primorski uTr'p
I ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO	Piran-Izola-Koper J
©[Mm
PORTOROŽ
MAREC 2000
leto 6
številka 73
cena 120 SIT
■C Banica Koper
Največja industrijska naložba v Sloveniji
Gradnja ene izmed največjih industrijskih naložb v Sloveniji, vredne 4,5 milijarde tolarjev, teče po predvidenem terminskem načrtu. Droga Portorož bo do konca leta 2000 zapustila piransko občino in se preselila v novo tovarno v Izoli. Na novi lokaciji v izmeri 41.254 m2 bo do takrat namreč že zgrajenih več objektov nove tovarne. Več na strani 4.(Foto: Informa Portorož).



IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500

Boris Požar:
Sedež podjetja M - Degro ostaja v piranski občini
Lucijski M- Degro ne bo gradil skladiščnih in upravnih prostorov v Kopru ampak v lucijski obrtni coni, kot je bilo prvotno zamišljeno. Na sedanji lokaciji bo zraslo pet novih stolpičev, od tega eden za ostarele občane. Pozitivno poslovanje v letu 1999 in izjemen dosežek Hipermarketa. Kaj se bo zgodilo 1. 7. z Jestvino? Pogovor z direktorjem objavljamo na 5. strani.
^Izbiramo najboljši frizerski salon
Znana trasa za cestni predor na obali
Koper
Župan ima že vse tri pomočnike
Občinski svet Mestne občine Koper je na četrtkovi seji imenoval tretjega podžupana in sicer pripadnika italijanske narodne skupnosti Alberta Scherianija, ki funkcijo opravlja ne-poklicno. Podžupana Darko Kavre (ZLSD) in Branko Kodrič (LDS) sta bila imenovana že februarja, funkcijo pa opravljata poklicno. Koprska mestna oblast je tako po manjših zapletih, kompletna.
TERME-lfe PALAČE
Portorož Portorose Slovenija
V mesecu MARCU vam nudimo STORITVE LEPOTNEGA CENTRA
in posebno ugodnostjo:
vsakih 10 storitev BREZPLAČNO fango mare maska obraza
Vabljeni tudi na NOČNO KOPANJE v bazene s tcrmomineralno vodo, vsak petek in soboto od 21,00 do 24.00 ure.
Zdravje je sol življenja.
Informacije in rezervacije: Tet. (066) 696 5011, 696 5012, 696 9000
STRAN 9
Minister za promet in zveze Anton Bergauer nam je v Kopru, po proslavi Dneva pomorstva povedal, da je že zarisana trasa tunela pod hribom od Kopra do Izole. Tunel bodo začeli kopati pod gradom (na sliki).
I	S tem je rešen tudi
3-kilometrski obalni pas od Semedele do Rude.
Piran
V	pričakovanju vroče seje
12. redna seja občinskega sveta Piran bo v četrtek, 16. marca ob 9. uri, kot običajno v občinski mestni palači.
V	odloku o proračunu zija kar velika luknja (221,2 milijona tolarjev), ki bi jo bilo treba nekako zakrpati. Komu vzeti, da bi dali drugim? Sicer pa je proračun Občine Piran skorajda dosegel magično mejo 3 milijarde tolarjev. Natančno: 2.914.811.510,00 SIT. Kar nekaj časa se je kuhalo, na tej seji pa naj bi končno spregovorili o problematiki zdravstvenega varstva v občini Piran. Pobudo za rešitev tega vozla, (v ozadju je kajpak koncesijski denar) in povrhu še odnosi med zdravniki in vodstvom ZD Piran, je dal občinski svetnik dr. Šime Kopilovič. Svoje odgovore sta že podali koncesionarki Vesna Lazar Daneu, dr. medc. specialist pediater in Marija Vučko, dr. med. spec. spl. medicine.
PVS OKIN A
iz energetsko najvarčnejših PETKOMORNIH profilov / ŠIRINE 7 cm, trojno tesnenje
Tel.: 063 759 13 80, fax: 063 754 478 Tel.&fax: 061/724 61 13
Pekarne Mlinotest d.o.o. PEKARNA KOPER Pobeška cesta 15,
6000 Koper Tel. 066/21-410 Fax: 066/214-1021
DNEVNO SVEŽI KRUH IN PECIVO MLINOTESTOVE PEKARNE KOPER
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-6342 Foto COlor laboratory - Obala 41, Portorož, tel: 066/674-6100 - Izdelava fotografi), prodaja fotografskega materiala In opreme
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME

Na južni Primorski v začetku aprila prve nove zdravstvene kartice
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Koper sporoča, da bo v začetku aprila že steklo razdeljevanje kartic zavarovancem po pošti v obliki vrednostnega pisma in sicer najprej na območju njihove enote v Ilirski Bistrici, Pivki, Postojni in zatem po občinah v okviru izpostave Sežana. Nato bo razdeljevanje potekalo še na obalnem območju, najprej v Piranu in Izoli, nazadnje pa še v Kopru.
Uvajanje kartice zdravstvenega zavarovanja v ves slovenski prostor poteka, kot piše v sporočilu za regionalna in lokalna sredstva javnega obveščanja direktor Območne enote Koper Jože Kržič, zelo uspešno in v skladu s sprejetim terminskim načrtom. Uvedba na našem južnoprimorskem območju se torej naglo bliža. Trenutno potekajo še zadnje intenzivne programske in tehnične priprave, prilagajanje programske opreme pri izvajalcih zdravstvenih storitev, usposabljanje uporabnikov,	nameščanje
samopostrežnih terminalov in podobno.
“Na območju vseh naših izpostav so potekala strokovna srečanja s predstavniki kadrovskih služb srednjih in večjih podjetij in zavodov, na katerih je bila podrobneje podana tematika uvajanja kartic s poudarkom na nalogah teh služb pri čiščenju evidenc in podatkovnih baz”, piše direktor. Pravtako potekajo tudi promocijske aktivnosti, informiranje in usposabljanje širše javnosti, ki jo izvajajo pretežno prek javnih medijev. Sem sodijo tudi priložnostne razstave oziroma prikaz novega pristopa oziroma sistema evidence zdravstvenega zavarovanja. Podobna razstava je bila v ZD Postojna, naslednja pa je od 10. marca (otvoritev ob 12.00 uri) pa do 23. marca 2000 v prostorih Splošne bolnišnice Izola in sicer za obalno območje. Vabijo vas, da si razstavo ogledate. Veliko koristnih informacij o sistemu kartice dobite tudi na spletni strani interneta: zzzs.si.
S kartico dokažete, da ste zdravstveno zavarovani
Potrjevati jo je treba v posebni napravi; samopostrežnem terminalu vsake tri mesece, ki se nahaja običajno blizu čakalnice v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in na izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Postopek potrditve kartice:
Kartico vstavite v terminal, počakajte na izpis na zaslonu. Če ne želite nadaljnjih informacij, vzamete kartico.
“Življenski ciklus” kartic bo spremljal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Kartica zdravstvenega zavarovanja ima vgrajen čip - majhen računalnik in je dokument informacijske dobe. Je priročna in uporabna. Omogoča hitro in učinkovito preverjanjein izmenjavo podatkov ter znižuje stroške, poenostavlja administra-
tivno delo, zdravstvenemu osebju daje več časa za bolnike. Možnost napak je minimalna. Za zavarovance pa je najpomembnejše to, da odslej veljavnost zdravstvenega zavarovanja potrjujejo sami, in ne več prek tretje osebe. Kartica zdravstvenega zavarovanja je uradni dokument. Porok je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Kaj piše na kartici?
Na kartici je vidno izpisano ime in priimek zavarovanca, datum rojstva, številka zavarovanja ter ime izdajatelja. Izbočeni krogec v zgornjem de-senm kotu je namenjen slepim. V čipu kartice je poleg omenjenih podatov zapisan naslov zavarovanca, podatki o njegovem obveznem zavarovanju pri Zavodu in o veljavnosti tega zavarovanja ter podatki o prostovoljnem zavarovanju, sklenjenem pri Zavodu. Če imete na primer sklenjeno prostovoljno zavarovanje pri drugi zavarovalnici, na primer pri Adriaticu, morate pred prvim obiskom zdravnika kartico potrditi na samopostrežnem terminalu da se ta podatek zapiše, v kartični čip Elektronski zapis vsebuje šifro izbranega zdravnika, pediatra, zobozdravnika in ginekologa. Zavarovanci se lahko odločijo tudi za zapis osebnega podatka o darovanju organov in tkiv na kartico, kar je njihova prostovoljna odločitev. Na kartici ni nobenih medicinskih podatkov.
S kartico dokažete, da ste zdravstveno zavarovani, kadar pri zdravniku ali drugje uveljavljate svoje pravice iz zavarovanja. Izpis kartice pove, ali je veljavna oziroma ali imate urejeno obvezno in tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu ali drugi zavarovalnici. Kartica mora biti potrjena v predpisanem roku. Če ni, kar pomeni, da že dolgo niste poskrbeli, da bi samopostrežni terminal vnesel novejše podatke, najprej potrdite svojo kartico. Terminal za potrjevanje kartic je ponavadi v bližini čakalnice. Kartica ni prenosljiva, njena zloraba je kazniva.
/T

livi H Tartini Piran©
® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
J
Nato bo branil Črno goro?
Dokončen razpad tretje Jugoslavije se nezadržno bliža.
Poskus, da bi se Črnogorci osamosvojili in ustanovili svojo državo, torej šli iz ZR Jugoslavije brez pristanka Beograda, bi jugoslovanska vojska poskušala zatreti v kali, saj ne želi ponovitve Kosova. Zato tudi v zadnjem času stopnjuje pritisk na svojo “bratsko” Republiko, ki takšna kot je, v bistvu drži pri življenju tretjo Jugoslavijo. Madcleine Albright, ameriška državna sekretarka, naj bi črnogorskemu predsedniku Djukanoviču že dala zagotovila, da bo Nato v primeru oboroženega posega jugoslovanske vojske v tej republiki, ustrezno odgovoril. V diplomatskem jeziku to pomeni, da naj bi Nato -aliansa spet posegla na območju ZR Jugoslavije.
Umrla zaradi prevelikih prsi?
Lola Ferrari je vpisana v Guinnessovo knjigo kot ženska z največjimi prsi na svetu. V vsakem nedrčku je bilo 3 kg lepotne teže, premer njenih prsi, ki so jih mnogi občudovali, saj jih je rada tudi razkazovala, pa je znašal, preden je umrla, 140 cm. Njena koža je to komajda še vzdržala. Zaradi svojih obilnih prsi ni mogla več niti ležati na hrbtu, piše Bild na naslovnici 56. številke. Seksi zvezda je nenadoma umrla v skrivnostnih okoliščinah v svoji vili v južni Franciji. Državni tožilec je že naročil avtopsijo. Vse kaže, daje svoje prispeval tudi silikon?
(Slika: BILD).
Zaščitni zakon za Slovence v Italiji
Vsi se zavzemajo, zgodi pa se nič
Že večkrat smo napovedali, da bo v Rimu zdaj zdaj sprejet globalni zaščitni zakon za Slovence. V zmoti živeti sicer ni smrtni greh. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je verjetno tudi bil prepričan, da bo z obiska v Italiji prinesel kej več kot novico, da zakona pač še nekaj časa ne bo. O težavnem postopku za odobritev zaščitnega zakona so pred nekaj dnevi govorili tudi na srečanju demokratov z vladnim podtajnikom, poslancem UV L. Caverijem v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Caveri je izrazil prepričanje, da bo zakon odobren še v tej zakonodajni dobi. Le točno kdaj, tega ni povedal. Kot piše Primorski dnevnik naj bi tudi tokrat priporočil slovenski narodnostni skupnosti naj strne prizadevanja in pritisk na vseh ravneh, da se to vprašanje, ki je odprto že desetletja, vendarle reši v pozitivnem smislu.
Novinarji
včasih
prehitevajo
Prvak Slovenske nacionalne stranke, poslanec Zmago Jelinčič je lani v zvezi z nadzorom nad upravnim delovanjem sodišč naslovil na ministra za pravosodje poslansko vprašanje o pravici oziroma zakoniti podlagi novinarjev do prejema nepravnomočnih sodb še preden sodbo dobi obdolženec, oziroma njegov odvetnik. Ali je to pravna država, se sprašuje.
Ministrstvo za pravosodje mu je odgovorilo, da ne novinarji, niti nihče drug, razen strank in nekaterih udeležencev v postopku, nimajo nikakršne zakonite podlage, oziroma pravice do prejema nepravnomočne sodbe s strani sodišča. Hkrati dodajajo, da bi lahko obvestilo, oziroma druge informacije o postopku ali izidu postopka, javnemu glasilu oziroma njihovim novinarjem posredovali tudi tožnik, zasebni tožilec, oškodovanec ali drug udeleženec v postopku. Virov, ovinkov in poti do informacij je pač veliko in jih ne more nadzorovati niti sodišče.
Zgodilo se je - marca 1938
Avstrija je bila leta 1933 in 1934 prizorišče bojev med pristaši fašizma in nacizma. E Dollfuss, tedanji kancler seje naslanjal na Italijo in s pomočjo strankarskih oboroženih formacij (Heitrrvvehr) razpustil parlament in stranke ter zadušil vstajo delavcev na Dunaju februarja leta 1934 ter proglasil korporativno državo. V neuspelem puču je bil Dollfuss julija 1934 ubit. Njegov naslednik Schuschnigg je leta 1936 sklenil z Nemčijo sporazum, s katerim mu je zagotavljala neodvisnost. Februarja 1938 je prišel v avstrijsko vlado nacist Seyss-Inquart in postal kancler. V noči med ll.in 12. macem 1938 je nacistična vojska vkorakala na Dunaj in Avstrijo priključila. Ukinila je vse manjšinske pravice. Zavezniki Avstrije niso imeli za sovražno ampak za okupirano državo, čeprav je treba vedeti, da so številni Avstrijci sprejeli Hitlerja z odprtimi rokami.
Zenske opozarjajo
Urad za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije je prejel že več kot 1000 klicev žensk, ki so opozorile na probleme na delovnem mestu zaradi nosečnosti ali materinstva. Potrebni ukrepi.
Na Uradu za žensko politiko so spomladi 1998 odprli brezplačno telefonsko linijo (080 12 13), na katero lahko pokličejo ženske, ki menijo, da so bile diskriminirane oziroma obravnavane drugače zaradi svojega spola, zlasti na delovnem področju. S tem je urad dobil vpogled v raznovrstne in številne probleme, s katerimi se soočajo ženske na delovnem mestu. Doslej so prejeli že več kot 1000 klicev žensk, ki so opozorile na probleme na delovnem mestu zaradi nosečnosti ali materinstva. Pri tem se je pokazalo, da ženska ne dobi zaposlitve zato, ker še nima otrok, oziroma zato, ker jih že ima. Ne more podaljšati zaposlitve za določen čas potem, ko delodajalca seznani, daje noseča. Neredki so Uidi primeri, ko se na delavko, ki je zaposlena za nedoločen čas, v času dopusta za nego in varstvo otroka izvaja pritisk, da naj da odpoved oziroma sejo po vrnitvi na delo premesti na drugo, slabše plačano delovno mesto. Ob vse večjem številu primerov žensk, zaposlenih v trgovinah, ki so opozorile na problem delovnega časa (delo preko polnega delovnega časa, delo ob sobotah in nedeljah) je urad za žensko politiko Inšpektoratu RS za delo predlagal, da poostrijo nadzor na tem področju. Njihovo sugestijo so na uradu tudi upoštevali in poostrili nadzor. Od 1. 3. do 31. 5. 2000 bo inšpektorat izvajal akcijo nadzora nad izvajanjem predpisov v bolnišnicah. Poudarek je na ugotovitvi dejanskega stanja glede zaposlovanja, zlasti medicinskih sester.
Žalostna, a resnična je ugotovitev, da nekateri delodajalci dojemajo ženske kot bolj rizično delovno silo, ki posredno pomeni tudi možnost višjih stroškov. Ponekod gredo celo tako daleč, da prisilijo žensko v podpis bianco papirja (beri odpovedi) v primeru, če bo noseča! Akcija “Bdenje premalo” se za Slovence, ki nas ni veliko, tukaj konča dokaj klavrno.
Na uradu za žensko politiko ocenjujejo, da je za dosego enakih možnosti in enake obravnave žensk in moških na trgu dela poleg novega zakona o delovnem razmerju, ki bolj natančno opredeljuje obravnavo žensk in moških in predloga zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med drugim daje večjo vlogo očetom in poudarja pomen usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, potrebno sprejeti dodatne pozitivne ukrepe.
Predlagali so dva ukrepa, ki bosta po njihovem mnenju pripomogla k izenačevanju možnosti žensk in moških na trgu dela in sicer:
1.	) Delodajalcu in samozaposleni osebi naj bi se priznalo povračilo prispevkov (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti), ko gre za nadomestno zaposlitev za čas nadomeščanja osebe, kije na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka ob pogoju: da se samozaposlena oseba zaveže, da bo z dejavnostjo nadaljevala najmanj za dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov ter da se delodajalec zaveže, da bo zaposleno osebo, ki je začasno zadržana z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka imel po preteku tega dopusta zaposleno še za najmanj dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov.
2.	) Delodajalce naj bi razbremenili plačila nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi ugotavljanja ter zdravljenja zmanjšane plodnosti in “rizične” nosečnosti. V teh primerih naj bi nadomestilo plače od prvega dne zadržanosti od dela šlo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je zapisala Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko.
