cena 10 dinarjev Številka 5 (709)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 9. februarja 1984
TFNGOVSKA DELOVNA O FR G A N I Z A C I J A
nama
LJUBLJANA n. sol. o.
GOSPODINJSKI TEDEN OD 13. DO m FEBRUARJA
Zima gradbenikom seveda ni naklonjena, saj so vsa gradbena dela močno otežena, pa vendar delavci gradbeno industrijskega podjetja Vegrad v teh dneh ne počivajo. Tako brnijo stroji na gradbišču nove stanovanjske soseske
— Salek III tudi ob nedeljah.
Sicer pa časa za počitek'res ni, saj morajo gradnjo končati v izredno kratkem času. Dela so pričeli konec lanskega leta, že letos pa mora biti prvi objekt narejen.
Pozdrav olimpijskim igram
vali pot proti Ravnam, kjer bodo nato zvečer pripravili zanimiv kulturni program ter kviz tekmovanje.
V	nedeljo, zadnji dan pohoda, pa bodo nadaljevali pot proti Zavodnjam, kamor bodo prišli ob 11. uri. Tu bodo s krajšo slovesnostjo pohodni prapor predali mladincem iz mozirske občine. Ti pa ga bodo preko Smrekovca prenesli do Ljubnega ob Savinji. Naši mladinci bodo nato odšli proti Titovemu Velenju, kjer bo ob 14. uri na Titovem trgu zaključek pohoda.
Poleg mladih iz občine Velenje se bodo letošnjega pohoda udeležili tudi mladinci iz naših pobratenih občin ter iz Žalca. V tretji etapi pa bodo sodelovali tudi pohodniki, ki bodo prehodili celotno pot od Sedlaijevega do Ljubnega ob Savinji.
Titovo Velenje
Občni zbor
turističnega
društva
V	prostorih doma družbenopolitičnih organizacij na Konovem bo v soboto, 11. februaija, s pričetkom ob 17. uri občni zbor turističnega društva Titovo Velenje.
Ocenili bodo opravljeno delo ter si zadali nove naloge Na dnevnem redu so tudi volitve, ustanovili pa naj bi tudi Turistično zvezo občine ter mladinsko turistično društvo. Podelili bodo še priznanja oziroma plakete za najbolj urejena okolja ter prehodni pokal, ki gaje lani že drugič osvojila krajevna skupnost Škale-Hrastovec.
Ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Velenje
Podelili Napotnikova priznanja
V ŠALEŠKI DOLINI SO NADVSE SLOVESNO PROSLAVILI 8. FEBRUAR, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK. PROSLAVE SO BILE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, NA ŠOLAH PA SO PRIPRAVILI PROSLAVE IN PRILOŽNOSTNE RAZSTAVE. OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA JE BILA V PONEDELJEK ZVEČER V DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU. SLAVNOSTNI GOVOR JE IMEL PREDSEDNIK OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI EMIL HARTNER. NADVSE LEP KULTURNI PROGRAM PA SO IZVEDLI PIONIRSKO GLEDALIŠČE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI, VELENJSKA MLADINSKA GODBA, IN ČLANICI SKUPINE ZA IZRAZNI PLES.
Med proslavo so podelili tudi letošnja Naipotnikova priznanja na osniovi javno objavljenega nateččaja. Tako sta predsednik kulturne skupnosti Velenje 3 Emil Har tner in predsednik odbora za podelitev priznainj Karli Čretnik podelila Napotnikova priznanja Jankta Dolencu, ki je veliko prispev al k temu, da je postalo oblikovanje v
lesu redna zvrst likovnega izražanja na šolah in v občini.
KUD Anton AŠKERC z istoimenske osnovne šole je prijelo priznanje za udejstvo-vanje sekcij, posebej še obeh zborov, recitatorjev, likovnega krožka, lutkovne sekcije in novinarskega krožka na šoli ter izven nje. Alenka Janič je dobila priznanje za razvijanje kulture mladih in za njen ustvaijalen prispevek k delu na osnovni šoli in glasbeni šoli. Anton Lukner za večletno prizadevno organizacijsko delo v folklorni skupini Oljka
Šmartno ob Paki, prav tako Franc Lesnjak; Jože Robida, Adi Hofer, Lija Modrijan, Zvonka Peršič so prejeli Na-potnikovo priznanje za dolgoletno uspešno in prizadevno delo v Gledališču pod kozolcem. Priznanje pa je prejela še pionirska gledališka skupina iz Šmartnega ob Paki za uspešno delo v kulturno umetniškem društvu.
Napotnikovo diplomo pa so
letos podelili Danici Pirečnik
za uspešno vodenje mladinskih in odraslih pevskih zborov.
Napotnikovo diplomo je prejela Danica Pirečnik
Novost Gorenja na XIV. ZOI Sarajevo '84
Sistem za pripravo in oddajo teleteksta
V novem mednarodnem RTV Centru v Sarajevu je biila v soboto, 4. februaija priložnostna slovesnost ob uradnem začetku dela prvega jugoslovanskega sistema za pripravo in oddajainje teleteksta, rezultat dela strokovnjakov Gorenja. Pri načrtova:nju in izdelavi sistema teleteksta so z nasveti sodelovali tudi strokovnjaki RTV Sarajevo.
Nalogo, ki so mu jo zaupali strokovnjaki RTV Sarajevo, je Gorenje, uspešno opravilo. No-vinaijem, ki poročajo s XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84, organizatorjem in drugim, ki imajo televizijske sprejemnike z dekodeijem za teletekst, so v Sarajevu na voljo številni raznovrstni podatki, in to vsak trenutek.
Z začetkom dela prvega do-
mačega sistema za pripravo in oddajanje teleteksta, je, kot so poudarili na sobotni priložnostni slovesnosti strokovnjaki RTV Sarajevo, dosežen pomemben uspeh v prizadevanjih za razvoj teleteksta, tega novega sistema za posredovanje informacij, v Jugoslaviji.
40 let poti Štirinajste divizije
Jutri na jubilejnem pohodu tudi velenjski mladinci
Jutri bodo na tretjo etapo pohoda po poti Štirinajste divizije krenili tudi mladi iz velenjske občine. Ob deveti uri se bodo zbrali na Titovem trgu. kjer bodo prisluhnili pozdravnemu govoru ter položili venec k spomeniku tovariša Tita. Nekaj njihovih vrstnikov pa bo hkrati v Stranicah pri Dobrni prevzelo pohodni prapor od pohodnikov druge etape. Iz Titovega Velenja bodo nato mladinci odšli proti Šmartne-mu ob Paki, Cirkovcam in Plešivcu. Med potjo se bodo ustavili ob spominskih obe-
mm&mmm^mmm
ležjih in partizanskih domačijah, v šoli v Plešivcu pa bodo pripravili družabni večer ter vrsto drugih dejavnosti, ki bodo popestrile njihov pohod. Tu bodo tudi prespali.
