili ti stroji v rokah sposobnih ljudi, ki bi im umeli rabiti, ki bi umeli jih *v dobrem stanju vzdržati in ki bi umeli iz njih naijvečjo korist izčrpati, bi to pripomoglo velikansko h kmetijskemu razvoju dežele. Pomisliti pa moramo, da banke na deželi, kakor v mestih, morajo razpolagati vedno čez velike svote prostega denarja, če dalje -pomislimo, da mora povprečen bankir na deželi v teku leta svojim kmetijskim odjemalcem vedno glede denarja na razpolago biti, da morejo ročno delo, semena , živež in krmo od ene žetve do druge nabavljati, potem je pač izključeno, da bi banke na deželi mogle ogromne svote denarja preskrbeti, ki hi jih zahtevala nabava motornih strojev.
Nakup motornega pluga, motornega voza, motornega stroja za žetjv in mlad en j e stane več tisoč dolarjev.
Jaz sam prepričan, da je večina naših h a liki nje v na deželi zato, da se da pr^rim možem kredit za nakupovanje kmetijskih strojev. Ker bi pa to jako velike svote potrebovalo, bi to sami komaj zmagali. Zato je potrebno, da se pri tem tudi tovarnarji kmetijskih mo tornih strojev udeležijo. Tovarnarji pa morajo tudi gledati, da jih v podrobni prodaji zastopajo le poštene in zanesljive tvrdke.
(Dalje prih.)
Svakovrsne cipele
na malo i veliko, proizvode iz prave kože bez papirnatih dodataka, sve ručno, fino i trajno izradjeno, r a z š i 1 j e
Cipelarska gospodarska zadruga
LjubnO pri Podnartu Gornja Kranjska.
Pohišfiro
nimm
Seoer
Ljubljana n
Kolizej . - „lil
Kupim
Mšo z gostilno ali hotelom
v Ljubljani oz. neposredni okolici. - Enako podjetje vzamem tudi takoj v najem. Ponudbe pod „300.000 takoj“ na Anon. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev 3.
Albert Matijevič
odpremničtvo.
Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
Sprejme se
.<
razmnoževanje
vsakovrstnih risb, not, okrožnic, z ročno in strojepisno pisavo, vabil i. t. d. po najugodnejših cenah in takojšnji prvovrstni izvedbi.
Pojasnila daje uprava.
Trgovina čevljev (cipela)
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Telefon št. 539.
Ceno se proda:
acetilenski aparat z obsežnim materijalom, kandelabri, medeni lestenci s približno 199 svetiljkami, po 100 metrov cevi, masivna hrastova garnitura za večjo gostilno, kredenca, omarica z velikim ogledalom, dve manjši omarici in omarica za led. — Hotel Toplice, Bled.
»tov. 14.	_	JUGOSLOVANSKA BOR ZA _________ _____ Stran 5.
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Ljubljanski vel. vzorčni semenj Ljubljana.	6.—20. avgusta 1921.
Narodno gospodarstvo.
Ljubljanski vzorčni velesejm.
Mestna otoSna ljubljanska je za vzorčni 'vele-sej.m, ki .se vrši meseca avgusta tega leta, dala na 'razpolago prostor ob dirkališču, ki meji na eni strani na Gosposvetsko’ cesto, na drugi pa na Kozlerjevo posestvo. Načrti za velesejm se objavijo, v prihodnjih dneh.