V Piranu slovesen podpis Listine o sodelovanju na področju turizma
Portoroški turizem ima vizijo, nima pa še ustrezne strategije
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in županja Občine Piran, prof. Vojka Štular sta v sredo, 16. februarja ob 7.30 zjutraj v veliki sejni dvorani občinske palače na Tartinijevem trgu v Piranu slovesno podpisala Listino o aktivnem sodelovanju Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Občine Piran pri izdelavi projekta vizije in strategije razvoja turizma “Portorož 2005 - 2025”, ki ga bo po naročilu lastnikov izdelal Mednarodni inštitut za turizem v Ljubljani.
Turizem ima v načrtih občine Piran pomembno mesto, je na slovesnosti ob podpisu Listine dejala Vojka Štular, županja Občine Piran. “Zdi se mi, daje leto 2000 pravšnji čas, da si v portoroškem turizmu zastavimo novo vizijo razvoja z željo, da bi dosegli čim boljše rezultate. Od izdelave strategije si lahko tudi nekaj obetamo, lahko pa to tudi postane vzorčni primer, kako nastopati na drugih področjih”. Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek je izrazil zodovoljstvo, da so se lahko pred nekaj dnevi s predstavniki institucionalnih lastnikov uspešno dogovorili in da so pokazali dobro voljo za pripravo
celovite strategije razvoja Portoroža. Velika prednost in seveda tudi predpogoj pri tem je, da so lastniki pripravljeni vlagati v portoroški turizem, finacirati izdelavo naloge ter da so jo zaupali Mednarodnemu inštitutu za turizem."Edino kar me malo moti je letnica, ki je na listini navedena kot začetek strategije (2005). Začeti bi morali takoj, da ne bomo predolgo čakali”, je na koncu dejal minister Janko Razgoršek
l\a sliki: Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in županja Občine Piran Vojka Štular podpisujeta listino. Slika: Primorski utrip.
Razvojni projekt Portorož 2005 - 2025
Projekt vizije in strateškega razvoja vodilnega slovenskega turističnega centra Portoroža bo po naročilu lastnikov (okoli 30 % kapitala že v rokah lastnikov iz Ljubljane) izdelal Mednarodni inštitut za turizem iz Ljubljane za okoli 30 milijonov SIT. Projektno skupino vodi mag. Janez Širše, direktor Nacionalnega turističnega združenja, ki že ima precej izkušenj na tem področju, saj je podoben projekt izdelal že pred nekaj leti. Tokratni projekt naj ne bi ostal v predalih, ampak naj bi služil kot vodilo do boljših časov za portoroški turizem. Člani projektne skupine so vodilni svetovni strokovnjaki za turizem iz Avstrije, predstavnik Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, predstavnik Občine Piran - koordinator Ljubo Bertok, Goga Žnidarec, dr. Boris Majcen in strokovne službe pooblaščenih investicijskih družb. Projekt naj bi zdelali v 3-4 mesecih.
Predvsem želijo odgovoriti na vprašanje kakšne naložbene in razvojne možnosti prinaša Portorož kot turistična destinacija, s kakšno razvojno in trženjsko strategijo bo Portorož izkoristil svoje konkurenčne prednosti v turizmu, ki jih ima na območju Srednje Evrope, katere vsebinske in organizacijske ter instrumentalne ukrepe je potrebno sprejeti in izpeljati za enoten tržni nastop Portoroža s svojo prepoznavno blagovno znamko, strateško lastninsko in menedžersko poenotenje in sodelovanje pri uresničevanju strateških razvojnih konceptov in ne na zadnje, kaj vse to pomeni tudi za razvoj občine, ki se vedno bolj aktivno vljučuje v razvoj turistične dejavnosti, ter državo. In kaj naj Portorož še ponudi, da bi pritegnil več (bogatih) turistov ter da bi zares nekoliko bolj “raztegnili” turistično sezono? Poleg termalne, igralniške in kongresne ponudbe bi zagotovo, glede na ugodne klimatske pogoje, svoje mesto morala dobiti tudi športna ponudba, ki je zaenkrat v strategiji ne vidmo. Delovni program razvojnega projekta bo izdelan po posameznih fazah. Najprej bodo pripravili primerjalni pregled razvoja turizma v Portorožu pred letom 1991 in današnje stanje. Sledi ekonomska dimenzija (prihodki, bruto donos, število zaposlenih, fiskalni prihodki) za leto 1998. V 3 fazi bo izdelana SWOT analiza turističnega Portoroža; prednosti, slabosti, priložnosti, zavore. 4. faza zajema analizo turističnega tržišča, analizo konkurence, izbiro tržišč. Zanimiva naj bi bila 5. faza, ki bo govorila o razvojni strategiji turizma Portorož 2005 - 2025. Ta zajema: strateške razvojne usmeritve turizma, vlaganja in okvirna ocena vlaganj v turistične zmogljivosti, vlaganja in okvirna ocena vlaganj v infrastrukturo, človeški faktor - menedžment in zaposlovanje, odnos do prostora in okolja in strateške partnerske povezave. 6. faza zajema izdelavo strategije trženja turizma Portorož 2005 - 2025. Zasnovali in dogovorili naj bi splošne modele skupnega trženja in promocije turističnih desti-nacij. Sledi ekonomska analiza in ocena učinkov strategije.
Siršetova ekspertna skupina o Portorožu
Portorož razpolaga s kakovostno infrastrukturo, a ne funkcionira kot turistična destinacija s prepoznavno blagovno znamko.
Vodja projekta PORTOROŽ 2005/2025 mag. Janez Širše je že v izhodiščih vizije strateškega razvoja vodilnega slovenskega turističnega centra Portoroža nanizal nekaj ugotovitev, ki same po sebi silijo k razmišljanju.Ugotovitve, da Portorož razpolaga s kakovostno infrastrukturo, ki omogoča (oziroma bo v kratkem času) hiter dostop po cestah, morju in zraku, do Kopra pa je mogoče priti tudi z železnico ter da ima turistični kraj kakovostne hotele, igralnico, marino, letališče kongresni center in ohranjeno naravno zaledje, niso nove, saj se s tem radi pohvalijo naši turistični delavci, ko po širnem svetu ponujajo turistične zmogljivosti. S trženjem Portoroža, še bolj pa Pirana, pa je vendarle nekaj narobe (kar dokazujejo tudi nekateri fizični pokazatelji), zato je po mnenju Mednarodnega inštituta za turizem oziroma mag. Janeza Siršeta, kije hkrati lastnik zasebnega inštituta in vodja projekta Portorož 2005 - 2025, treba narediti odločilen korak naprej. Portorož danes namreč ne funkcionira kot turistična destinacija s prepoznavno blagovno znamko, ugotavljajo. Kakovostni prenovi hotelov ni sledila ostala turistična in spremljajoča ponudba in razvoj celotnega kraja oziroma občine. Hoteli tržijo vsak po svoje in so že dosegli raven ccn, kijih ni mogoče več povečevati.
Danes ima Portorož (piranska občina) 5.730 turističnih ležišč v osnovnih kapacitetah, od tega 90 % v hotelih in 6.950 turističnih ležišč v dopolnilnih kapacitetah. Skupno so v piranski občini v letu 1998 našteli 1.220.000 turističnih prenočitev, v letu 1999 1.207.962 (indeks 99), kar precej, za 15% pa seje zmanjšal obisk tujcev, zlasti tudi Italijanov.
Portorož, kot vse kaže, nikoli več ne bo dosegel turistično bogatega leta 1987, ko so v piranski občini našteli 1.765.000 skupnih turističnih prenočitev.
Množičnega turizma ni več, za individualnega, bogatega, ki si ga nekateri tako žellijo, pa se jc treba potruditi z bolj domiselno ponudbo.
Prihodki v hotelih v letu 1998 znašajo okrog 80 milijonov DEM, v celotni občini Piran pa naj bi prihodki od turizma znašali v tem letu 170 milijonov DEM.
V Izoli o projektu Evroregija in kongresu Istranov
Županja občine Izola Breda Pečan jc v četrtek, 9. marca 2000 gostila na delovnem sestanku župane iz občin Dolina, Milje, Novigrad, Poreč, MO Koper in župana Istrske županije s sodelavci.
Srečanje je bilo namenjeno pripravi skupnega sodelovanja pri projektu Evroregija, izmenjavi mnenj v zvezi z drugim svetovnim kongresom Istranov, ki bo od 26. do 29. okotobra 2000 v Izoli in sprejemu programa karavane prijateljstva, ki ga organizira, tako kot kongres, Društvo istrskega prijateljstva. Naslednje srečanje na ravni županov bo pred prireditvijo karavane prijateljstva - Istra brez meja, ki bo potekala 6. maja 2000 od Umaga - Izole - Milj do Trsta. Sklical ga bo župan Istrske Županije Stevo Žufič, sporoča Danilo Markočič, strokovni sodelavec za odnose z javnostmi Občina Izola.

MALI OGLASI
Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136
VEDEŽEVANJE LJUBEZEN,POSEL, ZDRAVJE
090-44-27 (156 SIT/MIN) Vzemite usodo v svoje roke
Aloe vera Zdravilne sadike Prodam
Tel.: 066/770-448 Pokličite zvečer
KOPER: EKOLOŠKO ZDR UŽENJE SLO VENSKE ISTRE - EZSI vabi mlade ekologe in ekologe po srcu, da nas obiščejo v novih prostorih na Prešernovem trgu št.4, ali nas pokličejo na nove telefonske številke med 9. in 11. uro. Informacije: Tel.: 066/626-02-34, Telefaks: 066/626-02-35, GSM: 041/716-915.
Urejanje in vzdrževanje zelenih površin (parkov, zelenic, vrtov, obrezovanje, sajenje itd.) ter barvna zaščita lesenih in kovinskih konstrukcij (ograj, žlebov, brunaric,...). Naročila sprejemamo na tek: 066/527-828 med 8.00 in 12.00 uro ter 14.00 in 18.00
V Piranu oddam garsonjero ^pokličite: 066/ 770-378
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
e
primorski uVp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Naročnine, oglasno trženje in
Media Service - storitve za medije in tisk
Tel. & fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper VList izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 066/773-602 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %.

Droga Portorož se bo do konca leta preselila v novo tovarno v Izoli
Gradnja ene izmed največjih industrijskih naložb v Sloveniji teče po predvidenem terminskem planu
Delniška družba Droga Portorož je v decembru lanskega leta s podpisi pogodb z SCT d.d., IBL sistemi d.d. in dobavitelji tehnološke opreme oddala v izgradnjo kompleks objektov v industrijski coni Izole, ki je namenjena živilsko predelovalni industriji. Vrednost celotne naložbe znaša 4,5 milijarde tolarjev in sodi med letošnje največje industrijske naložbe v Sloveniji.
Na lokaciji, ki meri 41.254 m2 bo do konca novembra 2000 zgrajenih več objektov nove tovarne. V centralnem delu lokacije je zasnovan sklop proizvodnih objektov. V dvoetažnih proizvodnih montažnih halah, ki obsegajo 12.700 m2 uporabnih površin bodo nameščene posodobljene proizvodne linije za kavo, čaje in mesni program. V sklopu proizvodnih objektov bo zgrajeno tudi popolnoma avtomatizirano računalniško vodeno visokore-galno skladišče. Za oskrbo proizvodnje z energetskimi in tehnološkimi mediji bo zgrajen samostojen ener-
getski objekt (1230 m2) in ob njem tudi pomožni objekti (čistilna naprava, plinska postaja, trafo postaja, rezervoarji...).
Ob proizvodnem objektu bo zgrajen še poslovno - tehnološki objekt (1200 m2), ki zagotavlja prostore za vse funkcije razvoja in spremljanja kakovosti proizvodnje ter ostale potrebne pomožne prostore (garderobe, jedilnica itd.). Poleg sklopa proizvodnih objektov bo zrasla tudi nova poslovna zgradba v izmeri 2500 m2.
SCT je kot generalni izvajalec gradbeno - obrtniških del in instalacijskih del z deli pričel takoj po podpisu pogodbe in do sedaj opravil vsa zemeljska dela ter pripravil večino temeljev za montažo proizvodnih hal. V teku je izdelava armirano -betonske plošče, na katero bo IBL v začetku aprila pričel montirati jekleno konstrukcijo visoko-regalnega skladišča. Dosedanji potek gradbenih del je povsem v skladu s terminskim planom, tako da bo SCT v drugi polovici marca že pričel z montažo proizvodnih hal. V prihodnjih mesecih bodo izvajalci delali v
dveh, v času montaže pa celo v terh izmenah. V SCT zagotavljajo, da bodo objekt predali v roku, tako, da bo selitev lahko opravljena do konca letošnjega leta.
Matjaž Cačovič, predsednik uprave Droge d.d. pravi. “ V podjetju že nekaj časa potekajo intenzivne aktivnosti za nemoteno preselitev v novo tovarno. Selitev, kije predvidena v decembru, nam ne bo povzročila večjih organizacijsko - poslovnih težav. Najpomembnejše je, da bomo zagotovili nemoteno oskrbo trga. Prepričani smo, da bodo prednosti, ki jih bo prinesla nova tovarna, še povečale zadovoljstvo naših kupcev in poslovnih partnerjev.”
Droga Portorož tako v kompletu (razen solin in solinskih skladišč) dokončno odhaja iz piranske občine. Zakaj tako in zakaj ni mogla najti primernega prostora na območju sedanje občine Piran je seveda drugo vprašanje, ki pa vendarle gre na rovaš nespretne piranske strateško-raz-vojne politike, saj se , razen nekaj boječljivih vprašanj dveh svetnikov, zakaj odhaja iz Pirana tako pomembno podjetje kot je Droga Portorož, ni nič zgodilo.
Franc Krajnc
Banka Koper lani uspešna
Največja zasebna banka v Sloveniji - Banka Koper d.d. je v preteklem letu 1999 dosegla 1,62 milijarde tolarjev čistega dobička. Bilančna vsota banke je na dan 31. 12. 1999 znašala 167,905 milijarde tolarjev, kar predstavlaj 22% porast glede na leto 1998. Podatki so nerevidirani, vendar se ne bodo bistveno spremenili. Sodoben i-Net sistem. Za 47 % več danih posojil. Rotacija navadnih delnic na Ljubljanski borzi. Dvočlanska uprava.
Novinarska konferenca tsanke Kuper (13. 3.) je bila namenjena predstavitvi treh dogodkov, v tem trenutku za banko izjemnega pomena. Novinarji smo najprej poslušali poročilo o poslovanju Banke Koper v letu 1999, v letu, ki gaje
močje zunaj matičnega prostora v Sloveniji. Na strani naložb pa seje izjemno povečalo število kreditov gospodarstvu, skoraj za polovico. Bruto dobiček Banke, kot kronski dokaz uspešnosti poslovanja, vendar ne edini,
zaznamovalo poslovanje po novi zakonodaji. Novost je operativno izvajanje plačilnega prometa, odslej tudi na elektronski način preko i-Net banke in od 14. marca 2000 dalje kotiranje navadnih delnic Banke Koper na Ljubljanski borzi, v borzni kotaciji A.
Predsednik uprave Banke Koper, Vojko Čok: “ V letu, ki je za nami, je Banka poslovala v burnih razmerah. Gre za novo zakonodajo (zakon o bančništvu, deviznem poslovanju in DDV), ki je vplivala na poslovanje v bančništvu. Prav tako so bančno poslovanje Banke Koper v preteklem letu zaznamovali nekateri pomembni dogodki , kot je pripojitev M Banke, sodelovanje pri finančnem restrukturiranju nekaterih podjetij, zlasti Cimosa in pa PK Pivka. Naj omenim še uvajanje nekaterih novih poslov, na primer uvajanje poslov depotnega poslovanja, ki gaje banka pridobila s koncesijo Banke Slovenije, in pa, tako kaže, pod nesrečno zvezdo rojene stanovanjske varčevalne sheme. V teh razmerah je Banka Koper uspela v lanskem letu povečati bilančno vsoto za 22% ali na 168 milijard tolarjev. Pri tem povečanju je pomembno to, da so se med viri sredstev, ki smo jih zbrali, povečala sredstva občanov, kar kaže na ohranjanje in celo porast zaupanja varčevalcev v Banko Koper in ne nazadnje tudi povečanje depozitov s strani pravnih oseb, predvsem gospodarstva, kar tudi na nek način karakterizira odnos banke do svojih poslovnih partnerjev. Oboje nam nekako potrjuje vpetost banke v ta prostor, v katerem poslujemo. Banka se tudi širi na ob-
je presegel dve milijardi tolarjev. Neto dobiček (bruto dobiček po odbitku davkov) je bil v višini 1,620 milijarde tolarjev.” Neto dobiček je v primerjavi z letom 1998 večji za 60 %. Oba (bruto in neto dobiček) sta bistveno večja kot v lanskem letu za 2-3 odstotne točke, dobiček na kapital je znašal 13, 7 %, let prej pa 10, 83 %. Dobiček ni v neposredni povezavi s “čiščenjem bilance”, kajti banka je lani povečala oblikovanje rezervacij. Banka je imela nekaj rezevre, da se je lahko bolj varno vključevala v postopke sanacije njenih poslovnih partnerjev, ki so ji bili (ali so še) veliko dolžni. Banka je z odpisom ali kapitalizacijo terjatev, upajo tako, prispevala k dolgoročni sanaciji nekaterih kroničnih finačnih bolnikov na Koprskem. Poleg teh rezultatov je Vojko Čok omenil še en pomemben pokazatelj: v lanskem letu seje število uspešno poslovnih pod-jetih, ali pa število podjetij s težavami zmanjšalo, zlasti velikih podjetij, kar pomeni, da posluje banka, z vidika gospodarskega poslovanja, v boljšem okolju kot je bilo v letu 1998. Predsednik uprave seveda ne more vedeti, če se bo tak trend nadaljeval. V vsakem primeru gre za pomemben podatek. “V tem vidimo tudi možnost uspešnega poslovanja tudi banke, kajti banka brez uspešnega poslovanja gospodarstva ne more dosegati dobrih rezultatov”, je dejal Vojko Čok.