V soboto pa bodo nato krenili proti Graški gori, kjer bo ob 12. uri tako kot je sedaj že običaj večji miting, ki se ga bodo udeležili drugi mladinci iz naše občine, prišli pa bodo tudi mladi iz občine Slovenj Gradec. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane na Graško goro peljal ob 11. uri. Od tu bodo pohodniki nato nadalje-
^^[MMIIIIIIIIIIIIIIIIlilJJlIUlM
V Šaleku III. delajo tudi ob nedeljah
Včeraj so v Sarajevu nadvse slovesno odprli XIV. zimske olimpijske igre, na katerih nastopa rekordno število držav. V kroniki pa bo zapisano tudi, da je Jugoslavija prva neuvrščena država, kije organizirala olimpijske igre, ki bodo prav gotovo pomemben prispevek k miru in prijateljstvu med narodi.
Olimpijski ogenj XIV. zimskih olimpijskih iger je potoval tudi skozi Titovo Velenje, kjer so mu pripravili nadvse slovesen sprejem na prostoru pod velenjskimi skakalnicami.
Olimpijsko plamenico so tudi v Titovem Velenju nosili najzaslužnejši športniki in delavci. Na slavnostni tribuni pa jo je držala športnica leta 1983 v Šaleški dolini in naša najbolj nadarjena atletinja Nataša Krenker.
Slavnostni govor v pozdrav olimpijskim igram je imel Alojz Huaarih, predsednik telesno-kulturne skupnosti občine Velenje, slovesnost pa so popestrili tudi člani velenjske rudarske godbe in učenci.
2 Stran *
od četrtka do četrtka
Titovo Velenje * 9. februarja 19«
Zveza kulturnih organizacij
Premalo »živih" stikov med zvezo in društvi
PRETEKLI PETEK SO SE SEŠLI NA PROGRAMSKO VOLILNI KONFERENCI ČLANI ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ IZ TITOVEGA VELENJA. KOT JE ŽE OBIČAJ NA TAKŠNIH SEJAH, SO OCENILI SVOJE DELO V PRETEKLEM LETU IN SPREJELI DELOVNI PROGRAM ZA LETOS.
V razpravi so poudarili, da so fahico zadovoljni, saj so izpolnili letni načrt zveze. Ob kopici dela na kulturnem področju so se pojavile sicer nekatere težave pri organizaciji prireditev, povezovanju z nekaterimi kulturno umetniškimi društvi. Papir je vse preveč mrtev, stiki med zvezo in društvi pa mora biti živo. Kritično so ocenili delo izvršnega odbora, češ daje bil premalo dosleden in preveč površen pri opravljanju svojih nalog. Pravilnik o financiranju dejavnosti, usklajevanju so člani izvršnega odbora namenili precej časa, bo bolj objektivno in pravično delil sredstva, ki so za kulturno delo vse bolj okrnjena.
Lani je bilo v naši občini kar 358 kulturnih prireditev, največ, 92, glasbenih, nekaj manj dramskih, folklornih 58, precej filmskih, pa likovnih, plesnih^ V velenjski otfcTni danes deluje kar "24 kulturno umetniških društev in 11 skupin, v kulturno gibanje pa je vključenih kar 5050 občanov. Vseh 11 odborov, ki so vključeni v Zvezo kulturnih organizacij, je delalo uspešno. Največja težava, ki seje porajala pri njihovem delu, je poleg pomanjkanja denarja tudi prostorska stiska. Zizgradnjo glasbene šole bc mogoče to težavo rešiti. Tako bodo v domu kulture dobila prostore tudi ljubiteljska dejavnost. Zavedati se moramo, so poudarili udeleženci petkove konference Zveze kulturnih organizacij Titovo Velenje, da kultura plemeniti in da k sploš-
iitmu lozvoju na Kuiiuinem področju prispevajo svoj delež tudi amaterj,. Čeprav bo vedno več finančnih zagat, bodo prizadevni ljubitelji kljub temu delali. S skupnimi močmi je moč doseči marsikaj, so poudarili v razpravi velenjski kulturniki.
V izhodiščih letnega delovnega načrta Zveze kulturnih organizacij je zapisano kar najbolj varčno gospodatjenje s sredstvi, saj je teh za tako bogato kulturno dejavnost premalo. V tem letu bo treba krepiti mrežo organizatoijev kulturnega dela v krajevnih skupnostih, in organizacijah združenega dela, skrbeti za naravno kulturno dediščino, več pozornosti nameniti osnovnošolski in srednješolski mladini nuditi več Pomoči odboru za sodelovanje na kulturnem področju z bratskimi republikami, del denatja pa naj bi v tem letuViamenili že založniški dejavnosti. Posebno mesto v delovnem programu zveze pa imata pridobivanje novih članov in skrb za kadre. Te naj bi strokovno izpolnjevali na raznih seminaijih. Od prireditev, kijih bo pripravila Zveza kulturnih organizacij iz Titovega Velenja pa naj omenimo 20. letnico delovanja amaterskega gledališča Velenje, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov v mesecu maju, mesec kasneje še srečanje odraslih pevskih zborov, občinsko srečanje gledaliških skupin v Šoštanju pa srečanje mladih talentov v To-polšici. Našo besedo in še in še bi lahko naštevali. Seveda pa so tu še mnoga gostovanja naših kulurnih skupin pri zamejskih Slovencih v Italiji in Avstriji, sodelovanje z mesti, ki nosijo Titovo ime, velenjski godbeniki pa bodo letos gostili pihalni orkester iz Esslin-gena.
Ob koncu programsko-volilne konference pa so najzaslužnejša društva in kulturne skupine še prejeli priznanja.
Skupnost socialnega varstva
Naloge so jasne, ■■■■ ■ ■ *
cilji enaki
TA PONEDELJEK SO SE SEŠLI NA 5. REDNI SEJI DELEGATI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA VELENJE. NAJVEČ POZORNOSTI SO NAMENILI TEMELJEM IN OKVIROM DOLGOROČNE SOCIALNE POLITIKE V OBČINI, RAZPRAVLJALI PA SO ŠE O DEVETMESEČNI URESNIČITVI FINANČNEGA NAČRTA TE SKUPNOSTI ZA PRETEKLO LETO IN PREDLOG SPREMENJENEGA FINANČNEGA NAČRTA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA ZA TEKOČE LETO. NA DNEVNEM REDU PA SO IMELI ŠE DELOVNI IN FINANČNI NAČRT TE SKUPNOSTI ZA LETOS.
Temelji in okviri dolgoročne socialne politike v velenjski občini so izdelani na osnovi usmeritev Kraigherjeve komisije in predstavljajo razvojne usmeritve na socialnem področju v občini v prihodnje. Zajemajo vsa področja, pomembna za uspešno socioe-konomsko politiko. Ugotovitve so zelo konkretne in obenem zaskrbljujoče. Pred nami so odgovorne naloge, ki jih ne bo lahko uiesniči-ti, saj je problematika na tem področju zelo obsežna. Naloge so dobro zastavljene in izhajajo iz naših potreb. Da bomo uspešni, morajo te usmeritve sprejeti vse organizacije združenega dela, občinska konferenca SZDL, ZSMS, samoupravne interesne skupnosti kot svoj program in ga dosledno izvajati. Cilji so jasni, rok določen, naloge pa stalne, so v razpravi poudarili delegati. Osnova vsemu pa je enotna skupna evidenca, ki bo letos končno sprejeta. Poleg zaposlovanja čaka vse nosilce nalog na področju socialnega varstva veliko dela na področju invalidnosti.