Zanimanje za jesenski praški vzorčni velesejem je v domačih''in inozemskih krogih razstavljavcev zelo veliko; po dosedanjih (priglasitvah se sme soditi, da bo udeležba na prihodnjem veles e jnm še mnogo večja, nego je bila na prejšnjih dveh. K udeležbi se priglaša že danes tudi mnogo tirom, ki doslej niso razstavljale, in številna vprašanja iz inozemstva so nedvomen dokaz, kako tudi tujina razumeva pomen in važnost praških velesejmov. Razstavljata! oddelek praških vzorčnih, velesejmov opozarja ponovno, da •c treba priglasitvene golice izpolniti natančno v vseh rubrikah, od katerih ni niti ena odveč. Nc-po olne priglasitve mora pisarna vračati v iz-p;;:«lnitev, kar rešitev priglasitve brez potrebe zadržuje. V. stavbenem programu praških vzorčnih veietrgov le za letošnje' leto stavba nekaterih nadaljnjih paviljonov v celotni ploskovni meri 12.000 m2; vendar je vkljub temu treba, da se prijave razstavljavcev pošljejo do konca tekočega meseca, ker ne gre samo za pravočasno obdelavo došlih prijav, temveč tudi za možnost učinkovite reklame doma in v inozemstvu. — Prijave razstavljavcev se sprejemajo v pisarni pralških vzorčnih veietrgov v Pragi L, Staro-mčstska radnice, * lugoslaviji pa glavno zastopstvo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Vzorčni vlak na Balkan. Ravnateljstvo praških vzorčnih velesejmov sc je odločilo odpraviti v balkanske dežele poseben vzorčni vlak, čegar naloga bi bila nuditi našim interesentom možnost spoznanja čeških izdelkov. Vprašanje odprave vzorčnega xd alk a se bo s češko - slovaškim želczničmm ministrstvom v najkrajšem času obravnavalo, in potem bo mogoče dati našim domačim interesentom, ki so pokazali za to podjetje nepričakovano velik interes, natančne informacije o dolbi, kdaj se bo odprava vresničila, ter o dopustnosti, obsega posameznih ekspedicij. Po dosedanjih dispozicijah bo češko-slovaški vzorčni vlak sestajal iz 25 do 30 vzorčnih vagonov, katerim sc pridruži spalni im restavracijski vagon za osiobie, ki ho spremljalo izložbo. Ravnateljstvo praških vzorčnih 'velesejmov bo poskrbelo, da bodo inozemski interesenti o prihodu vlaka vninterno iinformirani, in ne dvomi, da bo z odmorno vzorčnega vlaka zbudilo zasluženo pozornost na eni strani za jesenski praški vzorčni velesejem, na drugi strani pa tudi sploh za vso češko - slovaško industrijo, za katero so balkanske države najnaravnejši trg.
Razdelitev vagonov..Komisija, postavljena po Poslani Šilci konferenci iza razdelitev vagonov bivše monarhije, je pričela s 1. aprilom z razdeljevanjem. Med posamezne narodnostne države bo razdeljenih 50.000 voz, katerih lastnina je bila do sed:d sporna. Od tega dobe baije tudii Nemci pre-eejsnjo množino.
Stanje papirnatega denarja pri nas. Narodna Iranka izkazuje po stanju z dne 15. 3. 1921. 3 mi-
lijarde 452,546.475 dinarjev papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza se je pomnožila cirkulacija za 125.325 dinarjev.
Izplačilo akreditivov. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo tole odredbo: 1. izplačilo na akreditive, ki se nanašajo na likvidacijo kompenzacijske pogodbe med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, je zabranjeno; 2. vse še ne izplačane akreditive mora potrditi Jadranska banka v Ljubljani ali njene podružnice ali tudi blagovni prometni zavod na Dunaju, da sc morejo potem 90 medsebojnem sporazumu stornirati.
Ustanovitev nove agrarne banke. Uredba o ustju-™ banki s kapitalom 100 milijonov dinari“ je podpisana.
Naredba o ribolovu. Komisija, ki je pripravljala: to naredbo, je svoje delo končala in je predložila miruistrstviu za poljedelstvo. Fevdalne ribolovne pravice bodo odstranjene in preidejo v dr-
žavne roke. Manjša jezera bodo smele izkoriščati občine, v katerih ozemlju 'leže, izkoriščanje ä malih rek 'in potokov pa bo prepuščeno lastnikom. Obmorske občine bodo imele pravico svobodnega ribolova eno angleško miljo od obale, ostalo morje pa pripada državi.
Promet. Vodijo se .poizvedbe in priprave za razširjenje železniškega prometa s 1. majkin. Radi tega je prometno ministrstvo že zdaj odredilo, da se povečajo rezerve premoga v železniških skladiščih.