Plačilni promet s tujino se je tudi v letu 1999 okrepil in se povečal za približno 7 %.
Med pomembnimi projekti, ki so jih v
Banki Koper zasnovali v lanskem letu je omenil delo na področju selitve plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet na banko. Banka je v pilotskem usposabljanju uspela tehnološko, pa tudi komercialno, dobiti zadostno število komitentov za uspešen začetek poslovanja, ki pa se zaenkrat, brez njihove volje, nekako odmika, vendar rok za pravi začetek selitve plačilnega sistema v banke ni več daleč.
V Banki Koper so uspeli povezati domači in tuji plačilni promet kot celovito rešitev, ki jo ponujajo njihovim poslovnim partnerjem. Na ta način poenostavljajo povezavo banke s poslovnim partnerjem in hkrati omogočajo tudi večjo specializacijo na strani banke.
Na novinarski konferenci so opisali tudi elektronski način poslovanja ( i-Net Banka), ki pomeni, daje banka na razpolago komitentom 24 ur na dan. Ta način se je že dobro uveljavil v poslovanju s prebivalstvom in s samostojnimi podjemiki, ki tudi sicer niso bili vezani na plačilni promet prek agencije.
Posebno pozornost so tudi v lanskem letu posvečali kartičnemu poslovanju. Uspeli so uveljaviti novo debetno kartico Activa - Maestro. Znesek plačevanja prek kartičnega sistema je že skoraj presegal 50 % plačevanja.
V	Torek, 14. 3. 2000 so delnice Banke Koper d.d. (531.359 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev) začele kotirati na Ljubljanski borzi s čimer se je začelo vključevanje delnic Banke Koper v borzno poslovanje. Zadnji dan lanskega leta je veljala ne-revidirana knjigovodska vrednost ene delnice (brez upoštevanja dobička) 32.269,11 tolarjev.
Nadzorni svet Banke Koper je pred enim tednom imenoval drugega člana uprave banke. To je Igor Kragelj, sedanji direktor Primorskih skladov. Po zakonu o bankah mora namreč (od julija dalje) biti na čelu banke najmanj dvo-članska uprava.
________________________________FK
Kdo so delničarji banke?
V	delniški knjigi Banke Koper je bilo konec februarja vpisanih 3.123 delničarjev, ki imajo v lasti 531.359 delnic Banke Koper. Največ delnic banke imajo v lasti tri koprske delniške družbe: Luka Koper (30,60 %), Istrabenz (24,99 %) in Intereuropa (19,99%). Banka je lastnica 12.262 delnic oziroma 2,3 %.
Uvedli novo letalsko linijo
Maribor - Muenchen - Maribor
V petek, 10. marca dopoldne so ob prisotnosti mag. Antona Bergauerja, ministra za promet in zveze in Janka Razgorška, ministra za malo gospodarstvo in turizem v diplomatskem klubu hotela Habakuk v Mariboru slovesno podpisali pogodbo med Adrio Airways in Slovensko nacionalno turistično organizacijo o uvedbi nove letalske linije na relaciji Maribor -Muenchen - Maribor.
V Marini Portorož
Kljub neugodnim razmeram dobri rezultati
V Marini Portorož d.d. vidijo bodoči razvoj tudi v povezavi s Turističnim podjetjem Portorož. Konec leta začetek gradnje novega športnega objekta?
Nadzorni svet družbe Marina Portorož d.d. je obravnaval in sprejel poročilo o poslovanju v lanskem letu ter letošnji plan. Ugotovil je, da je Marina v letu 1999 poslovala uspešno, kljub mnogim nepredvidenim izrazito neugodnim okoliščinam. Prihodek je bil v primerjavi s predhodnim letom večji za 6,2 %, racionalizacija poslovanja pa je prinesla povečanje čistega dohodka za 10,7%. Kapitalska donosnostjo znašala 10,2 %, donosnost sredstev pa 8,8 %. Tako bodo letošnje dividende predvidoma večje kot lani, višina pa bo določena na skupščini delniške družbe v mesecu maju.
Predvidene naložbe v letu 1999 so bile praktično v celoti uspešno izpeljane. Z vadbiščem za golf je marina pridobila privlačno novo ponudbo za svoje goste in za goste vsega Portoroža. Poglobljen in obnovljen je bil kanal Fazan, kije dobil tudi nov most. Nadaljevala so se dela pri poglabljanju akvatorija v marini, sanirani so bili kopalni bazeni, dopolnjena in obnovljena sta bila video-nadzomi sistem ter računalniško omrežje. Le naložba v izgradnji športnega objekta je zastala zaradi zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in se bo gradnja predvidoma pričela koncem letošnjega leta.
Nadzorni svet je ugotovil, daje naložbena politika v skladu s sprejeto poslovno startegijo in je potrdil poslovne poteze vodstva. Marina vidi bodoči razvoj svojih dejavnosti med drugim tudi v povezavi z razvojem družbe TPP Portorož. Daje dosedanji razvoj potekal v pravi smeri pa dokazuje uspešno in stabilno poslovanje v minulih letih, poroča SPEM.
Gospodarski vestnik podelil nagrado NETKO
Revija Gospodarski vestnik je letos prvič podelila nagrado NETKO za najboljše spletne strani. Nagrado sta prejela Telekom Slovenije d.d. (www.telekom.si) in Mobitel d.d. (www. mobitel.si), ki imata po mnenju žirije tehnično najbolj dovršene, pregledne in vsebinsko dobro zasnovane spletne strani. Prvič so spletne strani ocenjevali lani, letos pa so se odločili in najboljšim podelili tudi nagrado. Poimenovali so jo po liku Netka, ki se pojavlja v stripu redne priloge Telnet. Spletne strani obeh nagrajencev so po mnenju žirije dovolj pestre, zanimive in kreativne.
Kljub prisotnosti na internetu in opaznemu tehničnemu napredku podjetjem primanjkuje kreativnosti. Veliko strani je namreč oblikovanih kot nekakšen prospekt, v katerem podjetja objavljajo le nekatere najpomembnejše podatke o sebi. Tudi elektronskega poslovanja je med ocenjevanimi podjetji izredno malo. Splošni vtis je, da nujna prisotnost na internetu le počasi postaja dejstvo, vendar pa, z redkimi izjemami, primanjkuje idej, kako ta medij uporabiti v svojo korist.
Strokovno srečanje NTZ na Bledu
Turistični strokovnjaki o Evru
Nacionalno turistično združenje organizira 21. in 22. marca 2000 v hotelu Kompas na Bledu že drugo strokovno srečanje z naslovom: Uvedba Evra -prednosti in problemi v turizmu. Evro ponuja novo ekonomsko klimo in nove konkurenčne možnosti, vpliva na trg kapitala in pomeni tudi racionalizacijo stroškov podjetja, če zaradi drugega ne, zaradi zmanjšanja števila valut. Skupna evropska valuta pa turistično gospodarstvo sooča tudi s problemi. Na strokovnem srečanju bodo spregovorili ugledni strokovnjaki. Guilliame Lepecq, direktor Odnosov z javnostmi v Združenju za Evropsko monetarno unijo (AMUE) in avtor Evro vodiča za turistična podjetja, mag. Matthias Koch, direktor Oddelka za Evro- informacije pri Gospodarski zbornici Avstrije in Janez Pergar, predsednik uprave največje turistične agencije Kompas d.d. Ljubljana. Udeležence bodo pozdravili: Mag. Janez Širše, predsednik NTZ, Boris Malej, župan Občine Bled in Danilo Daneu, predsednik UO Združenja za turiszem in gostinstvo pri GSZ in generalni direktor Hotelov Palače Portorož.
■ HI II l\^HKk A,
TRSTE LJ 67 KANAL
tel.: (065) 36-236 - fax: (065) 32-325
Televizija Primerka že štiri leta med nami

Miro Kocjan
Pričnimo ravnati bolj pogumno
Objavljamo nekaj sklepnih misli in povzetek govora Mira Kocjana na zaključni slovesni seji do nedavnega koprskega Mestnega sveta, ki je bila konec leta v Kopru. Županja Irena Fister mu je tedaj v imenu Mestnega sveta Občine Koper izročila priznanje - zlato plaketo Mestne občine Koper.
“Oglašam se kot veteran koprskega občinskega sveta, ki ga je doletela naloga, da je dvakrat zaporedoma, od prvega mandata ob proglasitvi slovenske neodvisnosti, moral začeti naša zasedanja. Skratka, oglašam se kot človek, ki mu čas nalaga, da gre. Seveda ne morem reči, da se mi ni spet nabralo nekaj dragocenih izkušenj, poleg tistih iz polpretekle dobe, tako, da bi tudi iz njihovega zornega kota lahko kaj povedal, bom pa raje razgrnil nekaj osebnih misli o prihodnosti. Ne podpiram, tudi zaradi lastnega počutja ne, črno bele filozofije, da starejši govore samo o preteklosti. Tembolj, ker se na svetu krepi družbena teza, ne več o generacijskem prepadu, marveč o medgeneracijskem sodelovanju. Seveda pa vodilna vloga le pripada mladim.
O delu, ki smo ga opravili do sedaj, v glavnem to, daje bilo po moji sodbi uspešno, mestoma kar opazno, celo markantno, so pa bile tudi praznine, kar je dialektično razumljivo. Občinski svet je znal nastopati kar enotno, ko je šlo za nekatera ključna vprašanja, za bodoče pa bi to hotenje le kazalo bogatiti z večjim prispevkom tudi tako imenovane opozicije in ji omogočiti odgovornejše vključevanje v dogajanja, kakorkoli, družno nastopanje našega občinskega telesa (denimo primer enotne občine) je delovalo in deluje navzven kot nazoren primer, kako je treba ščititi lastno bit, kar je navsezadnje napotilo tudi za druge in za razvoj sploh.
O našem delu še to, da bo treba v prihodnje odločneje, načrtneje in ob dolgoročni viziji podpreti in sproščati gospodarske silnice in napore, tudi s stališča izrazitejše vloge našega sveta, obenem pa zapolnjevati praznino med strategijo in taktiko, ki je bila včasih očitna. V mislih imam mesmo jedro.
Koper ni skromna mulekola v tem delu evropskega prizorišča Glede prihodnosti, mišljene nekoliko širše, pa tole: zanesljivo velja, daje Koper skromna mulekola na tem delu evropskega prizorišča, daje Slovenija majhna in podobno. Tudi Koper predstavlja že marsikaj in bo svoj mik lahko še povečal. Svet se nezadržno decentralizira, saj zmeraj bolj spoznava, da bodo problemi reševanj demokratične-je, če bomo odpravljali centarlistične punkte, ki so “pogosto napačen izraz, ne pa družbeni produkt”, kakor govori sociolog Ralf Dahrendorf. To velja za ves svet, neglede na razvojne razlike. Smer pa je povezanaz mrzličnim iskanjem novih in primernejših družbenih rešitev, kar je sploh značilno za zdajšnji izredno živ in zapleten prehod v novo tisočletje.
Določene ideologije so očitno že propadle Določene ideologije so očitno propadle, nove, če so sploh ideologije, pa skušamo v glavnem zastaviti tako, da bi človek kot individum in kot del skupnosti nastopal v novi solidarnostni vlogi. Slišimo trditve o razpotju, o divjem kapitalizmu, ki ga mora odločneje preganjati sociala (kapita- ližem te vrste je žal še prozorno pri-soten pri nas, kjer imamo peščico milijarderjev, prezposelnost pa prepočasi popušča), o tretji poti Tonyja Blaira, o četrti poti Lionela Jospina, o mešani gospodar-sko-socialistični varianti Kitajske, o socialnem kapitalizmu Billa Clintona, o preprosto “novi poti” Romana Prodija. Vemo, da je propadlo zasedanje svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Seatlu, kar rezko svari, da so vrzeli na našem planetu še kako globoke: civilizacijske, gospodarske, standardne, kulturne in razvojne. Klic k sociali je zmeraj bolj glasen. V Kopru in Sloveniji smo majhni, toda majhnost nam ne sme jemati pravice do aktivnejšega in konstruktivnega sodelovanja v teh procesih. Sodelovanje kot demokracija in njena hčer decentralizacija kot orodje proti birokraciji, ki je pri nas že rak v visoki fazi.
Slovenija ima več ministrov kot Francija Slovenija ima več ministrov kot Francija, več državnih sekretarjev kot Francija in Nemčija skupaj.
S pomočjo poslancev in drugih dejavnikov skušajmo v prihodnje posodobiti nekatere ustavne postavke. Državni svet je kar je, zamisel o svetu regij ni nova in je zmeraj bolj žgoča. O regiji (pokrajini) kot deležu k sodobni državi, ta pa je ključ za Evropo, smo pogosto govorili tudi na našem svetu. Sem spada poudarek o policentrizmu, ki je tudi ustavna postavka, žal naklepno igno-rirana. Decentralizacija skozi policen-trizem (Slovenija ima navsezadnje vrsto značilnosti kot srednje velika država) je tudi kapilarno sredstvo proti družbenim skrajnostim, kakršne so lahko politična stranpota ali pa preprosto kriminal, ki ga imamo zmeraj več.
Pomembno je, da smo odprti Pomembno pa je, da smo pri tem dogajanju zavestno odprti, da se ne zapiramo, kakor napak svetujejo nekateri. Zlasti za majhne države je zapiranje lahko usodno. Sociolog Antony Gib-bers govori, da je zatekanje med štiri stene narodova smrt. Posebno majhen narod se mora spopadati z izzivi razvoja. V Kopru in na obali lahko rišemo ta pota. Zato vztrajamo na obmejnem prometu s Hrvaško, ki pomeni odpiranje, seveda s tem, da so zaščiteni naši nacionalni interesi, zato menimo, da bo dobrodošlo tesnejše sodelovanje na severnem Jadranu, pa tudi s sosednjim Trstom, seveda s tem, da bo predhodno zagotovljena naša primarna infrastruktura; zato pravimo, da bo treba še pogumneje v našo pomorsko dejavnost (poleg luke), saj je že dobesedna sramota, da naš parlament po desetih letih še ni uspel sprejeti zakona o pomorstvu. Pomorska država smo, nimamo pa ene ladje, razen vojaške in policijske, s slovensko zastavo. Imajo jo Madžarska, Avstrija in Švica.
Pričnimo ravnati bolj pogumno
Pričnimo ravnati bolj pogumno kot dejavniki preteklega, polpreteklega, zdajšnjega in bodočega Kopra. Visokošolski zavodi in bodoča univerza, ki so in bodo naša vzgon-ska moč, so naši dragoceni družbeno-znanstveni vitamini. Navzočnost manjšine je bogastvo, kakor bi moralo biti bogastvo tudi za sosednjo državo, kjer se stvari končno le premikajo. Sprejem zakona o manjšinskih jezikih ni bil kar tako, sprejem zakona o globalni zaščiti pa je pred durmi, seveda v upanju, da ne bo nastopila kaka nova kriza.
Pojasnilo predstavnika Evropske unije je karseda jasno: “Vsem grozi globalizacija. Ta lahko pomeni nevarnost za kulturno asimilacijo, lahko je povod za konzervacijo (v ta rog napak pihajo nekateri), ali pa priložnost za emancipacijo.” Seveda smo za slednjo. Navrgel sem nekaj misli, skromno nakazal nekaj perspektiv. Koper je majhen, toda velik hkrati. Perspektivno vzeto je ne-jgova mičnost kar otipljiva tako z notranjega, kakor zunanjega zornega kota. Koper je slovensko okno, pa naj postane kar slovenska vrata v svet. Koper ne samo kot drobno znamenje, marveč kot vidna točkav tem predelu Evrope, kakor je govoril Stane Kavčič, nakazovalec slovenske pomladi, ki je bil hkrati pred 30 leti poslanec naše občine.
V občini 70 % manj pristojnosti kot pred leti Novemu občinskemu svetu priporočam, da se po sledovih dosedanjega, skupaj z meritornimi dejavniki, žilavo loti tudi iniciativ, ki zadevajo tako ustavo, kakor naš statut. Seveda temeljito pretehtano. In upoštevaje, da je državna korist pomembnejša od strankarske ter da naj država preneha biti aferaška.
Reformizem je geslo in napotilo, ki prežema svet na prehodu v novo dobo. Mi imamo mlade listine, ki pa jih silovitost družbenega in tehnološkega razvoja v marsičem že sili v korenite po-
Boris Požar, direktor M-Degro Portorož
Sedež naše družbe M - Degro ostaja v piranski občini
Govorice o tem, da naj bi občina Piran poleg Droge Portorož izgubila še eno pomembno podjetje, so odveč. Sedaj že lahko zapišemo, da se to ne bo zgodilo. Seveda pa imajo v firmi kar precej načrtov kako naprej. Pogovarjali smo se z direktorjem Borisom Požarjem, ki je v tem podjetju že od leta 1972. Ni le uspešen direktor, tudi humanist, saj je doslej že kar 61 krat daroval kri. Družba M-Degro, je ena od šestih regijskih družb z market programom v sistemu Mercator.
Rdeči Križ Piran nam je pravkar sporočil, da ste že 61 krat darova! kri.S tem dokazujete svojo humanitarno aktivnost in odprtost do soljudi.