Ko so delegati obravnavali uresničitev in valorizacijo finančnega načrta te skupnosti so ugotovili, da so se prihodki in odhodki gibali v mejah načrtovanega in dovoljenega. 32.500 dinarjev, za kolikor je prvotni finančni načrt povečan, pa bo skupnost namenila za objavo samoupravnih aktov.
Delovni načrt občinske skupnosti socialnega varstva za letošnje leto temelji na nalogah, ki izhajajo iz osnovne usklajevalne vloge skupnosti na področju socialnega varstva. Pri skupnosti pa bodo v letošnjem letu namenili glavno pozornost socialnovarstvenim pomočem, področju invalidske problematike, težavam borcev in ostarelih občanov.
Na normativnem področju bo pomembna naloga te skupnosti srednjeročno in dolgoročno načrtovanje, sprejem ter uporaba samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh in prispevkih za socialnovarstvene storitve vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ki dodeljujejo socialne pomoči v praksi. Finančni načrt skupnosti socialnega varstva občine Velenje je povišan skladno z resolucijskimi opredelitvami, in sicer za 21,54 odstotkov. Z njim pa bo skupnost zagotavljala sredstva za delo strokovne službe, za pokritje materialnih izdatkov, delegatsko delovanje ter dogovorjene obveznosti.
KS Nazarje
Ocena dela in volitve
Danes, v četrtek 9. febru„.ja, bo v nazarskem delavskem domu razširjena seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri bodo opravili tudi naloge temeljne kandidacijske konference. Poleg tega bodo delegati ocenili delo krajevne skupnosti v preteklem letu, sprejeli delovne načrte za letos in se seveda lotili tudi problematike zagotavljanja sredstev, potrebnih, za nemoteno delo krajevne skupnosti.
Temelji dolgoročne socialne politike v velenjski občini
V velenjski občini živi približno bi zmanjšali število nezaDoslenih. pa je treba kar najhitreje vključiti 7affr.tr.vili >,,h»mnmir,,;.
V velenjski občini živi približno
37	tisoč prebivalcev, ud tega je 23.587 delavcev. 61 odstotkov jih je zaposlenih v industriji in rudarstvu,
38	odstotkov pa je ženske delovne sile.
ZAPOSLOVANJE
Izobrazbena struktura zaposlenih je za združeno delo neustrezna, saj je v industriji zaposlenih le 5,6 odstotkov delavcev z višjo in visoko izobrazbo, 13,7 s srednjo, 29,6 s poklicno in več kot 50 odstotkov je delavcev brez zahtevane izobrazbe. Nezaposlenih je 280 oseb s precej boljšo izobrazbo od zaposlenih. Podatek, da več kot polovica delavcev nima zahtevane izobrazbe, je zaskrbljujoč, saj ti s svojim osebnim dohodkom ne pokrijejo potreb socialne sfere. Razmere na področju gospodarstva v občini niso zadovoljive, saj največje delovne organizacije v občini (Gorenje, Rek) poslujejo z izgubo. Da bi se stanje na področju zaposlovanja izboljšalo, bodo morale organizacije združenega dela v prihodnje zaposlovati predvsem domačo delovno silo, omogočiti delo in stanovanjske pogoje za zdomce, bolje nagraditi proizvodno delo. Osebni dohodek mora biti odvisen od rezultatov dela. Prevrednotiti pa je treba tudi vsa nizko nagrajevana dela, kjer delavec v osemurnem delavniku ne doseže osebnega dohodka, s katerim bi zadovoljil vse potrebe. Z uvedbo večizmenskega dela, 49 odstotkov celotnega velenjskega gospodarstva dela v eni izmeni, pa
bi zmanjšali število nezaposlenih.
Pri zaposlovanju mladih imajo organizacije združenega dela pomembno nalogo. Da bomo strokovnjake ustrezno zaposlili, je treba odpirati delovna mesta za višjo in visoko izobražene kadre v proizvodnji ter urediti štipendijsko politiko.
PROBLEMATIKA INVALIDOV
Posebno pozornost moramo v velenjski občini nameniti invalidom. Teh je okrog 1700, od tega v združenem delu približno 1500. Da bi nov zakon o pokojninskoinvalid-skem zavarovanju lahko uspešno uresničevali tudi v praksi, je treba zagotoviti možnosti za prekvalifikacijo invalidov. Ta mora biti osebna obveza vsake invalidne osebe. Za prekvalifikacijo invalidnih oseb je bila ustanovljena invalidska delavnica v delovni organizaciji Si-pak. Zaradi velikega števila invalidov pa bodo v prihodnje uporabljene tudi obstoječe možnosti strojnega parka elektrokovinarske delavnice Centra srednjih šol. Invalidne osebe, ki so toliko prizadete, da niso sposobne za deio v normalnih delovnih pogojih, se bodo lahko zaposlile v delavnici pod posebnimi pogoji, ki je načrtovana pri osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju. V njej se bo letos zaposlilo 10 do 12 invalidov. LETNI DOPUSTI
Za letovanje svojih delavcev imajo dobro poskrbljeno le n'a Reku, drugje pa je to področje neurejeno. V zdravstveno preventivo
pa je treba kar najhitreje vključiti še zdravilišče Topolšica. ALKOHOLIZEM
Za preprečevanje alkoholizma, bolezni modernega časa, ki se vse bolj širi tudi v naši občini in povzroča dodatne izgube v družbi in gospodarstvu, je treba obstoječo ambulanto za zdravijenje alkoholikov pri Zdravstvenem centru Velenje razviti na raven dispanzerja in preiti predvsem na dispanzersko zdravljenje.
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
Na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva imamo v velenjski občini nerešenih še veliko težav. Zagotovo pa bodo ekonomske stanarine, zagotavljanje denarja za subvencioniranje stanarin socialno ogroženim osebam, pravni red in preselitev stanovalcev iz prevelikih stanovanj v manjša pripomoglo pri ureditvi razmer na tem področju.
DRUŽBENA SKRB ZA OTROKE
Otrokom moramo zagotoviti vse pogoje za njihov zdrav in normalen razvoj. V okviru socialne in zdravstvene službe ima posvetovalnica za načrtovanje družine pomembno mesto. Prav tako ne bi bilo odveč, če bi nameščali vrtce v nenamensko grajene objekte, ki so cenejši, razvijali družinsko varstvo, poskrbeli za razvedrilo otrok, uredili v Titovem Velenju centralno kuhinjo za Center srednjih šol, ter kar najhitreje odprli mlečno restavracijo in
zagotovili subvencioniranje brezalkoholnih pijač iz davka na promet.