Taksa za blago iz Nemčije. Kot posledica proti Nemčiji sklenjenih gospodarskih represalij je odrejeno, da morajo vse zavezniške zemlje pobirati takso 50 odstotkov od blaga, ki se uvaža iz Nemčije. Dotični ukaz je pri nas že podpisan.
Trgovina z vinom. V tej stroki je nastopila velika rezerviranost. Nadprodukcija v državah: Jugoslavija, Italija, Francija, Španija itd. je velika. Cene bodo gotovo tudi pri tem blagu padle. Odtod zastoj pri povpraševanju. Madžarska vina so se sicer radi zboljšanja tečaja ogrske krone ,podražila. Toda to pomeni samo trenotno kon-junkjturo. Za padanje vinskih cen govori tudi razlog, da so se morali mnogi sloji radi pomladanskih in letnih nabaiv omejiti v toonsumu vina oz. ga sploh opustiti. Vrh tega se bo začelo v gonkeijšem času zauživanje prva v večji meri. Cas bi tedaj bil, da poskrbimo svojim vinom primeren izvozni trg, n, pr. Češkoslovaško,
— Finančni položaj češkoslovaške republike.
»Jutarnji List« prinaša razgovor svojega sotruJ-u!ka z generalnim ravnateljem Vajncetlom d g >-Sipodansk'ih razmerah v češkoslovaški republiki. Prinašamo ekscerpt interesantnega razgovora, ki je razdeljen na štiri točke, na finančno vprašanje na vprašanje industrije, trgovine in agrarno vprašanje. Češke nacionalne banke razpolagajo danes preko 1 milijarde lastnega kapitala. Poslovanje je bilo navzlic pomanjkanja trgovine živahno in pokazalo lepe rezultate. Vsi zavodi so izplačal! povečane dividende v višini 6 do 10% na rtovi-nalo. Vloge so obrestovane od 3 do 5% na tekoči račun na vložne knjižice s 4%ti. Obrestna mera za dolžnike iznaša 7 in pol odstotka!, kar ji znaša poldrag „odstotek nad obrestno . mero državne banke.
Češkoslovaška industrija izvaža nad 75% sv •-jih proizvodov v inozemstvo. Visoki tečaji češka
vabite dostikrat ovirajo izvoz posebno v zemlje s slabo valuto, Radi tega je industrija prisiljena, da izdeluje blago in ga shranjuje v skladiščili simo, da zaposli delavstvo. Naravno, da so veliki kapitali na ta način vloženi v blago, ki se za enkrat ne da unovčiti. Trgovina dobiva svobodne in nevezane oblike. Ravnokar dela češkoslovaška vlada na tem, da priredi trgovske dotgovo-Ve z- Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Poljsko in Romunijo, obenem sc. lansiirajo vesti o trgovskih od-nošaijjh z Ukrajino. Naš trgovski svet se je začel med tem akomodirati novim tržni.n razmeram. K temu bodo mnogo pripomogli bodoči trgovski sejmi, ki se jih bo stalno prirejevalo v Pragi iii Bratislavi.
Poljedelstvo se po vojnih rekvizicijah izboljšuje tako, da agrarnim proizvodom' cena pada z izjemo moke, ki jo moramo uvažati in na katera nadoplaćuje država mnoge milijone. Številčno stanje živine in svinj se je povečalo tlako, da je vlada mogla dopustiti svobodno trgovino z mesom, s tem pa je cena na Češkoslovaškem v zadnjih mesecih padla od 40 na 18 K. V agrarnem vprašanju se kaže sledeči interesanten pojav: V s! e d izvedbe agrarne reforme nastaja kriza v industriji poljedelskih strojev, ker veleposestnik noče več investirati večjih kapi tatov za stroje, boječ se agrarne reforme — mali kmetovalec pa še ni v dovolj velikem številu združen v zadrugah, ki bj edino zmogle toliko denarja.