“Kri darujem že od leta 1975. Kot mlad zdrav fant sem si takrat rekel, zakaj ne bi pomagal Slovencem, ki to življensko tekočino nujno potrebujejo. Zal je bolezni in prometnih nesreč vedno več, zaradi katerih ponesrečenci nujno potrebujejo krvno plazmo. Dan, ko darujem krije zame nekoliko drugačen. Imam prijeten občutek, da sem nekomu pomagal. Tega se ne da opisati. Doslej sem dal kri res že 61 krat, v glavnem po 4 del, kar je skupaj okrog 25 litrov krvi. To pomeni, da sem v organizmu že trikrat “obrnil” celotno količino krvi. Zaradi tega nimam nobenih težav. Takoj po darovanju krvi lahko grem igrat tenis. Res apeliram na vse ljudi, ki imajo neko normalno življenje, da so zdravi, se ukvajajo s športom, da se v čim večjem Številu odzovejo tej humanitarni akciji.”
Dotaknimo se gospodarskih tem. Kako ocenjujete poslovanje vaše družbe M- Degro v letu 1999?
“ Leto, ki je za nami, je bilo več kot uspešno. Bilanca je oddana, seveda še nerevidirana. Revizija naj bi bila opravljena že do konca marca, kar ni običaj. To pa zaradi naših nujnih potreb glede pripajanja koprske Jestvine. Rezultati so več kot pričakovani. Z izgradnjo Mercator centra v Kopru je M- Degro prevzel nase vse obveznosti, ki izhajajo iz zadolžitev na ta račun. Zato smo za kar nekaj let vnaprej načrtovali poslovanje na koncu leta z ničlo ali okrog ničle. Gre za velike anuitete, plačila obresti itd. Na veliko srečo seje zadeva v Hipermarketu v Kopru, kot največji naši enoti, prijela. Postal je center srečanja, družabnega, prijateljskega in seveda center nakupa. V Hipermarketu so v letu 1999 dosegli 5 milijard tolarjev prihodka. Seveda, če bi bil Hipermarket sam,dajatev ne bi zmogel. Uspeh tamkajšnih delavcev je pohvale vreden.
Družba M- Degro je lani v svojih 51 enotah na Slovenski obali, zajet tudi promet našega Grosista, zabeležila 12,7 milijarde tolarjev prihodka. To nam je olajšalo odplačila kreditov
pravke. Pomemnbni so naši drobni krajevni problemi, nič manj pomembni pa so za nas državni v luči politike, ki konec koncev ne sme biti samo stvar parlamenta, vlade, kakor vse kaže, tudi ustavnega sodišča. Ne pozabimo, da ima naša občina Koper, kakor druge podobne občine, že zmeraj blizu 70 odstotkov pristojnosti manj kot pred leti. Ponavljam, nad 85 odstotkov gospodarskega, bančnega in tehnološkega potenciala Slovenije je v Ljubljani. Centralizacija pa ni evropska pot.”
Miro Kocjan
oziroma anuitet. Rezultat lanskega poslovanja je zelo dober. Ustvarili smo 670 milijonov tolarjev akumulacije (amortizacija, rezerve, dobiček). Poslovodstvo Mercatorja v Ljubljani je s temi razultati zadovoljno. Moram priznati, da morda nismo dohajali tega trenda s plačami. Upam, da bomo tudi to uspeli, da bodo tudi zaposleni zadovoljni. Če ne bi bilo potrebnih rezervacij ocenjujejmo, da bi bilo okrog 240 milijonov tolaijev dobička.”
Kakšne naložbe načrtujete?
“Trenutno je v teku večja investicija v TPC II v Luciji, kjer smo kupili prostore za trgovino s tehničnim blagom. V te prostore se preseli sedanja elektro trgovina Blisk (v stavbi Diskont). V TPC II bomo uredili Kovino po vzorcu iz Pirana, saj v Luciji podobne trgovine ni. V TPC II bomo tudi preselili trgovino Vrtiček iz lucijske obrtne cone, in trgovino Dekor.
Med največje investicije pa vsekakor sodi nameravana izgradnja distribucijskega centra, ki je vezan tudi na pripojitev Jestvine. Tako bo iz štirih dosedanjih skladišč (dve v Jestvini in dve v Degroju) nastalo eno, kar pomeni tudi racionalizacijo poslovanja”.
Ali boste res gradili distribucijsko skladišče v Kopru in tja tudi prenesli sedež podjetja ?
“Opcije so, mislim pa, daje najbližja (zaradi problema oddaljenosti, možne izgradnje, ali zaradi bližine urbanih naselij itd.), najbrž Obrtna cona v Luciji, čeprav smo res na začetku mislili graditi v Kopru. Centralno distribucijsko središče z upravnimi prostori bo v obrtni coni v Luciji, na lokaciji, kjer je sedaj odpad pa vse tja do skladišča Agrarie, vključno s stavbo bivših Finalov. Če bi hoteli graditi v Kopru, bi novo skladišče imeli šele čez tri leta, nam pa se mudi. To sezono bomo nekako še nekako vzdržali na sedanji lokaciji.”
Kaj bo nastalo na lokaciji, kjer je sedaj sedež vaše družbe?
“V dogovoru z Občino Piran naj na tem mestu zraslo pet modemih stolpičev, od tega eden za starejše občane z okrog 85 ležišči. Ostalo bodo stanovanja za trg.”
Imate poleg Hipermarketa še kakšno uspešno trgovino, ki bi jo kazalo izpostaviti?
“V M-Degroju imamo še kar nekaj dobrih enot. Lepa, uspešna in najboljša trgovina po prometu je Market Lucija, sledi naš Diskont, ki je izgubil nekaj naših kupcev iz Hrvaške, ker pač sedaj kupujejo v Hipermarketu. Mislim pa, da bomo z raširitvijo Diskonta, po izselitvi tehnične trgovine konec leta, tukaj dobili moderen supermarket. Tam bo celovita ponudba z veliko mesnico, oddelkom sadja in zelenjave, računalniškimi blagajnami itd. Ne smem pozabiti na novo, mislim da dosedaj najbolj moderno trgovino na obali - trgovino v Livadah in ne nazadnje tudi trgovina v Jagodju. Pa še ena je, ki ji je treba čestitati. To je Market 4 v Piranu poleg zelenjavnega trga. Mislim, da je to peta najmočnejša trgovina. Tudi trgovinice, ki imajo bistveno manjši promet so kamenčki v mozaiku in naredijo uspešno podjetje.”
Veliki Mercator - monopol? Če je tako, kaj to pomeni za usodo manjših trgovin zunaj vašega znamenitega
sistema?
“Niste prvi, ki me je to vprašal. Garantirano trdim, da Mercator - Degro na Obali, s pripojitvijo Jestvine, ni monopol. Zakaj? Imamo največjo konkurenco, kar jih lahko obstaja v Sloveniji, to je bližina Trsta in trgovin, ki so v okolici Trsta. Če kdo smatra, da so Italijani slabi trgovci, se krepko moti. To so boljši trgovci kot je Interspar, kakšen TUŠ in ne vem kdo še. Konkurenca nam takorekoč non stop piha za vrat. Smo v prednosti. Z ogromnimi količinskimi nabavami lahko dosežemo nižje vhodne cene. Prav iz tega naslova, ker je Mercator največji, dosega tudi najboljše pogoje. Potrošniki so že opazili, da smo se približali ravni italijanskih italijanskih cen. Tudi kakovosti ni mogoče več oporekati. Potrošniki se v novih modemih, urejenih Mercatorjevih trgovinah počutijo sproščeni. Na Obalo je prišel TUŠ z večjo trgovino. Sprašujejo me, ali je to konkurenca. Rečem, daje. Vendar mislim, da bodo potrošniki kaj-hitro lahko sami ugotovili katera košarica nakupa je cenejša.”
Kakšna je usoda koprske Jestvine. Kaj bo z njenimi obrati, vodstvom? Ali Jestvine s 1. 7. 2000 ne bo več?
“ Marcator si je pred leti zastavil usmeritev, kaj vse bo nakupil, prevzel, pripojil...Med temi je bila tudi firma Jestvina Koper. Morebiti zaradi, rekel bi, “kontriranja” trojčku (Živila -Emona Obala - Emona Merkur). Ker se zadeva z Emono Merkutjem ni izšla, je Emona Obala ugotovila, da nima več interesa biti v Jestvini. Mercator pa je že pred dvema letoma kupil 20 % delež, in pri tem ostal. To se je vleklo do lanskega leta. Zmenili smo se, da Emona Obala proda večinski delež, ki smo ga kupili mi, in danes lahko rečemo, da smo lastniki okrog 90 % Jestvine. Ostale delnice poseduje okrog 300 zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. Poskušali bomo odkupiti tudi te delnice, ali jih lasmikom zamenjati z delnicami Mercatorja. Sedaj bomo dobili točno menjalno razmerje, saj se je Jestvina na novo ocenila in prišlo je tudi do nekoliko nižje njene vrednosti. Če bodo revizorji potrdili obe bilanci, sledijo nadaljnji postopki. Jestvine s 1. 7. 2000 naj ne bi bilo več. Mercator - Degro bo tako imel na Slovenski obali skupaj okrog 85 prodajnih enot. Pri Jestvini je bilo nekaj nostalgije, nekaj odpora, sedaj pa je sodelovanje z odgovornimi iz tedna v teden boljše. Vsekakor je jasno, da takšne majhne firme, kot je Jestvina, ne bi mogle obstati same. Nekdo bi jih tako ali drugače kupil. Res je, da bo pri tem nekaj delavcev odveč. Nikoli tudi nisem dejal, da bo kdo moral na cesto. Sodelujemo. Iščemo najboljše rešitve. Spremembe bodo pozitivno vplivale na delo, že na primer pravilno postavljanje blaga na police.
Sprašujete, kaj z majhnimi trgovinami? Na žalost majhne trgovine ne morejo doseči ugodnih nižjih nabavnih cen, zato so tudi njihovi končni prodajni artikli dražji. Marsikatera bo šla.
V M-Degroju smo naredili pregled, katere Jestvinine trgovine se podvajajo z našimi. Na veliko srečo sta to samo dve; ena v Portorožu - Market Jestvina na plažnem objektu, ki jo nameravamo prodati Emona Obali za trgovino “24 ur”. Naslednja, ki ne bo več market, pa je lucijska št. 74.
Franc Krajnc
Zapletena pot do tretje univerze na Primorskem
Po besedah dr. Jožeta Mencingerja, rektorja Univerze v Ljubljani, Ljubljanska univerza načelno podpira ustanavljanje univerze na Primorskem, sama pri tem ne namerava sodelovati, vendar ustanavljanja ne bo zavirala.
V začetku marca se je v Kopru mudil na delovnem obisku rektor Univerze v Ljubljani dr. Jože Mencinger. Sestal se je s predstavniki Visokošolskega središča, visokošolskih zavodov in raziskovalnih ustanov z obalnega območja, ki so ga seznanili z razvojnimi načrti, sporoča Zdenko Ferletič, svetovalec župana MO Koper za področje informiranja. Ustanavljanje univerze na Primorskem je ambicija za katero zelo čvrsto stojijo in jo tudi finančno podpirajo vse tri tukajšnje občine skupaj z Novo Gorico, je poudaril direktor visokošolskega središča v Kopru Danijel Božič, vendar same ne bodo mogle naprej.
Dr. Mencingerje povedal, da se stališče Ljubljanske univerze ni spremenilo in da ustanavljanje univerze na Primorskem načelno podpira. Sama pri tem ne namerava sodelovati, vendar ustanavljanja ne bo zavirala, še posebej ker primorska univerza namerava odpirati programe in dejavnosti, ki se ne bodo pokrivale z visokošolskimi programi v Ljubljani. Poudaril je tudi, da pri ustanavljanju nove univerze ne bi smeli konkurirati na finančna sredstva, ki jih država danes namenja za to področje družbenih dejavnosti, pač pa zahtevati, da se obseg sredstev za visoko šolstvo in razsikovanje poveča. Izpostavil je še problem profesorskega kadra, ki ga povsod primanjkuje. Ljubljanska univerza sicer ne bo ovirala sodelovanja njenih kadrov s tukajšnjimi ustanovami, vendar to ne sme ovirati njihovega redenega dela v matičnih ustanovah. Dr. Jože Mencingerje tako tudi eden redkih pristojnih s področja visokega šolstva, ki je brez oklevanja kar naravnost povedal kako namerava ravnati Univerza v Ljubljani. V Mariboru verjetno mislijo podobno, vendar tega ne povedo. Še en dokaz torej, da se bodo akterji tretje univerze na Pri-moskem morali nasloniti predvsem na lastne moči, znanje, finance in kader. Vsega tega žal res ni veliko, ker možgani kot po nekem nepisanem pravilu odtekajo v Ljubljano. Mirko Miklavčič (Generali SKB) je pred kratkim opozoril še na eno nevarnost in sicer na odliv kapitala in prenos lastništva nekaterih pomembnih podjetij iz Kopra v Ljubljano. Če v Kopru ne bo nove vrednosti, novih naložb, močnih finančnih skladov, ne bo novih zaposlitev, kar ima lahko za snovanje tretje univerze katastrofalne posledice. Dr. Mencinger se je udeležil tudi delovnega kosila s predstavniki občin in gospodarstva.
Franc Krajnc
Nesoliden
podjetnik?
Vibor Resinovič vzel akontacijo, dela pa ni dokončal v dogovorjenem roku
Samostojni podjetnik Vibor Resinovič, ki ima svojo firmo V1AL v Hrpeljah, Pod hribom 8 je že 15. septembra lani od nemškega državljana Gerda Pfeila in njegove življenske sopotnice Ane Versič vzel akontacijo 20.000 DEM z obljubo, da bo v njihovi hiši Istrskega odreda 56 v Luciji montiral okna in vrata. Dogovorili so se za 6-teden-ski rok za izdelavo, vendar dela vse do danes ni dokončal, sta bila ogorčena naročnika, ko sta se pred nedavnim oglasila v našem uredništvu. Poslala sta mu že štiri urgence in grozita s sodiščem. Pravita, da je podjetnik Resinovič, ki je posel prevzel in sprejel tudi akontacijo, vedno našel milijon izgovorov, zadnje časa pa ga nista mo-gla dobiti niti na telefon. Vrednost dela na rekonstrukciji hiše, ki ga je Resinovič doslej že opravil naj bi po besedah gospoda Pfeila znašala le okrog
12.000	DEM. Resinovič pa je vzel
20.000	DEM akontacije. Celotna vrednost del brez davka naj bi znašala 28.000 DEM. Nadzor vrši podjetje BMB d.o.o iz Lucije. Direktor firme BMB Milan Brčin naj bi tudi že večkrat posredoval, vendar neuspešno. Naročnika sta v uredništvo prinesla tudi nekaj papirjev, ki lahko obremenjujejo podjetnika. Pravita, da bosta zahtevala odškodnino in da se bosta, če bo zares potrebno, obrnila na so dišče. Mi seveda nismo mogli ugotoviti kaj vse tiči za sporom in ali nista naročnika morda nekoliko spreminjala svojih prvotnih idej kako naj bi tekla obnova hiše. Vibor Resinovič pravi, da je v tem času v Kopru prev zel neko veliko delo zato obljubljena-ga v Luciji ni mogel pravočasno opraviti. Po telefonu nam je povedal, da je med delom prišlo do manjših sprememb naročila in hkrati dodaja, da bodo vsa dogovorjena in naročena dela pri naročnikih končali še ta teden. Klasičen izgovor, ki lahko nesolidnega izvajalca stane tudi kakšen posel. Ana Versič in Gerd Pfeil lahko sedaj le upata, da bo samostojni podjetnik tokrat držal besedo. Slepo zaupanje v poštenost izvajalca jih je stalo že kar precej živcev.
Kdaj nove označevalne table?

VANGANEL
Ha
GABRCA
’ M. «at 'WKt	m* M '	.* *
Izolski IMMAGE STUDIO d.o.o. je že lansko poletje, menda po naročilu ene izmed obalnih občin, pripravil idejni osnutek označevalnih tabel z logotipi za kolesarje, pešpoti, vinograde, “evropsko pot” in izletnike, ki bi jih lahko postavili v Slovenski Istri. Osnutek je, kot kaže, obležal v predalu. Izvajalec Drago Mikulin nam je namreč povedal, da doslej, kljub poslanim ponudbam, ni dobil naročil ali navodil, kaj naj stori s temi osnutki.
Informativno razvedrilni časopis ^Brezplačni mali oglasi
Tel.&fa\: 066/272-642. 273-231. 272-286__
Javno pismo in odgovor Joška Jorasa nekdanjemu državnemu sekretarju v MNZ, Francu Juriju:
“Tako imenovana civilna družba za mejo v Istri”
Ali je 18.000 podpisov premalo ?
Ne, gospod Franko Juri, motite se. Hudo se motite, ko v trenutkih osebnega neuspeha krivdo za jalov rezultat vašega zunanjepolitičnega dela valite na civilno družbo. Slovensko ljudsko stranko in na mojo osebo. Vaš odstop s funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve pač ni drugega kot logična in nujna posledica nekonsistentne, slabo zastavljene in slovenskim interesom nasprotne zunanjepolitične strategije, ki seje z Vašo intezivno podporo negativno odražala na delu slovenskega ozemlja, ki je zaradi dogodkov polpretekle zgodovine v nacionalnem vprašanju izjemno ranljiv.