SKRB ZA STAREJŠE OBČANE
Boljše življenjske razmere in organizirano zdravstveno varstvo, podaljšuje življenjsko dobo ljudi.
V	naslednjih 20 letih naj bi bilo v velenjski občini okrog 12 odstotkov ljudi starih več kot 65 let. Starejši občani v naši občini lahko jesen svojega življenja preživijo v Domu za varstvo odraslih. Povpraševanje po domskem varstvu pa vedno bolj narašča, zato bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju pristopiti k izgradnji novega doma za ostarele. Nega in varstvo na domu oziroma sosedska pomoč pa bi pripomogla, da bi lahko ostareli ostali čimdlje v domačem okolju. V okviru Zdravstvenega centra bi morali odpreti še ambulanto za starostnike.
RAZVOJ SOCIALNEGA DELA
V	KS IN OZD
Operativno telo, ki skrbi za usklajevanje posameznih dejavnosti socialnega dela v krajevnih skupnostih, je komisija za socialna vprašanja. To bi morala imeti vsaka krajevna skupnost, saj ima pomembno vlogo pri presoji upravičenosti občana do denarne pomoči. Razvoj socialnega dela v združenem delu kot tudi v krajevnih skupnostih zagotovo terja v prihodnje precej pozornosti.
Zveza združenj borcev NOV Velenje
Delovni program za letos
Osnovna izhodišča za uresničevanje delovnega programa občinske organizacije ZZB NOV Velenje za leto 1984 so stališča in sklepi, sprejeti na volilnih in letnih konferencah ZZB NOV v občini in republiki v letih 1982, 1983 in 1984, na 9. kongresu ZZB NOV Jugosla-vijt, na kongresih Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije, in frontno oblikovan program družbeno političnih organizacij, občinske skupščine z izvršnim svetom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Velenje.
DRUŽBENO POLITIČNA AKTIVNOST ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje se bo vključeval v uresničevanje frontno oblikovanega programa organiziranih socialističnih sil v občini Velenje in v uresničevanje ciljev in nalog v bitki za gospodarsko stabilizacijo.
Preko oblik svojega delovanja si Jjo prizadeval za idejno politično in akcijsko enotnost svojega članstva in organizacij ter preko njih tudi delovnih ljudi in občanov ter za njihovo vključevanje v premagovanje težav v sedanjih zaostrenih družbeno ekonomskih in mednarodnih razmerah.
ZZB NOV bo še odločneje nastopala proti vsem pritiskom sovražnikov socialističnega samoupravljanja in naše neuvrščene politike, še posebej bo pozorna do pojavov nacionalizma in šovinizma, ki spodkopavajo naše samoupravne odnose in ustvarjajo ugodno klimo za sovražno delovanje.
ZZB NOV si bo prizadevala za podružbljanje politike in za odpravljanje forumskega dela. še bolj odločno kot doslej pa se bo borila proti slabostim in pomanjkljivostim v družbeni praksi: proti pojavom birokratizma in tehnokratiz-ma, skupinsko lastninskim odnosom, prisvajanju družbenega premoženja, neodgovornemu ravnanju z družbenimi sredstvi in proti drugim oblikam izigravanja in ne-spoštovanja zakonitosti, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in sklepov. Zavzemala se bo za krepitev javnega in kolektivnega dela, predvsem pa za osebno in skupno odgovornost, in za utrjevanje demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi.
Članstvo, organizacije in vodstva ZZB NOV bodo delovali v smeri nadaljnjega razvoja socialističnega samouravljanja kot edine možnosti za vsestranski napredek naše družbe in za spreminjanje razmer v neposredni praksi.
ZZB NOV bo še bolj uveljavljala delegatske odnose in se zavzemala za uresničevanje ustavno določenega položaja delavca v združenem delu in občana v našem samoupravnem sistemu. Člani in organizacije ZZB NOV bodo skrbeli za to, da bodo delegati in delegacije ZZB NOV seznanjeni z družbeno ekonomskimi in politično varnostnimi razmerami ter s stališči ZZB o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali v organih krajevnih skupnosti, v zborih občinske skupščine, v organih družbeno političnih organizacij in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
ZZB NOV se bo zavzemala za samoupravno sprejemanje odločitev, ki so usklajene z interesi delovnih ljudi in občanov, ker jih je le tako mogoče mobilizirati za njihovo uresničevanje.
ZZB NOV se bo še nadalje vključevala v različne oblike aktivnosti v cilju krepitve, razvijanja in podru-žabljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
S prenašanjem izkušenj iz narodno osvobodilne borbe bo krepila bojno pripravljenost delovnih ljudi in občanov, posebno mladine pri uresničevanju njihovih pravic in dolžnosti v SLO in DS. Hkrati pa se bo odločno borila proti vsem pojavom, ki bi lahko ogrožali našo varnost, proti vsem poizkusom razvrednotenja pridobitev NOV in socialistične revolucije in proti izkrivljanju in pačenju vloge nosilcev naše revolucije.
ZZB NOV se bo aktivno vključila v priprave na volilne konference organizacij SZDL, in sodelovala pri izbiri in izvolitvi možnih kandidatov za nova vodstva.
ZZB NOV — kot organizacija aktivnih udeležencev NOB — si prizadeva, da se vrednote NOB in socialistične revolucije čimbolj uveljavljajo kot sestavni del življenja in dela vseh, zlasti še mladega rodu, vse to pa seveda prilagojeno sedanjim razmeram in času, v katerem živimo.
Zato bo tudi v letu 1984 razvijala in širila sodelovanje z vsemi dejavniki, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine, zlasti pa z Zvezo socialistične mladine, in se zavzemala za to, da se mlade generacije vzgajajo v duhu revolucionarnih tradicij. ZZB NOV bo nadaljevala z že ustaljenimi oblikami dela z mladimi, poleg tega pa bo omogočila ogled primernih filmov in multivizijskih programov čim širšemu krogu mladih v Domu borcev in mladine.
OO ZZB NOV bo v letu 1984 pripravil nove multiviziiske programe o pomenu spominske sobe
v Topolšici in pohodu XIV. divizije na Štajersko.
V svojem domu bo uredil in opremil tudi borčevsko spominsko sobo, v kateri bo razstavljeno slikovpo gradivo o najpomembnejših dogodkih iz narodno osvobodilnega boja na našem območju in o povojni izgradnji Titovega Velenja. V tej spominski sobi bo dobil svoje mesto tudi borčevski zgodovinski arhiv.
ZZB NOV se bo zavzemala, da bodo spomeniki in spominska obeležja revolucije ter partizanski grobovi postali skrb celotne družbe in da bodo odgovornost za njihovo zaščito in vzdrževanje prevzele posamezne organizacije in ustanove v občini.
OO ZZB NOV bo v letu 1984 pregledal vsa spominska obeležja v občini, ugotovil, kakšno je njihovo stanje, in pripravil programi potrebne obnove obeležij v okviru danih materialnih možnosti. V ta program sodi tudi ureditev dostopa in okolice pri spomeniku XIV. divizije na Fergunovem vrhu na Graški gori.