„Jugoslovanska borza“
erscheint wöchentlich in zwei Ausgaben, in siovenischer u. serbokroatischer, und wird an alle Kaufleute, Gewerbetreibende, Industrielle, Wirtschaftsgenossenschaften, öffentliche Lokale u. s. w. in ganz Jugoslavien, teils auch in Ausland unentgeltlich versendet.
„Jugoslovanska borza“ unterscheidet sich von den übrigen Zeitungen wie folgt:
1.	sie wird unentgeltlich versendet,
2.	erscheint in zwei Ausgaben: slowenisch und serbokroatisch (Lateinschrift und cyrillisch),
3.	jedes Inserat wird um den einmaligen Preis in beiden Ausgaben gedruckt, was die Insertion in wenigstens zwei andern Blättern ersetzt,
4.	die Inserate werden i immer an die Textkolonnen angegliedert, so dass der Leser immer gezwungen ist, auch die Inserate zu lesen,
5.	bei der Expedition wird immer darauf gaachtet, dass das Blatt ausser den üblichen Adressaten, speziell auch allen jenen zugestellt wird, für welche die Inserate der betreffenden Nummer in erster Linie in Betracht kommen,
6.	sie veröffentlicht wichtige wirtschaftliche Artikel und Statistiken, auch in Weltsprachen, mit der Absicht im Auslande das Interesse für unseren Markt zu erwecken,
7.	demjenigen Inserenten, der mindestens ein 60 mm hohes und 1 Kolonne breites Inserat für 52 Nummern bestellt, besorgt die Verwaltung des Blattes auf eigene Kosten ein entsprechendes Klischee für sein Inserat.
Der unentgeltliche Versand der „ Jugoslovanska borza“ verbürgt den firfolg der Insertionen.
Verlangen Sie unser Insertionstarif!
„Jugoslovanska borza“
(La Borsa jugoslava) esce settimanal-mente in due edizioni (slovena e serbo-croata) gratuitamente e viene spedita a tutti i commercianti, industriali, coo-perative economiche, locali pubblici ecc. di tutta la Jugoslavia ed in parte anche all’ estero.
La „Jugoslovanska borza“ si distingue dagli altri giornali, perche :
1.	si spedisce gratuitamente,
2.	esce in due edizioni, in slovena e serbo-croata (caratteri latini e cziriili),
3.	ogni inserzione, pagata una volta, viene pubblicata in ambedue le edizioni, cid che sostituisce le inserzioni pubblicate da almeno due giornali,
4.	le inserzioni si trovano sempre nelle colonne del testo, cosicche il let-tore e sempre costretto di leggere pure le inserzioni,
5.	il giornale ricevono, all’ infuori di solite persone, particolarmente ed in prima linea tutti coloro ai quali si rife-riscono gli avvisi del rispettivo numero del giornale,
6.	la „Jugoslovanska borza“ pubblica important! articoli e statistiche d’ in* dole economica, perche anche 1’ estero abbia Interesse per il nostro mercato,
7.	per coloro che inseriscono 52 volte e pagano un avviso alto almeno 60 mil-limetri e largo una riga, ordina I’amministrazione del giornale a spese proprie un corrispondente stereotipe (cliche) d’ inserzione.
La spedizione gratuita del giornale „Jugoslovanska borza“ garantisce il successo delle inserzioni.
Chiedete prospetti!
„La Bourse Yougoslave“
p'arait chaque semaine en deux editions, 1’ une slovene, 1’ autre serbo-croate, et est adressee gratuitement ä tous les negociants, les industriels, les societes economiques ainsi qu’aux institutions ouvertes au public, etc., tant en You-goslavie qu’ ä 1’ etranger.
„La Bourse Yougoslave“ se distingue des autres journaux par ce qui suit: 1° eile est adressee gratuitement,
2" eile parait en deux editions: l’une slovene, 1’ autre serbo-croate (caracteres latins et cyrilliques),
3 Toute Insertion parait, pour le meme prix, dans les deux editions, ce qui remplace la parution de la dite Insertion dans au moins deux autres journaux,
4° les insertions sont toujours inter-calees dans les colonnes du texte ce qui oblige le lecteur ä les lire,
5° lors de 1’ expedition il est toujours pris soin que le journal, en dehors des destinataires habituels, touche encore tous ceux qu’ Interesse particuliere-ment la publicite du numero dont il s’ agit,
6° ce journal publie des articles economiques interessants et des statis-tiques en langues etrangeres dans le but d’attirer 1’attention de 1’ etranger sur notre marche,
7" l’administration du journal fait executer ä ses propres frais le cliche de tqute Insertion d’au moins 60 mm de hauteur et de la largeur d’ une colonne faite pour cinquante deux numeros.