Priznam pa, da sem se globoko odahnil, ko sem zvedel, da novi zunanji minister dr. Dimitri Rupel Vaš odstop sprejema brez zadržkov, četudi vem, da utegne biti Vaša užaljenost prav kmalu potolažena z dobro plačanim veleposlaniškim mestom. Kot se govori, morda celo z rimskim.. Kaj bi Vaše morebitno “zastopstvo” Republike Slovenije v Rimu znalo prinesti istrskim Slovencem si tudi ni težko zamišljati. Nedvoumno si boste še bolj prizadevali, da Istra postane tako imenovana multikulturna regija, kar je obenem tudi zelo realističen in uresničljiv projekt tržaške skrajne desnice, ki bi Italiji v primeru realizacije omogočil restavracijo itali-janstva v slovenskem, kaj hitro pa tudi v hrvaškem delu Istre. Za kakšno multikulturnost v tržaški, videmski in goriški pokrajini Italjani seveda še slišati nočejo in še dolgo ne bodo hoteli. Ne, multikulturnost more najti svoje mesto zgolj v slovenskem primorju, seveda zjasnim preferiranjem italijanskega jezika in s poudarkom na vodilnosti italijanske kulture. Kdor si ob tem drzne pomišljati ali celo protestirati zoper očitno podcenjujoč odnos italijanskih oblasti do Slovencev v Italiji, kot denimo Samo Pahor v Trstu, ga brž označite za nacionalista.
Tako tudi mene po krivem obtožujete naconalizma in hkrati grdo klevetate, da vsa moja obupna prizadevanja za ohranitev slovenstva v zaselkih na levem bregu Dragonje izvirajo iz nekakšnega bolestnega hropenja po medalji in spominskem obeležju. V teh dneh, ko se jasno kaže Vaš omalovažujoč odnos do slovenstva, slovenskih nacionalnih interesov in bodoče državne meje Vam pač ne preostane drugega, kot da me skušate moralno in osebno diskvalicirati na zelo nedostojen način. Resnice vseeno ne morete utišati. Vsaj na takšen način ne. In resnica je, da so obmejni slovenski kraji vse od konca II. svetovne vojne (1954) bili deležni kaj malo pozornosti in narodnostne podpore, tako s strani nekdanjih republiških organov Socialistične Slovenije, katere funkcinar, to morate priznati, ste s ponosom bili tudi Vi, kot tudi s strani sedanjih državnih organov svobodne in neodvisne Slovenije, katere diplomat ste - kakšno naključje, spet vi g. Franco Juri. In samo v tem gre iskati vzrok za narodnostna prizadevanja in delovanje civilne družbe za mejo v Istri. Skušamo pač napraviti konec tisti jugoslovanski miselnosti, ki je reševanje slovenskega narodnostnega vprašanja v Istri klasificirala kot napad na bratstvo in nedopusten slovenski nacionalizem. Žal sedaj ta ista nerešena vprašanja iz preteklosti še siloviteje butajo na
plan. Kot sem že dejal zato ne morete pripisati meni, civilni družbi in Slovenski ljudski stranki, kije bodimo iskreni, vendarle uspela preprečiti amputacijo polovice piranskega zaliva in zaselkov na levi strani Dragonje.
Z osuplostjo spremljam Vašo vnemo, kako na vsak argument v prid strateškim interesom naše (slovenske, da ne bo pomote) mlade države, izbrskate tisoč in še več nemogočih ugovorov v smeri, daje Hrvaška tista, ki je upravičena do polovice Piranskega zaliva, in zaselkov na levem bregu Dragonje in mejaštva z Italijo, ki utegne slovenskemu morju presekati teritorialno povezavo z odprtimi vodami Jadrana. Takšne in podobne izjave, kot jih je denimo pred dnevi podal Vaš brat Aureli (poslanec D Z Republike Slovenije) na radiu Študent rekoč “da je Slovenija nesporno suverena samo do polovico Piranskega zaliva” so katastrofalnega učinka. Hrvaški so namreč naravnost idealno povabilo, da suvereno intenzivira svojo prisotnost v zalivu s poli-ciskimi čolni, sodobno raketno top-ovnjačo in kazenskim pregonom slovenskih ribičev, če si drznejo zapluti preko sredine zaliva. Skratka, Hrvaška vse očitneje prevzema civilno kazensko jurisdikcijo “v svoji polovici zaliva”.
Vi se temu, kot Vas je razumeti, nikakor nočete zaoperstaviti, z diplomatskimi protestnimi notami, temveč vidite rešitev v čimhitrejši ratifikaciji maloobmejnega sporazuma, ki bi Hrvaški podelil še formalnopravni naslov do uporabe tega morskega ak-vatorija. Vprašanje ozemeljske pripadnosti Piranskega zaliva bi se tako spretno odložilo na čas, ko se v tiho diplomacijo ne bo več vmešaval sentiment “domnevnih patriotov”. Kakšna bi bila pogajalska stališča slovenske diplomacije in možnosti za ohranitev ozemljske celovitosti Piranskega zaliva po dolgih letih slo-vensko-hrvaškega soupravljanja, pa boste še najboljše vedeli prav Vi g. Juri, zato o tej opciji ne bom razpravljal. Dotaknili ste se tudi dogotkov v zvezi z adaptacijo moje hiše, ki stoji na prceli 4651 K.O. Sečovlje, zaselek Mlini. Naš zaselek ni bi nikoli nikjer naveden, da bi bil dodeljen Občini Buje, razen samovoljna odločitev tedanjih občinskih uslužbencev, kje poteka občinska meja za časa Jugoslavije. Brez pravne podlage.Tudi slovenski diplomati bi si ga najraje odkrižali, če bi to bilo le mogoče. Resje, soglasje za adaptacijo za mojo hišo sem pridobil v Občini Buje, ker so si dovolili v Občini Piran malomaren odnos do svojega območja, kateri je že stoletja sestavni del občine Piran.V Bujah so si to pristojnost vzeli brez pravne podlage. Seveda ste pozabili zapisati, da sem že takrat, leta 1984, poskušal pridobiti soglasje za adaptacijo hiše v občini Piran. In kaj so mi odvrnili? Naj se za božjo voljo odpovem nacionalizmu in sejanju narodnostnih konfliktov, saj bom soglasje pridobil brez vseh težav v Bujah. Na moje vztrajno oporekanje čemu neki naj bi hodil v Buje, ko pa zaselek Mlini pripada v K.O. Sečovlje so mi odvrnili, da pač iz praktičnih birokratskih razlogov, oziroma saj živimo v Jugoslaviji brez meja. Tako sem jo z mešanimi občutki mahnil v Buje na občinski urad, kjer sem res kmalu pridobil potrebna soglasja za adaptacijo hiše. Mar naj bi na svoji parceli postavil šotor in ponižno čakal, kdaj se boste prav Vi potegnili za slovenski značaj
teh krajev. Mislim, da bi revež čakal še danes, spomenika mi pa kljub vsemu še vedno ne bi privoščili. Toliko o teh dogodkih. Osebno veliko spomeje ocenjujem Vaš parcialni, necelosten pristop do obravnavane 670 kilometrske meddržavne razmejitvene črte, ki vnaša še dodatno zmedo glede upravičenosti in uporabnosti posameznih kriterijev razmejevanja na različnih sektorjih meje. Soočeni smo z očitnim manipulativnim menjavanjem kriterijev po načelu, da se uporabi tisti, ki je za Hrvaško v posameznem primeru ugodnejši. Tako Hrvaška predlaga, da bi v primeru Bužini in Škodc-lin uporabili kriterij "naravne meje” po strugi Dragonje, v primeru Tardinovega vrha in območij ob reki Muri pa bi se temu kriteriju seveda odpovedali in se oprli na, za Hrvaško ugodnjejši kriterij katastrskih meja.
Če torej Hrvaška izpodbija suve rcnost Republike Slovenije v zaselkih na levem bregu reke Dragonje samo zato, ker je v preteklosti ( in zal tudi v sedanjosti) bila v poziciji izvajati posamezne elemente jurisdikcije (izključne, celostne in nedeljene jurisdikcije v tem prostoru Hrvaška ni imela) potem je jasno, da upoštevajoč ta isti kriterij Hrvaška nima nikakršne pravice operirati na ob močju - desnem bregu Mure. Napak je torej govoriti, daje naloga slovenske diplomacije zgolj označitev državne meje, če je očitno, da njen potek še zdaleč ni ugotovljen, kaj šele določen. Ravno zato je bila ustanovljena mešana slovensko-hrvaška diplomatska komisija za ugotovitev in označitev meje med državama. Kje bi le ta utegnila potekati v zadnjem priobalnem in morskem sektorju pa diplomatski komisiji žal še do danes ni uspelo ugotoviti. Ta oreh naj bi zato strla zunanja politika s svojimi diplomati. Veselim se , da ni nič več tajno. Tajnost namreč Sloveniji nikoli ni prinesla nič dobrega. Samo zaščito politikov, ki Sloveniji niso znali biti naklonjeni. Usoda meni tako ljubih krajev ob rečici Dragonji in Piranskega zaliva tako še vedno ostaja negotova. Formalnopravno za celovitost Piranskega zaliva ni preprek, pa naj g. Juri še tako oporeka. Določbe zadnje mednarodne konvencije o pravu morja o razumevanju teri-toralnih morij sosednjih obalnih držav so jasne.
“Razmejevanje teritorialnih morij dveh ali več sosednjih držav se opravi s sporazumom. Če sporazuma ni mogoče doseči, potem nobena od držav ne sme razširiti svoje teritorialne morje prek črte sredine. Od tega pravila se lahko odstopi samo, če opravičuje drugačno ramejitev zgodovinski naslov ali kakšna druga posebna okoliščina”
Še vzpodbudnejša za Slovenijo je obrazložitev Mednarodnega sodišča v primeru britansko-nor-veškegs spora o mejah teritorialnega morja Norveška "Končno obstaja dejavnik, ki seže preko meja čistih geografskih faktorjev in katerih pomen se ne sme zanemariti: to so posebni gospodarski interesi specifični za neko področje, katerih obstoj in važnost jasno dokazuje dolgotrajen običaj”.
Marje tudi to premalo za optimizem?
Joško Joras, Sečovlje I, Slovenija
Akcija “Moj zdravnik 2000” že odmeva Moj zdravnik 2000
Največ kuponov na Slovenski obali doslej za dr. Petra Bossmana
Primorski urtip se je pridružil akciji “Moj zdravnik 2000”, ki jo že četrto leto organizira revija za zdravo življenje, VIVA. Med nami so ljudje, ki so si za svoje življensko poslanstvo izbrali zdravniški poklic. Da bi se jim vsaj deloma oddolžili za nesebično delo in pomoč, smo tudi mi v Primorskem utripu razpisali akcijo in objavili glasovnico, ki jo prosimo izpolnite in pošljite ali dostavite kar v uredništvo Primorskega utripa, Obala 125 v Luciji. Akcija traja do konca marca.. Glasovnice, ki nam jih boste prinesli ali poslali bomo nemudoma poslali organizatorju akcije, reviji VIVA v Ljubljano.
V tej številki objavljamo tudi nekaj mnenj pacientov dr. Petra Bossmana.
Breda Rustja, Lucija
“Že več kot deset let sem pacientka dr. Petra Bossmana, že od tedaj, ko je še deloval v Zdravstvenem domu v Luciji. Imela sem veliko zdravstvenih težav, saj sem kot mlada pregnanka v času vojne preživljala hude čase in pomanjkanje. Dr. Boss-man me skrbno posluša, lajša vse kar je v njegovi moči. Nobenih predsodkov nimam. Njegov pristop do pacienta je prijazen, cenim ga kot strokovnjaka, človeka humanista, ki nikoli ne pokaže slabe volje. Akcijo VIVE in sodelovanje Primorskega utripa v njej, pozdravljam. Želim in pričakujem, da bo dr. Bossman deležen ustreznega priznanja in da bi bil izbran za zdravnika leta. Mislim tudi, da uspeh v zdravstvu, ki se je znašlo v povsem novem, ne preveč zavidljivem položaju, zavisi tudi od uspeha in truda posameznega zdravnika. Neprijetnosti, ki jih lahko doživijo posamezni pacienti, kot na preimer gospa Jenko, bolijo.”
Tamara Sodevilla, Lucija
Begič Joso, Seča, humanitarni aktivist
Verica Lah - Varušek, Lucija
Primorski utrip se pridružuje akciji “Moj zdravnik 2000”, ki jo že četrto leto organizira revija za zdravo življenje VIVA. Vsakdo izmed nas se v življenju kdaj pa kdaj znajde v okoliščinah, ko si sam ne more več pomagati. Takrat mora pomoč poiskati pri drugem človeku. Med nami so ljudje, ki so za svoje življensko poslanstvo izbrali pomoč ljudem v stiski. Prepričani smo, da je v Sloveniji, seveda tudi na Slovenski obali, veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in zato tudi veliko zadovljnih pacientov. Akcija “Moj zdravnik 2000” s svojo usmeritvijo nudi priložnost usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požrtvovalno opravljajo svoj poklic. Z akcijo MOJ ZDRAVNIK se tem plemenitim ljudem vsaj simbolično zahvalimo za njihovo delo.
Za korekten potek akcije bo skrbela strokovna komisija, v kateri so: Primarij dr. Marko Demšar (predsednik), prof. dr. Pavle Predoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. Ivan Cibic in dr. Dean Klančič.
Akcija “Moj zdravnik 2000” seje začela z januarsko št. revije Viva, končala pa se bo z razglasitvijo najbolj cenjenega zdravnika za leto 2000, 6. aprila na predvečer Svetovnega dneva zdravja. Kupon za glasovanje je v Primorskem utripu objavljen še v tej številki.
Kaj morate storiti?
Izpolnite kupon in ga pošljite na uredništvo revije Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana. Na kuponu zapišite naslov ter ime in priimek splošnega zdravnika, za katerega glasujete. Če bo kakšen kupon prispel tudi na naše uredništvo, ga bomo seveda z veseljem posredovali reviji Viva. Kupon lahko prinesete tudi v uredništvo Primorskega utripa do vključno 25.3.2000.
r
“O mojih srečanjih z zdravniki bi lahko napisal knjigo. Prva moja zdravnica je bila dr. Juretič- Sodja. Vse je bilo v redu dokler nisem začel iskati svojih pravic. Že deset let sem pacient dr. Petra Bossmana. Nkoli ni bilo nič narobe, vedno nam skuša pomagati, kolikor le more. Nikoli ni delal razlik med pacienti, tudi onimi iz Bosne. V naši družini živimo skromno življenje, žal nas včasih daje tudi bolezen, zato nam je prijazna strokovna zdravniška pomoč še kako potrebna. Tudi sem postal humanitarni delavec - aktivist in kolikor le morem skrbim za revne ljudi. Leta 1992 sem prejel občinsko in republiško priznanje Rdečega križa. Pred novim letom smo organizirali mednarodni konvoj z humanitarno pomočjo (pet vlačilcev in dva kombija) za Kosovo.”
Nada Fikfak, Malija. Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan
“ Z dr. Bossmanom imam dobre izkušnje. Veliko mi je pomagal pri zdravljenju hčerke Martine. Enkraten in prijazen človek je in če je potrebno pride on ali njegova žena, ki je tudi zdravnica, na dom. Vsi v naši družini smo pacienti dr. Bosssmana. Želimo mu, da bi res prejel tudi kakšno javno priznanje za svoje delo, ki si ga po mojem mnenju tudi zasluži.”
___________________Franc Krajnc
viva
Ime in priimek
, 'ir; N
pl
n
naslov
Ime in priimek splošnega zdravnika (zdravstveni dom):
Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje:
L.
J
“Kot pacientka imam z dr. Bossmanom same pozitivne izkušnje. Zna svetovati in je hkrati tudi dober psiholog. Mislim, da se veliko razdaja, kar od njega zahteva precej življenske energije. Nikoli ne malica takrat, ko je čas malice, ker se pač najprej posveti bolnikom. Mislim, da skupaj z višjo medicinsko sestro Sonjo Terčelj predstavljata kar dober tim. Bolnik kot laik se včacih ne znaš postaviti in biti odločen. Mislim pa, da pri dr. Bossmanu to niti ni potrebno, saj pacienta sprejme z odprtim srcem, se mu posveti in ne administrira tako kot to radi počenjajo drugi. Mnogim ljudem je bilo žal, ko se je preselil v Koper. Ne vem kaj se mu je zamerilo v Luciji. Morda so višji bili ljubosumni na njegove uspehe, ker so nižje zdravstvene delavke hodile k njemu na strokovne posvete?”
“Moj zdravnik je dr. Peter Bossman. Nisem ga poznala. Zanj sem se odločila, ker sem slišala, da je dober. Ima lep pristop do pacientov, jih posluša in razume. Je prijazen in nikoli ni slabe volje. Nudi pomoč v vsakem času in je, kar ni nepomembno, tudi odličen diagnostik. Vsaj zase lahko to trdim. Dr. Bossman je človek, ki na pacienta deluje pomirjujoče. Žal mi je, ker je odšel iz Lucije, vendar me zaradi oddaljenosti to zaenkrat ne moti.”
Zdravo življenje - manj raka
Zveza društev za boj proti raku je postala polnopravna članica evropskega združenja. Obeležitve boja proti raku pri nas odslej v oktobru in ne več v začetku marca. Ponovna oživitev Obalanega društva za boj proti raku.
Prvi teden v marcu obeležujemo pri nas teden boja proti raku, letos je bilo to od 5. do 11.3. 2000.