Članstvo in organizacije ZZB NOV se bodo aktivno vključevale v proslave zveznih, republiških in občinskih obletnic naše revolucionarne preteklosti ter obletnic osebnosti iz zgodovine naših narodov in narodnosti.
OO ZZB NOV bo v letu 1984 organiziral samo proslavo ob dnevu borca, sicer pa bo tako pri proslavah kot pri ostalih aktivnostih upošteval stabilizacijska prizadevanja za varčevanje sredstev.
ZZB NOV bo tudi v prihodnje posvečala posebno pozornost mednarodnim stikom in se vključevala v prizadevanja za krepitev politike neuvrščenosti, proti blokovski politiki in agresijam, za utrjevanje miru v svetu, za razorožitev, za demokratične odnose v mednarodnem sodelovanju in za spoštovanje pravic narodnostnih manjšin.
NALOGE S PODROČJA SOCIALNEGA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN STANOVANJSKIH RAZMER BORCEV NOV
ZZB NOV si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bo v okviru realne možnosti družbe zagotovljena socialna varnost borcev, vojaških vojnih invalidov, zapornikov, internirancev in izgnancev, vojnih invalidov in družin padlih borcev. Prav tako bo skrbela za podružbljanje skrbi za borce in za večji vpliv borcev na samoupravno združevanje in odločanje ter
razporejanje družbenih sredstev, namenjenili za njihovo socialno varnost, kakor tudi za spremembo obstoječega načina financiranja temeljnih pravic borcev in za čim racionalnejšo porabo družbenih sredstev na tem področju.
Trajna naloga ZZB je nenehna skrb za borce, ki so zaradi starosti in bolezni nujno potrebni večje družbene pomoči, zdravstvene zaščite, zdraviliškega zdravljenja in nege na domu in v domovih za starejše občane.
Zato bo ZZB NOV tudi v prihodnje skrbela za učinkovito reševanje problemov kot so redni sistematski pregledi, klimatsko zdraviliško zdravljenje in dopusti borcev NOV in vojaških vojnih invalidov. Ob tem se bo trudila, da bodo vsestranske skrbi deležni predvsem najbolj potrebni borci.
Krajevne organizacije ZB naj bodo pobudniki organiziranja soseske pomoči, nosilci te oblike pomoči na domu pa bi morale biti organizacije RK, socialno skrbstvene komisije in šole, s katerimi naj se povezujejo v krajevni skupnosti krajevne organizacije ZB. Razvijanje te oblike solidarnosti v vseh KS je za borce še toliko bolj pomembno, saj so z vsakim dnem starejši in obremenjeni z boleznimi, kar pomeni, da bodo borčevske organizacije vedno manj sposobne same uresničevati to obliko pomoči, ki je zdaj v pretežni meri na njih samih. Zato je prav gotovo potrebno v prihodnje hitreje uresničevati sprejeto usmeritev za podružbljanje celovitega sistema socialnega varstva borcev.
Glede na to, da so stanovanjski problemi borcev v glavnem rešeni, bo OO ZZB NOV v prihodnje v glavnem reševal probleme pri zamenjavi stanovanj in upošteval želje borcev, ki si čedalje bolj želijo stanovati v nizkih in pritličnih stanovanjih.
Krajevne organizacije ZB NOV bodo v prihodnje posvečale veliko več skrbi organizaciji pogrebnih svečanosti borcev in skrbele za to, da se bodo na dostojen način (s primernimi poslovilnimi besedami, praporji in godbo) poslovile od svojih članov.
Občinski odbor pa bo skupaj s Socialistično zvezo poskrbel za primernejšo obliko vseh civilnih pogrebov.
Za izvrševanje tega programa skrbi predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Velenje skupno s krajevnimi organizacijami in' z ustreznimi komisijami za socialno zdravstvena in stanovanjska vprašanja borcev.

»NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa
■znaja »Naš čas« od 1. marca .1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za
individualne naročnike je432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proiz1 vodov.
9. februaija 1984
* Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
* stran 3
Novinarska konferenca v Gorenju v Titovem Velenju
Dosedanje delo potrjuje stvarnost sanacijskih programov
V	SOZD GORENJE JE ZDRUŽENIH	ENAJST PROIZVODNIH DELOVNIH ORGANIZACIJ, DVE DELOVNI ORGANIZACIJI SKUPNEGA POMENA: GORENJE PROMET SERVIS IN GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ. V SOZDU PA JE USTANOVLJENA TUDI GORENJE INTERNA BANKA IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELOVNA ORGANIZACIJA GORENJE TGO JE V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI U-DELEŽENA S 40,6 ODSTOTKI VSEH ZAPOSLENIH, DOSEGA 413 ODSTOTKA CELOTNEGA PRIHODKA, 52,8 VREDNOSTI PROIZVODNJE IN SKORAJ 85 ODSTOTKOV CEIOTNEGA IZVOZA SOZDA.
Čeprav se je slabšanje gospodarskega položaja Gorenja TGO začelo že v letu 1974, je ta kolektiv prvo izgubo zabeležil leta 1980. Uspeli so jo pokriti z lastnimi skladi tozdo v. Leta 1981 se je izgubam iz lastnega poslovanja pridružila še izguba firme Gorenje Koerting Electronic in ta skupna izguba je t akrat znašala 108 starih milijard dinaijev, leta 1982 je bila ob zaključnem računu izguba že 245 milijard, ocena za leto -1983 pa je 452 miljard starih dinaijjev. Več kot 90 odstotkov te izgub«e odpade na prenešeno izgubo finme Gorenje Koerting Electronic.
Pretekli četrtek je bila v Titovem Velenju novinairska konferenca, na kateri so {predstavniki Gorenja novinaije seznanili z oceno gospodaijenja poslovnega sistema Gorenje v preteklem letu, načrti za letos im s poglavitnimi usmeritvami sanacijskih programov DO Gore nje TGO in Gorenje Promet Servis.
Že v uvodu je predsednik začasnega poslovodnega organa sozda Gorenje, Herman Rigelnik poudaril, da so v sanaciji tri organizacije: Gorenje TGOt Gorenje Promet Servis in Tiki iz Ljubljane. Vendar je bil sanacijski program Tikija zavrnjen, ker preveč išče razloge za stanje zunaj sebe, manj pa razčiščuje nekatere ključne težave znotrajj te delovne organizacije.
V	prizadevanjih za sanacijo razmer v Gorenju Titeovo Velenje je začasni poslovodni organ svoje delo usmeril predvseim v pripravo ocene stanja, v zagotovitev pogojev za povečanje proizvodnje, konvertibilnega iizvoza, pripravo načrtov za letošnje leto, izdelavo sanacijskih programov in v izdelavo smernic za dolgoročno preobrazbo sozda Gorenje, kar imenujejo Projekt prenove Gorenja ali na kratko OGOR.