La distribution gratuite de „la Bourse Yougoslave“ est une garantie de succes pour la publicite qui s’y trouve inseree. Demandez notre tarif de publicite !
The „Jugoslovanska borza“
(South-Slavic Exchange) is iussed weekly in two editions, the Slovenisti and Serbo-Croatian and is distributed gratis among merchants, industrials, eco-nomical associations, public places etc. in Jugoslavia and some foreign countries.
The „Jugoslovanska borza“ differs from other newpapers in the following respects:
1.	it is mailed gratis,
2.	it is published in the Slovenish and Serbo - Croatian languages (latin and cyrilic let.),
3.	every advertisement is published for one payment in both iusses which is equivalent to advertising in two other papers,
4.	the ads. are placed along the rea-ding text in such a way that the rea-der is obliged to read them also,
5.	the distribution is managed in such a manner that the respective ads. reach the dass of readers that are specially interested in^same,
6.	it publishes important articles and statistics also in other languages to acquaint foreign countries of our eco-nomical conditions,
7.	to advertisers ordering an ad of at least 60 Millim. height and 38 Millim. widt (column) for 52 insertions, a ste-reotyped plate will be procured without cost.
The gratis distribution of the „Jugoslovanska borza“ insures the succes of the ads.
Write for advertising rates 1
Iz malega raste veliko.
(Dalje.)
Posamezni računi so dobili tak o rekoč obliko in podobo, in so govorili našim ■prijateljem jezik, ki so	ga razumeli in
z največjini zanimanjem	poslušali. Njihovi
želji, izvideti iz knjig potek trgovine, dobiti čez celoto pregled, moč primenjati prejšnje stanje trgovine s sedanjim, ni bilo več zapreke. Celi mehanizem knjigovodstva je bil kar naenkrat razumljiv, to ni bilo več zmešano kolesje, kar se jim je kazalo, temveč bistroumna zgradba, sistematična im urejena, ena izmed’ glavnih podlag trgovskega delovanja.
»S knjigovodstvom samim pa še ni vse doseženo,« je omenil nekega dne prokurist, «še ena veja trgovskega znanja je nad vse potrebna za nas, kakor hitro sc preselimo v Beograd. Mislim statistiko, ki jo imajo vpeljano v vsaki večji trgovini. Ne mislim statistiko splošnega svetovnega prometa, kakor jo čitamo v trgovskih .časopisih in iz tržnih poročil, temveč statistiko našega lastnega blagovnega prometa in statistiko uspeha našega celotnega trgovskega delovanja. Statistika, kakršno si želim in smatram za potrebno, bi dajala natančen in detajliran pregled čez vse v gotovem razdobju napravljene operacije. Knjigovodstvo nam sicer daje natančne podatke o našem prometu, o naših stroških in dobičku, vendar nahajamo v knjigah skupne vsote, med tem ko bi bilo važno poizvedeti za vsak artikel posebej tako promet, kakor dobiček ali izgubo, da -hi mogli raa ta način sklepati ali je priporočljivo razviti kupčijo v dotičnem artiklu ali ne. Tisti, ki čaka, da mu njegov račun stroškov ali račun dobička in izgube šele na koncu leta odpre oči, ta vodi svojo trgovino brez premisleka tja v en dan in ni pravi trgovec. Seveda ni uspeha pričakovati takoj, ampak je treba pri razvoju trgovine imeli nekoliko potrpljenja. Če delamo n. pr. 6 mesecev nepretrgoma s Slovenijo ali Macedonijo ne morem
vedeti n. pr. na pamet, koliko sc je vsega skupaj in katerega blaga prodalo v te dežele ali iz teh dežel dobilo in posebno ne moremo vedeti, v katerem .razmerju stojijo stroški predaje in promet, to se pravi, ali smo res kaj zaslužili pri posameznih kupčijah -v posameznih deželah ari ne. V tem slučaju pripustim poročati od .našega sta-tistikarja, ki mi da pojasnila o našem delovanju, kakor o delovanju naših konkurentov.