Slavnostna seja zveze društev za boj proti raku, ki povezuje 12 regijskih društev, kar je bil tudi osrednji dogodek tega tedna, je bila v sredo, 8. marca v Ljubljani, kjer so ministrstvi za zdravstvo in šolstvo ter zavod za šolstvo, Onkološki inštitut, Inštitit za varovanje zdravja, Rdeči križ ter Zveza društev za boj proti raku podpisali slovesno izjavo 10- letnega programa dela Zveze slovenskih društev za boj proti raku, dan kasneje, 9. marca pa jc bila na Onkološkem inštitutu proslava ob 50-letnici ustanovitve registra raka za Slovenijo.
Ercd kratkim iC-SVOlo dejavnost ponovno oživilo Obalno društvo /a hoj prnfi raku, ki sicer deluje /p tl Ipt Njena predsednica je Marica Sonc, podpredsednica pa dr. Jadranka Vrh - Jcrmančič, specialistka patologije in enologije v Splošni bolnišnici Izola. Drušvo gostuje v prostorih Mandrača v krajevni skupnosti Semedela Uradne ure imajo vsako sredo popoldne, dosegljivi pa so na začasni telefonski številki 275 - 393. V tednu boja proti raku bodo posebno pozornost namenili učencem šestih in osmih razredov, ki so lani novembra reševali anketo ob zaključku podpisa svačane zaobljube, da v šolskem letu ne boo prižgali cigarete. Izbrane bodo nagradili z osebnimi računalniki. Sicer pa so na voljo za vse informacije o dejavnosti društva in včlanjevanju, za informativno gradivo različna predavanja in organizacijo preventivnih pregledov dojk. Organiziranost društva kljub imenu obalno’ vključuje tudi kraško notranjske občine. Ker je to območje zelo težko obvladljivo, se bodo v okviru društva dogovorili za ustreznejšo rešitev.
V Sloveniji vsako leto na novo odkrijejo 8 tisoč primerov rakavih bolezni. Pri moških sta najpogostejša pljučni in kožni rak, pri ženskah pa rak na dojki in kožni rak. Večinoma zbolevajo odrasli in starejši ljudje, moški in ženske v približno enakem razmerju.
Strokovnjaki poudaijajo, daje napoved bolezni v veliki meri odvisna od tega, kako zgodaj je bila odkrita, na njeno pojavnost in potek pa lahko vplivamo tudi sami z načinom življenja in prehrano. Zdravo življneje - manj raka je tudi tema letošnjega boja proti raku, ki ga v Sloveniji zadnjič praznujemo prvi teden v marcu. Zveza društev za boj proti raku je namreč postala polnopravna članica evropskega zrduženja, kjer teden boja proti raku obeležujejo v oktobru, jc zapisala Silva Fcrlctič.

*OMATES d.o

Produkcija in trženje programa TV CAPRIS
P.P. 253, 6320 PORTOROŽ Tel./fax: (066) 471 - 401 GSM: 041 631 -017 e-mail: inlo@domates.si


Poslovalnica TPC Lucija,
A teUfax: 066/773-296
Poslovalnica Koper, Pristaniška!, tel.:066/278-600, fax: 066/276-788
*	IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU
*	ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL
%
J
Povabilo piranskim svetnikom naj darujejo kri
KRONIKA DNEVA IN NOČI
Izvršni odbor Območnega zruženja Rdečega križa Piran poziva v pismu člane in članice občinskega sveta Piran, da ob Svetovem J.'evu zdravja tudi sami darujejo kri, dragoceno življensko tekočino, kije ni uspelo izdelati še nobenemu laboratoriju na svetu.
Organizacija krvodajalstva na Slovenskem sega v leto 1953 in sodi med najpomembnejša javna pooblastila Rdečega križa. Naši humanitarni, nevladni organizaciji z več kot 130-letno tradicijo je uspelo v državi Slo-veniji doseči tako število krvodajalcev, da sodimo v sam svetovni vrh. Vse dosedanje izkušnje in doseženi rezultati pri organiziranju karvodajal-stva so opravičili temeljna načela krvodajalstva: prostovoljnost, brezplačnost in anonimnost.
Pri Redečem križu ocenjujejo, v kolikor bo dajanje krvi tudi v prihodnje ostalo na teh temeljih, da bodo prejemniki krvi - bolniki, vami. Krvodajalstvo temelji na globokem humanizmu in zavesti človeške solidarnosti, torej po principu, da naj bi kri prispeval vsak dokler je zdrav in sposoben. Le tako bo ob vsakem času optimalno na razpolago vsem, ki jo potrebujejo. Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja je Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Svetovna zdravstvena organizacija proglasila s sloganom: “Kri rešuje življenje. Moja kri - vama kri, zame, zate, za vsakogar”. (Safe blood starts with me). To pomeni, da moramo sami poskrbeti, da so naše življenske navade take, da omogočajo in kar najbolj verjetno zagotavljajo, da smo in da bomo čim dlje zdravi. Vsa prizadevanja so usmerjena v dosego zavesti, ki kreira in propagira pozitiven življenski stil slehernega posameznika.
Rdeči križ vabi tudi svetnice in svetnike občine Piran, da darujejo to dragoceno življensko tekočino, ki je ni uspelo izdelati še nobenemo laboratoriju na svetu. “Z vašo udeležbo boste podprli vsa lokalna, nacionalna pa tudi mednarodna prizadevanja v zvezi z darovanjem krvi, predvsem pa boste na prvem mestu pomagali pri ozdravitvi ali celo ohranitvi življenja”, so zapisali pri Redečem križu in so prepričani, da se bodo kot
članice in člani občinskega sveta udeležili krvodajalske akcije, kar bo hkrati njihov vstop v veliko družini krvodajalcev.
Krvodajalska akcija je bila v petek, 10. marca 2000 ob 8.30 uri na oddelku za
transfuzijo pri Splošni bolnišnici Izola.
Od povabljenih piranskih svetnikov se je krvodajalske akcije udeležil le Joško Joras
“Upam, da je ne bom nikoli potreboval sam. Nekoč se mi je ponesrečil sin in že takrat sem se odločil, da . bom daroval kri. Povabilo Rdečega križa Piran mi je prišlo kot naročeno. Tudi moja mama je dolga leta darovala kri”, nam je v povedal Joško Joras ( na sliki).
Mojca Tominc (na sliki) iz Pirana je že 30 krat darovala kri. Prepričal jo je njen oče, kije bil tudi krvodajalec. “Nikoli mi ni bilo slabo, vse je v redu”, nam je dejala potem, ko soji odvzeli 3 del krvi. Tudi Piško Edi iz Pobegov je postal krvodajalec, in še mnogi drugi. Ana Jakič, predsednica Območne organizacije RK Piran je tokrat že štiriindvajsetič darovala kri. Valentina Klemše, sekretarka RK Piran pa osmič.
Irena Kramar, dr. med.
Predstojnica Oddelka za tran-fuzijo krvi v Splošni bolnišnici Izola.
“Prebivalci Slovenske obale so hitro razumeli pomen dajanja krvi.
Premagali so strah pred neznanim in se vsako leto v večjem številu odzivajo na krvodajalsko akcijo. Že prvo leto jijh je prišlo 2017. Mnogi so glede tega že postali pravi rekorderji. Lani je bilo v našem Oddelku sprejetih 5.202 kravodajalcev. 4770 jih je dalo kri, med njimi 155 takih, ki so si dali odvzeti kn (autologna transfuzija) za potrebe pri lastni operaciji. Lani je prišlo 699 novih krvodajalcev, največ je bilo med njimi vojakov. Med sprejetimi krvodajalci smo jih odklonili 407. Med krvodajalci je bilo 2/3 moških in 1/3 žensk. Razmerje se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo.
Z večanjem povprečne starosti prebivalstva oz. padanju števila porodov se veča tudi potreba po krvi, zato je vsak akcija zelo dobrodošla, nam je med drugim povedala dr. Irena Kramar.
Srečanje krvodajalcev občine Piran
Redno letno srečanje krvodajalcev občine Piran bo 7. aprila v hotelu Marko v Portorožu. Ne tem srečanju bodo podelili tudi priznanje Vojki Štular in sicer srebrni znak Rdečega križa Slovenijie za spodbujanje humanitarnih dejanj.
Oboroženi pripadniki italijanskih varnostnih organov na lovu za pobeglim kolegom prestopli mejno črto na Škofijah in prišli v notranjost RS. Direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli je o nenavadnem mejnem incidentu že obvestil ministra za notranje zadeve RS.
Obvestilo za javnost
“Dne 2. 3. 2000 ob 13.30 uri so policisti PMP Škofije na mejnem prehodu Škofije opazili, da iz smeri italijanskega mejnega prehoda proti Republiki Sloveniji beži neznana oseba. Ker je oseba bežala v smeri proti Duty-Free Shopu in pri mejnem kamnu 88/2 zavila desno (gledano iz smeri Republike Italije) ter z begom nadaljevala ob mejni črti proti mejnima kamnoma 88/3 in 88/4, je z namenom prijetja te osebe v nasprotni smeri steklo pet policistov PMP Škofije pod vodstvom pomočnika komandirja.
Za osebo sta na razdalji približno 50 metrov stekla dva italijanska policista z mejnega prehoda Škofije. Ker je bilo očitno, da bosta policista med zasledovanjem prestopila mejno črto, je za njima takoj stekel policist PMP Škofije, ki je opazil, da sta navedeno mejno črto prestopila pri mejnem kamnu 88/4 in z zasledovanjem nadaljevala približno 50 metrov v notranjost RS. Slovenski policist je navedenima ukazal naj se takoj ustavita, kar sta italijanska policista tudi upoštevala in prenehala z zasledovanjem.
Medtem so policisti PMP Škofije že prijeli pobeglega neznanca in ga peš peljali proti mejnemu pehodu. Med potjo so se srečali s prej omenjenima italijanskima policistoma, ki sta v spremstvu našega policista ravno tako šla proti mejnemu prehodu tako, da so preostali del poti šli skupaj. Neznanec je bil priveden v službene prostore PMP Škofije, italijanska policista pa sta sc nemudoma vrnila na italijansko stran.
V	času sledenja pobeglega je do objekta MP Škofije na slovenski strani prišla tudi skupina dvanajstih finančnih stražnikov (9 v civilu in 3 v uniformah), ki so povedali, daje pobegli njihov pripadnik in da so se zbali, da si bo kaj naredil (samopoškodovanje). Slovenski policisti sojih opozorili, da so na območju R Slovenije in naj se vrnejo v R Italijo, kar so tudi takoj storili.
V	postopku s prijetim neznancem in z zbiranjem obvestil smo ugotovili, daje prijeti pripadnik italijanske finančne straže V.G., zaposlen na MP Škofije. 1. 3. 2000 so ga prisilno hospotalizirali v bolnišnici Cattinara zaradi duševnih zdravstvenih težav. 2. 3. 2000 je iz bolnišnice pobegnil in vstopil na redni avtobus Trst-Koper slovenskega prevoznika, s katerim seje pripeljal do MP Škofije, odkoder je peš pobegnil v Slovenijo. Pobeglega smo pridržali na PMP Škofije in ga po ugotovljeni identiteti ter glede na prej omenjene zdravstvene težave izročili italijanskim varnostnim organom.
Ker ima opisani dogodek vse znake mejnega incidenta zaradi prestopa državne meje oboroženih pripadnikov italijanskih varnostnih organov, zadevo obravnavamo kot mejni incident. O vsem smo takoj obvestili ministra za notranje zadeve, ki bo obvestil ministra za zunanje zadeve RS.
Koper, 2. 3. 2000
EMIL ČEBOKLI Direktor policijske uprave Koper Svetovalec vlade
UMRL 75-LETN] D.M. IZ PIRANA
V izolski bolnišnici je v petek, 10. 3. zjutraj za posledicami poškodb iz prometne nesreče umrl 75-letni državlajn Makedonije D.M., kije začasno živel v Piranu. V nesreči je bil udeležen kot pešec dne 8. 3. zvečer, ko gaje pri Šmarjah zbil osebni avtomobil.
PIRANSKI POLICISTI ODVZELI MALDENIČU SAMOKRES
Piranski policisti so med postopkom s tremi mlajšimi ljubljančani pri enemu za pasom našli samokres znamke CZ cal. 7,65 mm. V okvirju je imel dva naboja. Ker za orožje nima dovoljenja so mu samokrez zasegli, Ljubljančana pa prijavili v postopek pri sodniku za prekrške.
NE PUŠČAtlTE AVTOMOBILOV ODPRTIN
Koprski policisti obravnavajo tatvino denarja iz odklenjenega avtomobila Opel Corsa, ki je bil v soboto, 11.3. ob 16.31 parkiran na avtobusni postaji na Pobeški cesti pred pokopališčem.
Opozorilo vsem, ki se (čeprav, “le za trenutek”) oddaljijo od svojega jeklenega konjička in ga pustijo odklenjenega.
Ples v maskah
Vse je za nekaj dobro
Je bodeča neža, ki jo je prejela Občina Piran pripomogla k hitrejšemu razmišljanju, da bo treba napraviti red na polotoku Seča? Povod za novinarsko konferenco na prostem (25. 2.) na povsem novi parceli (št. 55802) na rtu polotoka Seča ( parcela je nastala na morju z nasutjem izkopane zemlje z bližnjih gradbišč) je po vsej verjetnosti bila bodeča neža, ki jo je prejela Občina Piran, češ da na Forma vivi in v njeni okolici že dolgo ni vse tako kot bi moralo biti. Resje, da so bile v lanskem letu podane kar številne kritike tudi v sredstvih javnega obveščanja na račun neurejenosti avtokampa in Forma vive. Nesnaga, odvržene prazne steklenice, prenočišče klošarjev, polomljeni kiosk, nočni nemir...Za vse to pa naj bi po mnenju tistih, ki so si osmislili bodečo nežo, bila odgovorna Občina Piran.
Vodstvo občinske uprave je prepričano, da Občina Piran ni pravi naslov za bodečo nežo. Vsekakor pa bodo do poletja 2000 obvestili gospoda Bulca, daje bodeča neža obrodila sadove. Trenutno res nimajo prostorskega akta za to om-bočje. Ne vedo še natančno ali jim morda država z novim zakonom o vodah ne bo vzela tega umetno nastalega zemljišča z novo parcelo vred. Andrej Furlan je dejal, daje ta predel najbolj boleča točka v Portorožu, županja Vojka Štular pa je dodala, da ima občina na Forma vivi novega upravljalna - Obalne galerije Piran. In kaj z novo nastalo parcelo oziroma nasutjem pod Sečo? Bi tukaj lahko v doglednem času nastala nudistična plaža? V Metropolu se že veselijo, saj bodo morda le lahko razširili šotorišče. Upajmo, da bo občina kot dober gospodar to znala tudi vnovčiti, čeprav ima do te firme precej mešane občutke. Sicer pa je dobro, da so na tem mestu zasuli moije, saj so s tem za stoletja zavarovali klif, ki ga je že spodjedala voda.________________________
V Grand hotelu Metropol so že tretjič zapored priredili ples v maskah
Metropol Group je v soboto, 26. februarja ob 20.30 v Grand hotelu Metropol organizral ples v maskah. Med 130 gosti v Grand salonu so bili tudi avstrijski veleposlanik dr. Gerhard Wagner s soprogo, ruski veleposlanik Nikolaj Karakolev s
soprogo in Zvonko Volaj, častni konzul za Tajsko. Najbolj skrivnostne maske so bile bogato nagrajene. Najprestižnejšo nagrado, zlato verižico z diamantom za najbolj skrivnostno žensko masko je prejela profesorica soc. ped. Genija Lipar Ka-
dunac iz Ljubljane, ki si je osmislila masko v obliki konja. Nagrade so se skrivale tudi v pustnih krofih presenečenja. Ob 19. uri je likovna kritičarka Nives Marvin odprla razstavo originalnih beneških mask, kijih izdeluje Loredana Labinac Mu-sizza iz Poreča. Dve razstavljeni maski sta soprogi avstrijskega in ruskega veleposlaništva tudi kupili. Gosteje zabaval Classic evergreen orchestra z gostjo Damjano Go-lavšek.
IZBIRAMO NAJBOLJ PRIJAZEN FRIZERSKI SALON 2000
Dragi bralci!
Izbiramo najbolj prijazen frizerski salon 2000 in seveda tudi najbolj prijaznega, spretnega frizerja ali spretno frizerko. Priznanje z nagrado bomo podelili decembra.
V prejšnji številki smo predstavili frizerski salon Progressive iz Portorža. Naš sogovornk je bil Boštjan Vranješ. V današnji številki pa predstavljamo frizerski salon Nadja Izola in tudi glasovnico, na kateri glasujte za vaš najprijaznejši frizerski salon in frizerko ali frizerja.
Frizerski salon Nadja Izola
Lazar Nadja - frizerka, ki v svojem poklicu uživa
Frizerski salon Nadja se nahaja v Izoli v Jagodju na križiču zraven marketa, na naslovu: Cesta v Jagodje 2, tel.št. 066/648-072 in je tam že enajsto leto.Obiskali smo ga in se pogovarjali z lastnico salona Nadjo Lazar.
“Obrt imam že 30 let. Ta poklic sem pričela zato, ker mi je bil všeč in ker sem v njem uživala in uživam še danes. To je poklic, v katerem je vedno nekaj novega, dopušča ustvarjalnost in nikoli se ga tudi ne naveličaš. Trav to mi je všeč.To je moj drugi salon. Prvega sem imela v Kopru.”
Verjamemo, da ste si v teh dolgih letih pridobili veliko strank
“V naš salon prihajajo res različne stranke, v starosti od 25-40 let.”