IMPERATIV — VISOKA PROIZVODNJA
V	pogovoru je Oto Slemen, član poslovodnega odlbora Gorenja RGO in strokovni nosilec priprave sanacijskega programa za Gorenje TGO poudaril, da program izhaja iz ugotovitev, ki jih je pripravila posebma strokovna komisija že do zače tka lanskega septembra. Izgube v Gorenju TGO so nastajale iz d-veh osnovnih vzrokov: zaradi neuspešnega poslovanja Kdertinga., ki ga ie pogojevalo neizvajanj« ciljev nakupa, napačne poslov/ne odločitve, preozek proizvodmi program, premajhen obseg prtodaje. ne-
ustrezna struktura finančnih virov in hitr%rast obrestnih mer ter neuresničevanje prvega sanacijskega programa; in zaradi izgub, ki so nastale z lastnim poslovanjem Gorenja TGO. »Nastale so zaradi ne dovolj dobrih poslovnih odločitev, prisotna pa je bila tudi vrsta drugih dejavnikov ki so bistveno vplivali na slabo poslovanje: hitro menjanje pogojev gospodaijenja, v zadnjih letih so tudi hitro naraščala porabljena sredstva. Znotraj TGO je bila vrsta pomanjkljivosti, fizični obseg proizvodnje je izredno padel, tehnološka disciplina se ni upoštevala, padla je tudi delovna disciplina. Gorenje je bilo še pred leti vzor izredno zagnanega kolektiva. Nobena naloga ni bila pretežka. V zadnjih letih pa je vse to pojenjalo. Ni bilo prave motivacije. Katerekoli akcije so se v Gorenju lotili, nobene niso uspešno končali. To imenujem sindrom Koertinga. Delavci so se vdali v usodo. Tistih gorenjskih vrednot, ki so bile včasih tako značilne za gorenjskega delavca ni bilo več: zagnano, kvalitetno delo. pripadnost Gorenju, pripadnost tej vrsti proizvodnje, izredno veselje slehernega zaposlenega pri doseganju boljših rezultatov,« razlaga vzroke za položaj do Slemenik. Prav zato je bila ena najvažnejših nalog to gorenjsko vrednoto ponovnoobii-diti. To jim je tudi uspelo. Bistven porast proizvodnje, v katerem ima svoj delež vsak zaposleni in še posebno delavec v neposredni proizvodnji, je dokaz za to. Težke naloge so še pred njimi, kajti visoka proizvodnja mora biti tisti imperativ, ki je osnovni pogoj za izhod iz tega stanja,« Njihovim naporom so se pridružili*' tudi kooperanti, od katerih še veliko pričakujejo. Kajti na kakovost — povečanje te pa je eden izmed glavnih nalog sanacije — imajo velik vpliv tudi vsi kooperanti. Zaradi kakovosti svojih izdelkov ta trenutek še niso zadovoljni. Prav zaradi nje plačujejo visok davek. S svojimi proizvodi so na zahtevnih tujih trgih, predvsem zahodnoevropskih, uvrščeni v najnižji cenovni razred. Slemenik pravi: »Ta trenutek na zunanjih trgih dosegamo prenizke dohodke, ki so prenizki celo za zagotavljanje enostavne reprodukcije. Prav zato je naš cilj: preiti v višji kvalitetni razred in s tem tudi v višji cenovni razred, narediti napredk v kvaliteti in v izpolnjevanju programa bele tehnike. Samo z izvozom moramo v naslednjih letih ustvarjati dohodek, ki bo takšen, da bo TGO lahko z njim šla v razširjeno reprodukcijo. V prihodnjih letih pa moramo še bolj spremeniti strukturo zaposlenih v proizvodnji, predvsem strukturo vodstvenega kadra v njej. Seveda pa moramo začeti spreminjati tudi strukturo zaposlenih na vseh ravneh. Kajti ta trenutek ne razpolagamo z dovolj znanja.«
PRITEGNITI PRAV VSAKEGA DELAVCA
V Gorenju se zavedajo, da bodo Drva tri leta izredno težka— ko skoraj ne bodo ustvarjali nikakršne akumulacije. »Oprema. ki je ta trenutek tako visoko izkoriščena, je stara in nekatere inovacije so nujne. Brez njih ne bo željene kvalitete, rasti produktivnosti, brez tega ne bo preko 50 odstotkov proizvodnje v izvozu.
Struktura našega izvoza je ta trenutek 90:10 v korist konverti-' bilne in takšno razmerje načrtujemo tudi za naprej,« pravijo v Gorenju. V sanacijska prizadevanja bodo morali pritegniti prav vsakega delavca. Če tega ne bo, potem sanacija Gorenja ne bo uspešna. »Le majhen del delavcev je, ki ne čuti potrebe, da bi se maksimalno vključil. Toda tudi na te poskušamo vplivati in pričakujemo, da jih bomo uspeli pritegniti. Kdor ne bo pripravljen. v Gorenju nima kaj iskati! Sanacijski program bo razgrnjen pred vse delavce in do stvari se bodo morali popolnoma jasno in odkrito opredeliti. To je edina alternativa. Pri tem pa se zavedamo, da bo veliko breme sanacije dolga leta ležalo na ramenih delavca v TGO. Odkrito pa moramo povedati, da v teh trenutkih in v začetnih letih tega bremena nismo sposobni sami prenesti in pričakujemo pomoč širše delovne skupnosti, združenega dela Slovenije, kajti brez te pomoči sanacija Gorenja ni možna«, so brez ovinkarjenja poudarili v Gorenju.
Rdeča nit sanacijskega programa Gorenja TGO je dolgoročna naravnanost Tovarne gospodinjske opreme na najbolj razvita konvertibilna tržišča in to z jasno usmeritvijo, da bodo morali na teh trgih pokrivati tudi polno lastno ceno. To je tudi osnovni cilj sanacijskega programa, vsi ostali izhajajo iz njega. To je bitka naslanjanja na notranje sile, kot v Gorenju radi poudarjajo. Sanacijski program je izhajal iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Gre za povezovanje znotraj in zunaj jugoslovanskega prostora, gre za razvoj v globino. Prav to pa je tudi najbolj šibka točka Gorenja v preteklosti. »Najti moramo jasne kontakte tako z dobavitelji kot s kooperanti in obvladati komponente tako v globino, da bomo v finalnem proizvodu dosegli vse tiste funkcionalne in ostale kvalitetne lastnosti, ki nas bodo dvignile v višji cenovni razred in omogočile dosegati takšen dohodek, da si bomo z njim dolgoročno zagotavljali tudi razšiijeno reprodukcijo.