Na ta način je možnost sklepati in z- gotovostjo določiti če smo sploh in v katerih artiklih in v katerih deželah smo napredovali, tudi je mogoče najti neuspehe in njihove vzroke, ki tičijo bodisi v slabem artiklu, bodisi v slabem ovoju, v previsokih cenah ali kje drugje. Nadalje moram vedeti s kolikim odstotkom se udeležujem pri importu v posameznih deželah in če je dana možnost, da svoj delež pomnožim ali ne, nadalje, kaj bi se moglo prihraniti na stroških in takih stvari še več. Na takih pojasnilih, ki jih dobimo od svojega poročevalca statistikarja im ki jih izpopolnimo s poročili iz trgovskih zbornic in konzulatov, se moremo potem odločiti za te ali one ukrepe.
Na ta način si pridobimo lep pregled čez razširjeno trgovino in moremo v prvi vrsti sistematično voditi svojo kupčijo.
Kakor hitno se torej preselimo v Beogtad, boste začeli vi Dušan, s poslovanjem v statističnem oddelku. Za podlago svojim statističnim podatkom si boste uredili eno računsko knjigo, v kateri boste odprli račune vsem predmetom s katerimi kupčujemo. Na debet stran boste pisali vse naše nakupe po prihajajočih fakturah i. s. v treh različnih rubrikah. V prvi rubriki bodo stali nakupa v Jugoslaviji, v drugi inozemski nakupi in nakupi v produkcijskih deželah dotičnega .artikla in komuno bo treba zapisati težo in število zavojev.
Nadalje boste obremenili račun z prevoznino, z zavarovalnimi stroški in drugimi transportnimi izdatki, nakupno provizijo, stroški pri inka-so, ki jih imamo pri plačevanju vsot iz naših1 prodajnih
faktur, z zastopniško provizijo, z zastopniškimi in vzorčnimi izdatki in z poštarino.
Na kredit strani računa boste priznali oddajo blaga po prihajajočih fakturah i. s. boste izvidi vsote v različne rubrike, ki jh bomo razdelili po različnih deželah in zastopniških okrajih. Da spravimo dovolj -veliko število rubrik v knjigo je treba širokih strani. Ti blagovni računi nam torej kažejo množino, vrednost in pa provenienco nakupljenega blaga kakor tudi množino in vrednost njegovo, ki smo ga prodali v posamezne kraje.
V drugi knjigi odpremo račun vsaki posamezni -deželi v katerih nimamo ali nobenih zastopnikov ali pa samo po enega. Leva stran te knjige obsega naše pošiljat v e v ta kraj, desna stran pa ev. nakupe za te dežele. Leva stran ie razdeljena v vseh vrst različnih rubrik n. pr. vrsta blaga, provenienca, utežna množin», število koli cena za 100 kg ali za koli skupna cena dotične pošiljatve, oboje po dospeli fakturu transportni in zavarovalni stroški, cena na nakupnem kraju, prodajna cena za kos, za 100 kg ali kaii skupna vsota, oboje po odposlanih fakturah, brutto zaslužek, zastopniška provizija, inkaso stroški tečajne izgrube, zastopniški stroški za porto, depeše in vzorce, naš porto depeše im vzorčni izdatki, obresti in diskont, ostala izdatki, skupna vsdta vseh stroškov in netto zaslužek. Rubrike na desni -strani računa klasificiramo na podoben način.