Spremljate novosti in se hkrati tudi izobražujete?
”Z mojimi delavci se redno izobražujemo in sledimo modnim trendom, saj brez tega ne bi šlo. Hodimo na seminarje, pa tudi sama veliko potujem po svetu, na primer v Pariš, London, Ameriko, odkoder prinesem veliko novosti, ki jih nato poskušam prikazati zaposlenim in skupaj to pričnemo tudi uvajati v našem salonu. Tudi sami se spomnimo kakšne dobre ideje, ki jo potem uresničujemo v praksi.”
Naš vtis je, da ste kar ustvarjalni?
"Mislim, daje. Hkrati je to salon z največ zaposlenimi na obali. Prav
zaradi tega imam zaposlenih tudi veliko mladih, ker lažje in hitreje sprejemajo novosti in imajo tudi veliko volje za ustvarjalnost. S skupnimi močmi, voljo in znanjem hitreje dosegamo vidne uspehe.”
Julija Jugovac, upokojenka iz Lucije, ki že vrsto let zahaja v salon: “Ta salon obiskujem že precej let in sem s storitvami zadovoljna. Striže me gospa Magda (delavka v salonu Nadja), če pa ni nje me striže lastnica salona, gospa Nadja. V tem salonu so vsa dekleta usposobljena, prijazna in prilagodljiva.Vedno se posvetujejo oziroma prisluhnejo željam stranke in jim poskušajo čim bolj ustreči, tako da so na koncu zadovoljne stranke in frizerka.Če pa se stranka ne more odločiti kakšno pričesko bi imela, ji znajo tudi svetovati.In prav zaradi vseh teh lastnosti in še veliko drugih, rada zahajam v ta salon v Izoli, pa čeprav sem iz Lucije.”
Breda Krajnc
r*
IZBIRAMO NAJBOLJ PRIJAZEN FRIZERSKI SALON 2000
iH
GLASOVNICA št.2
Glasujem za najboljši frizerski salon :,
, 0
primorski uVp
Glasujem za najboljšo frizerko oz. frizerja:
Glasovnico pošljite ali prinesite na naslov: Primorski utrip,
[1
Obala 125, Lucija, 6320 Portorož.
AA0DRI
Nova oglaševalska revija
Zvoki tišine in Pust je moral na grmado
Ali portoroški turizem res ne mara pusta?
Portorož že nekaj let ne kaže resnične želje in zagnanosti po skupnih odmevnih javnih turističnih prireditvah. Tudi pustovanje nikakor ne more dobiti domovinske pravice. Se morda še spominjate portoroške noči, velike rolade, mega cocktaila?
“Ne, takšnih prireditev ne potrebujemo”, je nekoč za portoroško noč javno izrekel svoje impozantne misli takrat še rosni direktor osrednjega hotela, ki bi danes rad postal najmanj minister za turizem! Rečeno, storjeno.
Za vse je kriv Pust, so rekli na žalni pogrebni slovesnosti na Belem križu in se za letos poslovili od njega na čisto srednjeveški način. Sežgali so ga na grmadi. Žalovanje bo dolgo kar leto dni, do takrat pa bi le lahko razmislili, ali si Portorož sploh želi pustni karneval? Vse, kar se je v tej zvezi doslej dogalalo v Portoržu je bila bolj ali manj improvizacija. Hkrati sta se rojevala dva tabora: gostinski in hotelirski, ki je trdil, da od tega nimajo nič in prireditelji, največkrat zagnani amateriji, ki njihovih trditev preprosto ne morejo dojeti. Stroški, ki so nastajali s takšnimi prireditvami pa so potem največkart ostali kot nekakšna senca neurejenih odnosov, polovičnih dogovorov in obljub. Rezultat je na dlani. Nekateri so prepričani, daje najbolje, če se v Prtorožu nič ne dogaja - in imeli bodo svoj mir. V pogovoru z organizatorji letošnjega pustnega rajanja na Belem križu smo lahko slišali marsikaj na rovaš Turističnega društva Portorož, turističnega gospodarstva in Občine. Pa tudi pohvalo Upravni enoti Piran in Policiji. Skupna ugotovitev je, da ni koordi-
Belokriški pustni pogreb si je ogledalo okrog 300 domačinov. Žal je tudi tokrat informiranje zatajilo, saj so si povorko v Portorožu in Luciji ogledali le redki turisti in domačini, ki so slučajno bili na cesti.
Na pogrebni slovesnosti je sodelovala tudi “jugoslovanska armada" s svojim topom, ki pa je na začetku zatajil
nacije, še manj pa enotnega vodenja in usmerjanja turističnih prireditev. Domačim ekipam (belokriški na primer) niso bili pripravljeni denarno pomagati. Še več TD Portorož je za nastop zahtevalo celo plačilo, so povedali. Prek TD Portorož jim je bilo tudi prenešeno, da hotelirji za to sploh niso zainteresirani. Istim organizatorjem pa ni bilo škoda denatja za povabilo korantov s Ptuja, čeprav imamo na tukajšnjem območju dovolj izvirnih idej in mask. In res, kaj vse seje skrivalo pod maskami bi najbolje vedela povedati predsednica TD Portorož Andreja Humar Fa-torič, ki je kot kaže nad svojimi potezami tudi že povsem obupala. Prostovoljcem z Belega križa oziroma njihovemu odboru Bojanu Levaku (predsedniku). Moreni Bcržan, Zlatku Levaku, Damjanu Beržanu, Damjanu Šuligoju, Saši Margonu, Tadeju Kontiču, Sabini Filipčič, Sabini Šuligoj ter Vesni Zakinja in še posebej govorniku na pustni pogrebni slovesnosti gospodu Kontiču, aktivnim sodelavcem, sponzoijcm, tudi gospodu Krtu iz Strunjana, ki je posodil tovornjak s prikolico ter še mnogim drugim - tudi 300 gledalcem - gre zahvala, da pustne prireditve ne gredo v pozabo. Pustna povorka seje na pepelnično sredo nekaj po 16. uri odpravila z Belega križa prek Valete skozi Lucijo in Portorož, mimo Bernardina in se vrnila nazaj na Beli križ, kjer so Pustu izrekli kazen, ga obsodili in sežgali.
Banka Koper podpisali se eno sponzorsko pogodbo
Priznanje
primorskega
utripa
Benj aminu Ličerju
Tokrat se je na pogodbo podpisal Andraž Lipolt, prvi Slovenec, ki je izpolnil normo za nastop na Olimpijskih igrah v Sydneyu 2000, v strelski disciplini trap. Pogodbo sta poleg Andraža Lipolta podpisala še Savo Strmole, sekretar Strelske zveze Slovenije in hkrati Andražev trener ter v imenu Banke Koper njen izvršni direktor Franc Ohnjec. Tako bodo v Banki še s posebnim zanimanjem spremljali razvoj olimpijskih dogodkov v dveh panogah, jadranju Čopija in Margona ter streljanju Lipolta.
Ostala v dušah je praznina in mrzla, tiha je temina.
Tvoj lik ostal je v srcih vrisan, spomin na tebe neizbrisan.
25. februarja letos so minila tri leta od slovesa našega dragega moža in očeta Ivana Čeligo.
Družini Čeligo in Jeftenič
jEsaanga
sillf
Na nedavnem aeroklubskem srečanju v Portorožu je urednik Primorskega utripa Franc Krajnc čestital akrobatskemu piloti Benjamini Ličerju za vrhunski dosežek, ki bo zagotovo ostal zapisan v zgodovino. Uspešen let pod Solkanskim mostom pri hitrosti 300-310 km/ h na višini 25 m, ko na vsaki strani krila ostane le še 6 m prostora, je pogumno dejanje.
Sejem
Alpe
Adria
Blizu 200 razstavljalcev, bogata ponudba za šport in prosti čas.
Sejem bodo odprli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v torek, 21. marca in bo trajal do sobote, 25. marca 2000.
Čajanka za starejše občanke
Tudi letos je bilo v vrtcu Morje v Luciji veselo. Že kar tradicionalnega sprejema v okviru praznovanja mednarodnega dneva žena seje v četrtek, 9. marca popoldne ob 16. uri v prostorih vrtca Morje v Luciji udeležilo precej starejših krajank iz Lucije in okoliških vasi. Vse najboljše in veliko lepega ob prazniku sta jim zaželeli Milena Uhelj Oštir, pomočnica ravnateljice Vrtca Morje in Laura Slama, ravnateljica Vrtca La Coccinella. V programu so nastopili otroci vrtca Morje Lucija in vrtca La Coccinella. Za dobro voljo pa je tokrat poskrbel Ottavio Brajko.
Za organizacijo sprejema starejših občank v Vrtcu Morje že tradicionalno odlično poskrbi tudi Sonja Devič. Poleg običajne pogostitve s
toplim čajem in pecivom, je vsaka gostja na prireditvi prejela tudi cvetočo lončnico. Med starejšimi občankami je bila tudi Jolanda Jakomin iz Kampolina 20, ki bo 29. julija dopolnila 91 let. Njej so še posebej čestitali za visok življenski jubilej.
Vdiha prodajna razstava cvetja v Rnharanu
Turistično društvo Ankaran vabi vse, ki sc ukvarjajo s cvetličarstvom in vrtnarstvom, da ponudijo svoje storitve na veliki prodajni razstavi cvetja, ki bo v hotelu Adria Convent v Ankaranu za velikonočne praznike
od 22. 4. do 23. 4. 2000.
Cena razstavnega prostora v velikosti 20 m2 je 20.000,00 SIT. (Aranžma na razstavi je obvezen).
Prijave sprejemajo najkasneje do 30. 3. 2000.
Informacije: Telefon & telefaks 066/ 520-550 ali 528 - 528, vsak dan od 17.00 do 19.00 ure.
Turistično društvo Ankaran
Sonja Devič, zaslužna za organizacijo čajanke.
Slika: FK- Primorski utrip.
Na dnevih pedagoških delavcev
Vse večja globalizacija in novi modeli poučevanja in učenja
Že 40 modelov poučevanja
V dneh od 2. do 4. marca je v kongresnem centru na Bemardinu, v organizaciji Zavoda RS za šolstvo, potekal tridnevni simpozij (230 prisotnih) z naslovom Modeli poučevanja in učenja. Namen simpozija je bil povezati strokovne delavce različnih strok, predmetnih področij in stopenj izobraževanja ter predstaviti sodobne dialektične prijeme poučevanja in učenja. Na simpoziju so potekale tudi pedagoške delavnice. Udeležence sta pozdravila Ivan Lorenčič, direktor Zavoda RS za šolstvo in Anka Zupan, vodja programskega in organizacijskega odbora. Pordobnosti in smotre novih modelov poučevanja in učenja v osnovnih in tudi srednjih šolah so predsatvili na novinarski konferenci. Po mnenju Ivana Lorenčiča je čas, v katerem živimo, čas izrazitih sprememb, ki predstavljajo za šolo nove izzive. V obdobju zadnjih desetih let sta prisotna pojava globalizacije in prehod v novo informacijsko družbo, ki oba močno vplivata na vlogo in položaj šole.
Anka Županje poudarila, daje vloga izobraževanja zlasti v tem, da spodbudi pri učencu globje razumevanje in uvjd bistvenih problemov ter mu zbudi interes za njihovo reševanje. Ključ do'vsakega izboljšanja pouka pa je kajpak učitelj, zato je tudi kakovosten pouk odvisen predvsem od njegove izobraženosti, usposobljenosti in zavzetosti za učno vzgojno delo. Na Zavodu razvijajo najrazličnejše didaktične modele poučevanja in učenja v pomoč učiteljem in vodstvenim delavcem pri izvajanju čim bolj kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. Mag. Sonja Sentočnik je nadalje v svojem plenarnem predavanju predstavila pomen refleksije (odziva) in kritičnega razmišljanja za kakovostno izobraževanje ter možnosti, kako se lahko učitelj bolje spozna z lastnim spremljanjem in vrednotenjem svojega dela. (Včasih so učitelje v razredu opazovali šolski inšpektorji). Mag. Rado VVechtersbach pa je spregovoril o projektu informatizacije predmetov, s katerim naj bi iskali in utrjevali poti uporabe informacijske tehnologije v šolah.
Na sliki: Novinarska konferenca Zavoda RS za šolstvo v GH Emona
Knjiga, ki kliče po odmevnosti
V petek, 10. marca ob 19. uri so v Pečaričevi galeriji v Piranu predstavili najnovejše delo Marinke Fritz - Kunc, knjigo Zbogom, prijatelj moj. S pisateljico se je pogovarjala Ivica Eller.
“Danes je zame poseben večer, prazik, saj knjigo predstavljam v domačem kraju - Piranu, ki je tako lepo, a žalostno mesto. Vsi nekaj odnašamo iz njega, in mu tako malo dajemo nazaj”, je na začetku predstavitve knjige Zbogom, prijatelj moj, dejala pisateljica Marinka Fritz - Kunc. “Pogrešam učitelje,občino, mladino.To literaturo sem usmerila prav mladim”.
Knjiga Zbogom, prijatelj moj, je že dobro leto v prodaji. Natisnili sojo v nakladi 1000 izvodov in je že tik pred ponatisom. V knjigi je napisana zgodba o brezupnem boju mlade Tise z aidsom, doslej neozdravljivo boleznijo. Z virusom hiv seje okužila, ko je šla v posteljo z nekim tujcem. Zboleti z aidsom je najhujša osamitev, ki jo človek lahko doživi. Prava drama, ki se vrti v družinskem krogu. Tiso, svojo lastno hčerko, obsoja celo njena mati. Ne more sprejeti resnice, verjeti, da se je njena hčerka okužila z virusom Hiv. Nesrečna Tisa tako nezadržno pluje na papirnati jahti orkanu naproti. Zdravila ni. Morda pa bo preživela. Tako bi lahko na-stal II. del knjige. Na predstavitev je prišlo kar nekaj ljudi, ki so se pohvalno izrazili o najnovejšem knjižnem delu pisateljice Bestsellerjev na tem področju. Gustav Guzej je dejal, daje knjiga tudi pisateljsko stilistično, pa tudi vsebinsko izredno veren odsev sedanjega stanja v naši družbi. Smo res brezbrižni? Knjiga takorekoč kliče po odmevnosti.
Koper: Premiera otroške predstave
IO E TU, PICCOLO ORSETTO
(v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst)
Premiera bo v sredo, 22. marca 2000 ob 9.30 v gledališču v Kopru. Ob 11. uri bo predstava v slovenskem jeziku, ob 12. uri pa bo tiskovna konferenca, kjer se bodo predstavili ustvarjalci predstave, predvsem pa igralca Vesna Pernarčič in Danjel Malalan, ki svoji vlogi odigrata in odpojeta v slovenskem in italijanskem jeziku.
Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran
Javna zahvala
vsem, ki so sodelovali ali pomagali pri izvedbi letošnjega kulturnega maratona (7. februarja) na Tartinijevem trgu in v Portorožu.
Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran se zahvaljujeta vsem kulturnim društvom, skupinam, posameznikom, mentorjem in otrokom vrtcev in šol ter dijakom srednjih šol za pomoč pri sooblikovanju programa, organizaciji in izvedbi prireditve.
V	programu na Tartinijevem trgu v Piranu so sodelovali:
Mažorctna skupina Morje, Plesno akrobatska skupina Flip, Lutkovna skupina Lutka, Plesna skupina Metulj, Mladinski pihalni orkester Piran, gojenci Glasbene šole Piran, učenci Osnovne šole Lucija, otroci vrtca Morje Lucija, učenci OŠ Cirila Kosmača - Podružnica Portorož, učenci Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, dijaki Gimnazije Piran, otroška gledališka skupina Gib, dijaki Srednje pomorske šole, glasbena skupina Backsliderc in mladinska gledališka skupina Big.
V	Portorožu: Pevski zbor Pergula, folklorna skupina Val, ženski pevski zbor Lucija, pesnice Skupnosti Italijanov, Šavrinke, Portoroški pevski zbor.
Poleg kulturnega programa na prostem je bila v počastitev kulturnega praznika organizirana diaprojekcija na temo popotovanje, v izvedbi Foto kluba Portorož ter številne razstave, ki sojih pripravili: Vrtec Mornarček Piran, Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, Likovni klub Slolinar, Osnovna šola Sečovlje in OŠ z italijanskim učnim jezikom Vincenzo De Castro Piran.
Za pomoč pri organizaciji se še poesebej zahvaljujejmo Oblanim galerijam Piran, Italijanski skupnosti Piran, Turističnemu društvu Piran in Hotelom Palače d.d., Portorož.
Niso pozabili na žrtve iz temne preteklosti
Občinski odbor ZZB in udeležencev NOB občine Piran je pripravil koledar prireditev za mesec marec in april in vas vabi, da se jih udeležite.
Spominska slovesnost v Strunjanu
V	petek, 17. marca ob 11. uri bo pred spomenikom v Strunjanu slovesnost v spomin na datum 19.
3.	1921, ko so fašisti z vlaka streljali na skupino otrok, ki se je brezskrbno igrala. Dva od njih so fašisti ubili, več pa ranili. Organizator slovesnosti je Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran in Krajevna skupnost Strunjan.
Kozjane v Brkinih
V	soboto, 18. marca ob 11. uri bo v Kozjanah pri spomeniku padlim borcem Brkinske čete spominska slovesnost. Organizirali bodo avtobusni prevoz, odhod iz Pirana ob 9. uri (s postanki kot običajno). Cena prevoza je 1.200,00 SIT.