NOVA ORGANIZIRANOST — HITREJŠI RAZVOJ
Naslednja izpostavljena stvar sanacijskega programa je jasna usmeritev. V njem smo razčistili z nekaterimi programskimi dilemami in v njem so te usmeritve jasno zapisane,« poudarja Herman Rigelnik. Sanacijski program daje odgovor tudi na vprašanje nove organiziranosti, tako v poslovnem kot v samoupravn-kem smišlu. Gorenje TGO se bo namreč razdelilo v tri ali štiri dele. To pa predvsem zaradi tega, ker naj bi drugačna organiziranost omogočila hitrejši razvoj posameznih programskih usmeritev: bele tehnike, procesne opreme, notranje opreme, mogoče pa bodo oblikovali še posebno delovno organizacijo zabavne elektronike. »Vrsto slabosti smo odkrili na mikro nivoju, čeprav so vsi s prstom kazali na to, da organizacijska tvorba kot celota ni dobra. Z reorganizacijo pa želimo te slabosti odpraviti. Reorganizacija naj bi pomola tudi zadnji kadrovski Pretres v Gorenju. V tem smislu, da bodo najbolj odgovorna dela v vodstveni strukturi prevzeli ljudje, ki
jim lahko delavec Gorenja in ta družba zaupa,« pojasnjuje vzroke za reorganizacijo predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje.
Sanacijski program izpostavlja še vrsto drugih zadev: V njem je jasno izpostavljen tudi koncept nadaljnje izgradnje informacijskega sistema. Delno se razrešujejo tudi vprašanja urejanja družbeno ekonomskih odnosov, še posebej pa je izpostavljen problem nagrajevanja. V njem je poudarjena že omenjena bitka za večjo produktivnost, kajti že v letu 1984 naj bi se produktivnost povečala za 24 odstotkov, ob tem pa tudi bitka za boljšo kakovost proizvodov in storitev ter za zmanjšanje materialnih stroškov.
Že v letu bodo začeli dva nova programa: pomivalni stroj in pralni stroj, ki se bo polnil od zgoraj.
KAKO ODPRAVITI IZGUBE?
Že sedaj jih poskušajo razreševati v sodelovanju z delovnimi organizacijami, znotraj repro verige, skupaj s poslovnimi bankami in s skladi skupnih rezerv. Celovito pokritje izgub ni možno. Vsi načrti, tako za leto 1984, kot za naprej slonijo na sanaciji izgub, ki izhajajo iz tekočega poslovanja in imajo neposreden vpliv na likvidnost TGO. To poskušajo doseči na ta način, da se maksimalno vključujejo v izvoz. Eden ključnih problemov še vedno ostaja izguba GKE. Likvidacija naj bi bila zaključena maja letos. »Iz naslova deviznih zadolžitev smo v preteklem letu, predvsem v decembru, spremenili za okoli 44 milijonov dolaijev deviznih zadolžitev v dinarske zadolžitve. To smo dosegli z izrednim sodelovanjem vseh poslovnih bank v slovenskem prostoru. To je velika stvar, ker novih tečajnih razlik iz naslova 44 milijonov dolarjev ne bo več. V tem trenutku ostaja še vprašanje, kako pokriti 23 milijonov dolaijev devizne zadolžitve, tudi iz naslova GKE. Upamo, da bomo tudi to v stiku z bankami in združenim delom teh s svojim izvozom, s svojim deviznim prilivom pripomogli, da se bo ta devizna zadolžitev že v letu 1984 razrešila. S tem pa se v bistvu razrešuje tisti osnovni problem, ki je najbolj prisoten — sanacija devizne zadolžitve v dinarsko in v nadaljevanju pokrivanje te,« pravijo v Gorenju.
Sprejet je bil tudi sanacijski program Gorenje Promet Servisa. Njegova funkcija trženja ima velik vpliv na poslovno uspešnost vseh članic sozda. Zato je sanacijski program GPS usmerjen v dve smeri: saniranje izgube v samem Promet Servisu in v saniranje tržnih funkcij, z namenom vključitve v cilje sozda Gorenje, '»pravi Janko Brunet, strokovni nosilec priprave sanacijskega programa Gorenje GPS.
V GPS niso čakali na sanacijski program, ampak so že prej začeli izvajati nekatere predsana-cijske ukrepe. Rezultati so se že pokazali. V tem trenutku izgube iz tekočega poslovanja v tujini ni, ne v Italiji in ne v Grčiji. Delavci Gorenja Promet Servisa vlagajo velike napore na področju oskrbe. To je tista osnova, na kateri gradijo izvajanje vseh planov, še posebej pa načrtov Gorenia TGO.
»Rdeča nit sanacijskega pro-
grama Gorenja Promet servisa je zagotoviti enoten nastop Gorenja na trgu dobaviteljev in kupcev. Gre za to, da začne Gorenje, kot sistem, enovito nastopati, in da se ta tržna funkcija skozi enovit nastop poveže tudi z razvojem, ki naj bi sledil,« pravi Joško Vučemilo, predsednik KPOGPS.
GPS bo v prihodnje vlagal predvsem v kapitalizacijo — spreminjanje presežne vrednosti v kapital. »Obstaja večna dilema, ali je prav, da imamo v tujini svojo mrežo ali ni. Mi menimo, da je še kako pomembna, kajti prav ta mreža je na posameznih trgih omogočila, da se je uveljavilo ime Gorenje. Zato niso na mestu razprave, ki bi šle v tej smeri, da bi bilo treba mrežo Gorenja v tujini zmanjšati ali kakorkoli odpraviti,« razmišljajo.
Če bodo želeli zagotoviti enoten nastop Gorenja na trgu, to pa je tudi njihov glavni cilj, bodo verjetno morali tudi DO Gorenje Promet Servis drugače organizirati. Razmišljajo o izločitvi Servisa iz sedanje delovne organizacije, tako da bi postal enovita DO in bil vključen v marketinške cilje Gorenja. Izrazito tržna funkcija pa naj bi se oblikovala v delovni organizaciji Gorenje commerce. S tem bi že samo ime tudi na zunanjih trgih povedalo, s kom imajo opravka.
Je verjeti realnosti sanacijskih programov? Je verjeti, da v letu 1984 iz tekočega poslovanja ne bo v velenjskem delu Gorenja več izgube?
»Rezultati delavcev Gorenja, od junija pa do konca leta, ko se je zmanjšala, izguba iz tekočega poslovanja, ko smo povečali fizično proizvodnjo za 21 odstotkov in produktivnost za 20, govorijo o tem, da je sanacijski program stvaren. Izvoz na konvertibilno tržišče smo v letu 1983 povečali za 43 odstotkov. Devizno zadolžitev iz tekočega poslovanja smo zmanjšali za več kot 20 milijonov dolarjev, v dogovoru z bankama smo razrešili del deviznih zadolžitev GKE v višini 44 miljonov dolarjev, devizne participacije smo dali za 20 miljonov dolarjev. Mislim, da vse to govori v prid tega sanacijskega programa, mislim pa, da še bolj govori v prid načrta za letos. Ta temelji na povečanju fizične proizvodnje za 26 odstotkov, produktivnost za 24 odstotkov, konvertibilnega izvoza za 120 miljonov dolaijev v letu 1983 pa smo ga dosegli za okoli 85 miljonov dolaijev. Preseneti nas lahko le zadnje dogajanje na področju cen. Divjanja na področju cen repromateriala so tako grozovita, da jih komaj še obvladujemo. Končna podkrepitev vsega tega pa so rezultati iz januarja 1984. V tem mesecu smo proizvedli 40 odstotkov fizično več kot v januarju lani. To je v bistvu dokaz, da je plan pravilno zastavljen. Nadaljuje: »Delavci so dokazali veliko pripravljenost v sanaciji Gorenja. Dokazali so, da so še kako pomemben dejavnik v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Jutri lahko dosegajo še boljše rezultate. Pod enim in edinim pogojem, da bomo razrešili vprašanje pokrivanja izgub,« je odgovoril Herman Rigelnik.
mkp, S. V.
v v^fTpjB^M
Predstavniki Gorenjja so novinarje seznanili s sanacijskim programom Gorenja TGO in Gorenja Promet Servis.