Druga knj-iga nam torej predstavlja natančno prometno bilanco posameznih dežel. Istočasno z blagovnim računom in računov posameznih dežel si bomo napravili eno prometno listo z štirimi rubrikami. V prvo rubriko bomo pisali skupne vsote vseh dospelih faktur, v drugo skupne vsote vseh odposlanih faktur, v tretjo rubriko skupne transportne in zavarovalne stroške in v četrto rubriko vsote ostalih stroškov in splošnih izdatkov. To listo boste morali tedensko izpopolnjevati.
(Dalje prih.)
Wanderer avtomobil 3-sedežni, tovarniško popolnoma nov 5/15 PS, F. N.'Automobil Fabrique Nationale Antwerpen, 4-sedežni, najmodernija karoserija, električna Bosch-razsvet-Ijava 18 PS se prodasta po zelo ugodni ceni. — Vprašanja je nasloviti pod „AJT“ na upravo „Jugoslov. borze“.				Prodaje se za Sloveniju 1 stroj za prženje kave sa plinskim pogonom System „Perfekt“. Pržiti se može 10 kg najedanput. Selzer i Rank, Osijek 3. t				TPAXCHM0 arHime sacrynHHKe no cbhm BehuM MecTHMa sa nam tihct. rioHyTtöe na ynpasy »jyrOCJIABEHCKE EYP3E«
								
				Na prodaj manjša oprema za tovarno slamnikov z vsemi pripadajočimi stroji, surovinami in zgotovljenim blagom. Dopise pod „G. L. 1000“ na upravo „Jugoslovanske borze“.		Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1. Štora d z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d.		Jugoslovanska tovarna glavnikov pri Ljubljani začne v prihodnjih mesecih obratovati. Izdelovala bo celuloidne in druge glavnike vseh vrst, lasnice, zaponke itd. ter patentovane dvojne glavnike za dame in otroke.
Slivovka (rakija) (25. g) 250 hl in špirit 89—90°/o nerafiniran 200 hl se proda. — Vprašanja na upravo lista.		200 M. prvovrstnega belega namiznega vina letnika 1919 in 1920 iz Varaždinske okolice na prodaj. Interesenti se naj blagovolijo obrniti na upravo „Jugoslovanske borze“.						
TproBiiH y Cp6hjh Kojn jom ne ÄOÖHBajy becnjiarno »JyrocnaBeHCKe öypse«, H6Ka npnjase CBoj nac/tOB ynpaBH. JasHxe h nacjioBe cbojhx Konera!	
Ustanov. 1898. Anončna ekspec Ljubljana, Kongresn (Pri vprašanjih zadostuje 29. Lepo posestvo z gozdi se proda (177 ha in približno 26.131 m les) gozdarska poslopja, živina, orodje vodna moč za žago itd. Posestvo ima lepo lego v dravski dolini, blizu železnice. — Ponudbe pod „vredno 1,800.000“.	Ustanov. 1898. licija Al. Matelič trg 3. Telefon 174. poleg navedena številka.) srbohrvatskega in nemškega v govoru in pisavi, ter knjigovodstva 37 Zastopstvo se odda agilnim trgovcem, ki bi hoteli razpečavati jako praktično konstruirano luč na plin od olja, gorečo brez stenja (ohne Docht) pripravno za podeželske kuhinje, kleti, stopnjišča, „večno luč“ itd.
30. Hiša v dobrem stanju z gostilno ob prometni cesti na Gorenjskem se proda. Ponudbe pod „77“.	
32. Nov klavir (Flügel) črn, prvovrstne dunajske firme Gebr. Stingl, križem strune, na 3 pedale krasen glas, izdelek mirnega časa se proda. Cena K 55.000"—	38. Družabnik za mizarsko podjetje z 200.000 K kapitala se išče za že obstoječe dobro vpeljano podjetje.
	39. Gostilno ali hotel vzamem v najem v Ljubljani ali v kakem letoviškem kraju.
33. 1500 kron nagrade onemu, ki mi pove ali pripelje nazaj psa, prepeličarja čistokrvne pasme rujav srednjevelik, na levem boku ima precejšnjo zarastjo rano. Pes se nahaja najbrže kje na deželi. Pogrešan od 5./II. Kupec dobi kupnino nazaj. Tajnost zajamčena.	