Temnica na Krasu
RTV festival - Črtica zime 2000
Ana Janičijevič iz Pirana osvojila 5. mesto
Uredništvo RTV festivala Črtica , ki ga prenaša televizija TV3 in 21 radijskih postaj je zaključilo tudi tretji predfinale. Svoje glasove so oddali TV gledalci, radijski poslušalci in strokovne žirije vseh 21 radijskih postaj. V kategoriji S (mali-bodoči-veliki) seje predstavilo 13 izvajalcev, ki so s svojimi nastopi osvojili simpatije občinstva po Sloveniji. Med fianlisti, ki se bodo predstavili tudi na Črtici leta meseca avgusta je tudi Ana Janičijevič iz Pirana - Lasa pur dir (naj govorijo).
Redna letna skupščina ZKD Karol Pahor Piran
Člani Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran so imeli v sredo, 15. marca 2000 ob 19.00 uri zvečer v prostorih Godbenega doma v Piranu redno letno skupščino. Na dnevnem redu so bile točke: Poročilo o delu ZKD Karol Pahor Piran, finančno poročilo in zaključni račun, sprejeli pa so tudi program dela in finnačni načrt za leto 2000. Imeli so tudi nadomestne volitve enega člana izvršnega odbora in enega člana nadzornega odbora ter dveh članov in enega namestnika člana častnega razsodišča. Predsednik ZKD Karol Pahor Piran je Benjamin Makovec.
V nedeljo 26. marca ob 11. uri bo žalna slovesnost pri spomeniku 17 padlim slovenskim in italijanskim borcem, ki so padli 17. 3. 1944 v Lazcu. Organizirali bodo avtobusni prevoz. Cena prtevoza je 1.200,00 SIT.
Nanos
Svečanost pri spomeniku padlim borcem pri Abramu na Nanosu v spomin na prvo večjo partizansko bitko na Primorskem ( 18. 4. 1942) bo v četrtek, 27. aprila ob 11. uri. Organizran bo avtobusni prevoz. Cena prevoza je 1.200,00 SIT.
27. april
Dan upora proti okupatorju in obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznik ZZB NOB Slovenije. Program praznovanja bo razviden iz plakatov.
Avditorij Portorož
Sobota, 18.3.2000 ob 20.30 uri.
Gledališka predstava za abonma in izven v izvedbi Primorskega dramskega gledališča NVilliam Shakespeare: Hamlet Režiser: Vito Taufer Vstopnina
Redna letna skupščina Krajevne organizacije ZB in udeležencev NOB Lucija
Predsednik Krajevne organizacije zveze borcev in udeležencev NOB Lucija, Pavle Šuc sklicuje redno letno skupščino te organizacije, ki bo v črtrtek, 23. marca ob 17. uri v prostorih Krajevne skupnosti Lucija - 1. nadstropje. Na skupščini bodo poskušali osvetliti najnovejše stanje v Sloveniji. Po zaključku bo tovariško srečanje.
Z najlepšimi željami
čestitamo
k Mednarodnemu prazniku žensk,
8. marcu
Občinska in krajevne organizacije Zveze borcev in udeležencev NOB občine ^^__________Piran/
Fontladnl horoskop 2000
Avtor izdelave horoskopa: Štev. 090 - 44 - 27
OV£A/

Že lep čas razmišljate o spremembi, ki je vaše čustveno življenje močno postavila na glavo. Sprijazniti se boste morali z nalogami, ki vas bodo odslej spremljale, ne le v dejanjih, tudi v mislih. Zdravje se bo nekoliko popravilo, čeprav morate biti pri prehrani malo bolj pazljivi. Nekdo vas bo tudi v naslednjih tednih imel velikokrat v mislih, vi pa mu ne boste preveč zaupali. Je že res, da vedno nima prav in s svojimi nasveti včasih tudi pretirava, mu le namenite, če ne drugega, kakšen topel pogled. Pomlad, ki je tako rekoč že tukaj vamje kot nalašč naklonjena. Izkoristite jo.
3/K
V naslednjih mesecih se vam obeta srečanje z nekom, ki okrog sebe seje dobro voljo. Imate veliko sreče, da se je boste nalezli tudi vi. Samo eno svojo napako pa ne pozabite odpraviti. Včasih morate popustiti in ugotovili boste, da se splača. Na denar, ki ga imate pogosto v mislih pa za nekaj časa pozabite, kajti ni vse v bogastvu. Tisto, kar nosite v sebi je veliko vrednejše kot si mislite. Kmalu boste dokončali že davno začeto in s tem pridobili ugled.
DVOTČKA
Škoda, da ste zadnjič pripovedovali nekomu to, česar v resnici niste želeli. Ker vam velikokrat primanjkuje odločnosti, ne sprašujte vendar venomer ene in iste osebe. Prisluhnite svojemu srcu, ki vam bo vedno odgovorilo pravilno. Vaše želje naj ne bodo preveč visoko v oblakih. Začnite uresničevati majhne cilje in sledili bodo veliki. Osebo, ki vam včasih stopa na žulj pa raje spreglejte in ne drezajte z golo roko v žerjavico, da se ne opečete, kajti opekline dolgo bolijo.
KAK
LfV
prihodnje od vas pričakujejo podporo, boste tokrat motivirali tudi tistega, ki ste ga v preteklosti zanemarili. Zelo bo vesel vaših odločitev, ki pa tokrat ne bodo vse povsem pametne. Ena zagotovo ne, vi pa pravočasno razmislite o alternativni. Kar pa se tistega večera, pa ste odločili prav, kajti zopet se bodo povrnili časi, ki se jih radi spominjate.
DEVICA
0
Če bi tista oseba videla pod vaš oklep, bi se ta zagotovo omehčal. V kratkem se bo našel nekdo, ki ga močno zanima kaj tišči spodaj. Nikar mu tega popolnoma ne preprečite, saj vendar morate tudi vi občutiti utrip pomladi. V zvezi s tistim, kar ste načrtovali že pred pol leta, boste v kratkem prejeli odgovor, ki pa ne bo popolnoma po vaši meri, a vendar zadovoljiv. Potrebovali boste malo več poguma, pri tem pa vam bo pomagal nekdo, ki bi rad hodil z vami, vsaj vzporedno.
Dobro ste izpeljali skoraj vse načrtovane aktivnosti, le da ste od časa do časa delovali neprijazno. Ker tudi v
pa boste uporabili vsaj dva ovinka, boste prišli do željenega cilja veliko prej kot običajno. Naložba, ki jo načrtujete je dobro zasnovana, le za vire še morate poskrbeti. Povprašajte tisto redkobesedno osebo, ki včasih tudi dosti pove. Vaše spanje pa seveda ne bo moteno, saj za to tudi ne bo razloga. Pa še nekaj, ključ, ki ga puščate po različnih žepih lahko zaide v tuje roke, zato bodite malo bolj skrbni in pazljivi.
Nikar ne sanjajte o zrelih hruškah, ko pa še češnje niso prav zacvetele. Stopite na realna tla in začnite vsako delo od začetka, kajti le počasi se daleč pride. Nemimi in burni dnevi se bodo počasi ustalili, dogodki, ki pa jim bodo sledili pa ne bodo več tako neprijetni kot ste jih bili vajeni zadnje čase. Tudi vam so zvezde namenile nekaj lepih trenutkov, le vi nenehno menite, da jih je premalo. Nekdo misli na vas, vračajte mu, saj naj lepši dnevi šele pridejo. Čaka vas obdobje, ko si boste zaželeli dolgega mirnega spanca, a kaj, ko ga bo pa nekdo kar pogosto prekinjal. Včasih vam bo to tudi všeč.
TEHTNICA
Ob slabem vremenu se vam toži po soncu, ko pa ta posije pa že lezete v senco. Zaradi vas je tudi tista oseba močno negotova, kajti vaše beganje od ene do druge odločitveje včasih za okolico in vaše bližnje - močno moteče. Ponudila se vam bo priložnost za dolg sprehod v prijetni družbi. Delo, ki ste ga začeli vam bo prinašalo vedno več veselja in s tem tudi dobička, tako da se cilj, ki ste si ga zastavili, vedno bolj bliža. Ne naredite ponovno iste napake, kajti v mislih imate pravo pot.
ŠKOKPUON
Vaše življenje je razburkano, včasih tudi preveč. Ker vas čaka resnično veliko obveznosti, bi bilo najbolje, da si vzamete nekaj časa samo zase in odidete od vsakodnevnih obveznosti. Pa ne pozabite prej zaliti lončnic, da se ne bo zgodilo tako kot zadnjič, kajti ko cvet odpade pusti grenke izkušnje in redkokdaj ponovno zacveti. Zaradi zamere, ki jo je tista oseba v preteklosti gojila do vas, pa se ne boste več obremenjevali, ker bo praznino zapolnil nekdo drug. Zadnjo soboto v mesecu marcu pa ne pozabite na obljubo, da ne boste ponovno koga razočarali. Pričakuje več kot ste si mislili.
3TREIEC
Ker je previdnost mati [^■ 23 modrosti, bi bilo zelo . IN dobro, da v dneh, ki vas PBuH čakajo uporabite vse siie) ja ne naredite napake. Če boste tisto povedali naravnost, boste naleteli na upor, če
KOZOROG
Da ne bo kaj narobe, si v prihodnje nabavite beležko, v katero si beležite vse načrte in obljube, da ne boste ponovno v zadregi. Tudi vaš spomin včasih peša, ljudje pa jemljejo to kot laž. Vaša prepričljivost je zelo dobra lastnost, ki jo boste kmalu zelo potrebovali. Poskrbite tudi za ozadje. Nikakor pa ne kupujte srečke, kajti četudi bo zadela, je ne boste pravočasno našli. Pohitite v blagovnico, kjer že dolgo niste bili, kajti čaka vas nekaj kar si resnično želite, cena pa bo ugodna prva v teh dneh. Kaj pa zvestoba, vas kaj peče vest? Izprašajte si jo.
VODNAR
£
Pomlad bo na vas prav hitro začela puščati sledove. Ne le da bo vaše srce pošteno razburkano, tudi roke vam bodo od časa do časa zadrhtele. Pa nikar jih na silo ne umirjajte, vse potrebuje svoj čas. Vsako jutro vam priporočamo žličko medu, zvečer pa seveda pravočasno v posteljo, čeje le možno - in vse se bo uredilo. Čeprav menite, da ste začeli delovati na prepovedanem področju, vse to le ni greh. Z druge strani morate ocenjevati, pa boste ugotovili, da delate celo dobro delo. Z besedo pa kar hitro na dan, da si ne bodo premislili. Nekdo bi vas srčno rad zamenjal, vi pa se obotavljate. Ne zamudite ponujene priložnosti.
RIB!
s#
Razvade, ki jim prepogosto podlegate bodo v prihodnje negativno vplivale na Vas. Dolžnosti, ki ste si jih zadali morate opravljati kot cela oseba, ne pa polovičarsko. To, za kar se trudite že nekaj mesecev, vam bo kmalu uspelo doseči. Ker pa to ni edini cilj, boste morali pošteno poprijeti, kajti tudi naslednji cilji so pomembni za vašo prihodnost. Vaša dobrota, ki jo gojite do svojih bližnjih pa se bo obrestovala, kajti še vedno velja staro pravilo, da roka roko umije, obe skupaj pa cel obraz. Tudi vaše srce bo ob nekom začelo močneje utripati, vi pa se boste tega tako sramovali, da vam bo rdečica stopila v obraz. Tolažite se, da je tudi to dobra življenska izkušnja.
Čestitka
predsednika Združenja borcev in udeležencev NOB Občine Piran ob mednarodnem prazniku žensk
Ob 8. marcu Vam v imenu Občinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Občine Piran čestitam ter želim, da bi vse ženske dosegle cilje, za katere so se pred več kot stoletjem in pozneje, posebno v narodnoosvobodlilnem boju, zavzemale in se pogumno borile, pa žal še danes niso v celoti doseženi.
Predsednik: Riccardo Giacuzzo
Predsednik je ob tej priložnosti povabil vse ženske, da se skupaj s svojci in prijatelji udeležijo proslave ob tem prazniku, ki so jo v portoroškem Avditoriju 8. marca organizirali Občina Piran in Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran.
Rešitev za stari Palače
Danilo Daneu: “Stari Palače smo pripravljeni dokapitalizirati in ga vzeti nazaj v svojo bilanco”.
Tone črnila o tem, kako po desetih letih same-vanja propada pironir slovenskega turizma, nekoč dobri stari Palače in tesnoba v srcu njegovih nekdanjih požrtvovalnih delavcev ne pomaga veliko, če ni pripravljenosti za prenovo, predvsem pa za to ni denarja. Tisti, ki so leta 1994 pohiteli z dolgoročnim zakupom oziroma še prej (res da na osnovi zakona) z izvzetjem Palače hotela iz bilance stanja Hotelov Palače Portorž, verjetno niti sanjali niso, da so s tem v bistvu preprečili ali zavrli prenovo, sploh pa privatizacijo. Občina Piran kot nemočna lastnica, bi verjetno sedaj lahko že razdrla “skrivnostno” obvezujočo odlično sestvljeno dolgoročno pogodbo, če bi se lahko izognila velikim penalom. Medtem pa novi direktor nalašč za to ustanovljene družbe Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. ( z 1,5 milijona tolarjev ustanovitvenega kapitala!), katerega večinski lastnik je Toncity Pacifik investicije d.o.o., ki stvarno upravlja to družbo, tava od enega do drugega z zavezanimi rokami. Prejšnji direktor Mitja Veršič je Občino Piran že 20. 10. 1999 v pismu zaprosil, naj se Občina v začetku gradnje (le katere?) odpove nadomestilu stavbnega zemljišča. Imperial Palače ima že 266 dni blokiran žiro račun. Večinski partner pa Hotelom Palače noče priznati okoli 25 milijonov tolarjev vlaganj. Palače Hoteli sc hodujejo tudi zato, ker ni primernega ureditvenega načr-
Tudi v Piranu brezplačno parkiranje za novinarje
Županja Občine Piran Vojka Štular se je po daljšem oklevanju odločila in novinarjem, ki spremljajo delo Občinskega sveta in drugih organov Občine Piran ter se na povabilo udeležujejo tudi protokolarnih dogodkov, zagotovila kartice za brezplačen izhod z avtomobili iz mesta Piran. S svojo odločitvijo je obvestila novinarske hiše, Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran, Urad za gospodarske dejavnosti Občine Piran in javno podjetje Okolje Piran. Novinarji bodo kartice prejeli v tajništvu Urada Županje.
Za brezplačne kartice za parkiranje za potrebe novinarjev, ki spremljajo seje se je že pred nekaj meseci odločila izolska županja Breda Pečan, piranska pa je verjetno potrebovala nekoliko več časa za iskanje luknje v sicer strogem piranskem občinskem odloku, ki ureja mirujoči promet v mestu. Vsekakor pohvalna gesta naše županje, čeprav vemo, da bi še marsikomu rada omogočila bezplačno parkiranje v Piranu.
Obala 114, Lucija Tel.: 066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
ta, da bi lahko obnavljali obkjekte ob morju. Ob popolni zmedi je rešitev vendarle na dlani. Celo več jih je: Ali Občina Piran res mora biti lastnica vsega kar je nerentabilno, oziroma propada? Ko se bo rešila 99-letne obvezujoče najemne pogodbe, lahko nepremičnino v miru posku-
si prodati. Rešitev je tudi poseben fond za stari Palače. Še najbolj realistična pa je ta, ki jo tudi ponuja generalni direktor Danilo Daneu, da se “kulturni spomenik” na osnovi dokapitalizacije vrne v bilanco stanja Hotelov Palače in se pozneje tudi privatizira. Občina bi imela mir, pa še
zaslužla bi nekaj. Le kje so usijane glave?
Stavba, ki počasi razpada ni zavarovana! Kdo bo odgovarjal, če pade komu kaj na glavo, ali če pride do požara?
V kongresnem centru GH Emona
Simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu
Koordinacijski odbor Zveze ekonomsistov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije prireja 32. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, ki bo od 22. do 24. marca 2000 v Kongresnem centru GH Emona Bernardin.
Simpozija se vsako leto udeleži okrog 600 poslušalcev - ekspertov s področij računovodstva, poslovnih financ in revizije.
Program simpozija bodo predstavili na novinarski konferenci, 22. 3. ob 11.30 v GH Emona. Ob priložnosti simpozija je izšel tudi zajeten zbornik. Ne dnevnem redu simpozija je veliko raznih aktualnih tem. Ena teh, verjetno vse bolj aktualna, je tudi plačilna nedisciplina in ukrepanje. Okroglo mizo na temo: Prenova slovenskih računovodskih standardov bo vodil dr. Stanko Koželj.
Poreč: Videli so morskega psa
Hravški radio je poročal, da so pred nekaj dnevi pred Čcrvarjem nekateri videli okrog 5 metrov dolgega morskega psa rjavkaste barve, ki se je kar precej približal obali. Tokrat ne gre za pravo morsko pošast z ostrimi zobmi, ki vas lahko, če se z njim slučajno srečate na morju poje za malico, ampak za nenevarnega orjaka, ki nima zob. Prehranjuje se s planktonom. Nekateri so ga celo fotografirali. Strah Je torej povsem odveč.
Izberite svoj
ritem
V
7-/Vet
Banka
s poslovanjem
preko Interneta
plačila in prenosi GSM bančništvo promet in stanje naročila storitev premoženjska bilanca obrestne mere menjalniški tečaji info izračuni pooblastila
080 3003 brezplačna telefonska številka za vsa tehnična vprašanja
ICb
anka Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, tel.: (066) 461 100, faz: (066) 37 451, www.banka-koper.si