	40. Gospoda Ivan Krošel svoječasno Laporje pri Slov. Bistrici prosimo, da javi svoj naslov naši pisarni.
	41. Oni, ki imajo rudnike na prodaj naj javijo svoje naslove z opisom in ceno istih na gornji naslov.
35.	Službo tehničnega vodje tvornice bi primio. Izvrsno kvalific. stroj, strokovnjak, specijalist za organizaciju i vodstvo industrije drva (pilan, parketarnic i dr.) Dugo-godiš. izkustva. Vješt montaže svakovrsnih strojeva. Ponude pod „Strukovnjak Čeh.“ 36.	Službo potnika za hrvatske in srbske pokrajine sprejme mlad Slovenec, zmožen slovenskega,	
	42. Moderna iokomobila na visok pritisk (Hochdruck) 16 HP, prvovrsten fabrikat, kurljiva z drvmi, cirkularna žaga 5 HP in železo-stružnica se franko Slovenija po ugodni ceni proda.
	43. 3 motorna kolesa 1) Puch 2 HP, 2) 6-7 HP, 3) Raaf 3 Vj HP, v dobrem stanju z malo rabljeno pnevmatiko ceno naprodaj.
Prvovrstni
kotli za kuhanje slivovke
po 25 in 50 I na prodaj.
Vprašanja na Anončno ekspedicijo Al. Matelič,
Ljubljana.
Vsakovrstni stroji za lesno in mizarsko industrijo, nadalje vsi poljedelski stroji se pod najugodnejšimi pogoji dobavljajo od svetovnoznanih tovaren. —
Interesenti ” naj se obrnejo na
Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Ročni menjalnik
s zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov.
Tovarna električn. aparatov za jaki tok
SCHEIBER & KWAYSSER
d. z o. z.
Wien XIII/2 AL, Linzerstrasse 16
APARATI ZA
NIZKO IN VISOKO NAPETOST.
Ceniki in ponudbejbrezplačno.
Veletrgovina
Braća Bobarević
preje
Ljubomir R. Krsmanović
Brčko-Bosna.
Osnovano 1843. god. Brzojavi: Bobarević. Telef 14.
Uvoz
kolonijalno-špecerajske, nirnberške, galanterijske i kratke robe, zatim pamučne predje i bezova.
Izvoz:
Zemaljski proizvodi.
Soudeležba z varnostjo na posestvu
je omogočena trgovcu ali pa tudi samo kapitalistu, ki bi se hotel udeležiti ev. tudi aktivnega sodelovanja pri trgovini z mešanim blagom, deželnimi pridelki, lesom, vinom in sadjem v prometnem kraju na Štajerskem (Slovenija). Trgovski prostori se nahajajo v lastni hiši. Kapitala se potrebuje 400—500.000 kron. Reflektanti naj blagovolijo vposlati svoje naslove na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Skoro največji
modemi mlin
v Češkoslovaški na prodaj. Cena Kč 4,700.000. Reflektanti, ki
se zanimajo za točen opis, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča J. Goreč, garaža, delavnica Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8.
I
stare zaloge ceno na prodaj. Reflektanti naj vpošljejo svoje naslove pod „Boč“ na Anončno ekspedicijo Al. Ma-teli>->, Ljubljana.
Za Staro Srbijo, Makedonijo in Sumadijo
prevzel bi, kot dober poznavatelj razmer, zastopstvo večjega podjetja. Dopise prosim pod „z.ivič“ na upravo „Jugoslovanske borze“.
Čitajte
Jugoslovansko
borzo!
Orodje, okove za pohištvo in stavbe nudi najugodnejše Rudolf Kmen, Dunaj
Wien V. Margarethenstr. 110.
Zahtevajte vzorce.
HIŠA
s trgovskimi prostori v Ljubljani se ugodno proda. Resni reflektanti naj blagovolijo sporočiti svoje naslove pod „600.000“ na
Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
UUBUANA-PIARIBOR
B60QRAD-ZA5R6B
Til/T T I I1/-1I
----- I RM-U fcN -----
OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508
Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daie predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje žtevilke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.