Letos na tuje prva orodja za predelavo pločevine in plastike
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje je, kot je znano, izvozila prve izdelke na tuja konvertibilna tržiSča 1965. leta.
V	Zvezno republiko Nemčijo je takrat velikim blagovnim hiSam prodala električne štedilnike. Izvoz, tudi v Zvezno republiko Nemčijo, je večala iz leta v leto. Letos pa bo Gorenje TGO izvozilo tudi prva orodja. Do meseca novembra morajo naročniku v Nemški demokratični republiki od poslati orodja za predelavo pločevine in plastike za proizvodnjo električnih Štedilnikov. Vrednost tega prvega izvoznega posla orodij znaša 105 milijonov dinarjev. V Gorenjevem tozdu Orodjarna pa računajo, da bodo z naročniki iz NemSke demokratične republike sklenili nove pogodbe za izvoz orodij.
V	Gorenjevi Orodjarni pa si prizadevajo, da bi se uveljavili kar najhitreje tudi na zahtevnih zahodnoevropskih tržiSčih. Najprej bodo, kot ocenjujejo, izvažali orodja za predelavo dinamo pločevine. Tovrstna ponudba je precejšnja, vendar pa želijo z izvozom preveriti oziroma potrditi kvaliteto Gorenjevih orodij, istočasno pa ustvariti tudi potrebna lastna konvertibilna devizna sredstva.
Sicer pa se Gorenjev tozd Orodjarna že vrsto let nadvse uspešno vključuje v prizadevanja za nadomeščanje uvoza orodij in tehnološke opreme z lastno proizvodnjo. Do leta 1978. je moralo Gorenje TGO uvažati do 90 % vse potrebne opreme, zadnja leta pa jo, zahvaljujoč Orodjarni, le še okrog 10 %.
Posodabljanje in avtomatizacija obstoječe opreme
V	Gorenjevi Orodjarni, ki skrbi tudi za vzdrževanje okrog 4.000 orodij in naprav, so zraven proizvodnje orodij za predelavo du-roplastov, termoplastov, dinamo pločevine in drugih oblikovnih profilov, za kar ne potrebujejo veliko energije, potrebne materiale pa izdelujejo naše železarne, osvojili tudi izdelavo tehnološke opreme. Nekaj orodij pa so zadnja leta že prodali domačim kupcem.
Rezultat prizadevanj za posodabljanje in avtomatizacijo proizvodnje v Gorenju TGO, kjer je obstoječa oprema že močno zastarela, proizvodni proces pa terja precej delavcev, pa je tehnoloSka oprema, krmiljena z mikroprocesorji. V prizadevanjih za posodabljanje proizvodnje bodo še posebej stroje za obdelavo kovin izpopolnili s procesno elektroniko oziroma avtomatizirali kompletne proizvodne linije. Rešitve, ki jih bodo osvojili v Gorenju TGO, bodo ponudili tudi drugim delovnim organizacijam pri nas. Tehnološko opremo, razumljivo v okviru delitve dela z drugimi delovnimi organizacijami, pa nameravajo ponuditi tudi inozemskim naročnikom; Domači stroj za polovico cenejši
nri nvnjpnlfr
Strokovnjaki in delavci Go-renjeve Orodjarne so za zdaj najbolj ponosni na stroj za oblikovanje izparilne cevi zamrzovalne skrinje, ki poskusno že obratuje. Z njim so prvič v Gorenju TGO vpeljali krmiljenje hidravličnega cilindra z digitacijo. S strojem, ki je bil za polovico cenejši od tovrstnih uvoženih strojev, bodo zadovoljili vse potrebe po izparilnih ceveh v Gorenju TGO. Dodajmo, da je moralo Gorenje doslej izparilne cevi uvažati, samo lani pa je zanje odštelo 90 milijonov deviznih dinarjev. Zdaj v Orodjarni izdelujejo linijo za dvojni upogib oboda zamrzovalne skrinje, ki bo prav tako elektronsko krmiljena.
V	Gorenjevi Orodjarni pa bodo izdelali slčoraj v celoti tudi tehnološko opremo za novo Go-renjevo tovarno hladilnih naprav v Bihaču, in to s sodelovanjem z nekaterimi slovenskimi delovnimi organizacijami.
Hitrejši prihodnji razvoj
235 zaposlenih v tozdu Orodjarna Gorenja TGO je lani ustvarilo okrog 430 milijonov dinarjev celotnega prihodka. S Širjenjem obstoječe proizvodnje in osvajanjem proizvodnje novih izdelkov računajo, ob zagotovljenih prostorskih pogojih, na hitrejSi prihodnji razvoj. Seveda pa tudi na pospešeno zaposlovanje novih delavcev. Ze dalj časa namenjaj9 vso pozornost Štipendiranju in izobraževanju ob delu. Računajo, da bodo v petih letih zaposlili okrog 140 novih iiua»cev, od . orodjarjev ao inženirjev, in ^cko ob solidni kadrovski sestavi v kar največji meri znanje in pridobljene izkušnje prodajali na domačen; in tujih tržiSčih.
4. stran ★ nas cas
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ '
Titovo Velenje *
9. februarja 1984
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov
Rek - DO Efe
Še posodobiti proizvodnjo


Odpravili bodo težka dela
lansko poslovno leto sklenil pozitivno. Zlasti količinski pokazatelji so bili zelo ugodni, finančni rezultat pa je bil nekoliko slabši. Preteklo leto so izdelali skoraj 34 milijonov opečnih enot, 130.000 kvadratnih metrov razjjih ometov ter preko 16.000 ton prašnatih materialov oziroma malt. V primerjavi z lanskim letom so izdelali nekaj manj zidakov, proizvodnjo ometov pa povečali za okoli 8 odstotkov. Precejšnjo proizvodnjo pa so dosegli pri maltah, kar za 62 odstotkov več kot leto prej.
Doseženi rezultali so vsekakor plod zavzetega dela vseh delavcev te delovne organizacije. Prav gotovo pa je k temu pripomogla boljša organizacija dela in varčevanje z materiali. Zapos-' leni pravijo, da bi lahko količinsko proizvodnjo še povečali, vendar tega zaradi prej omenjenih vzrokov niso.
Uvodoma smo zapisali, da so finančni rezultati Efe slabši od proizvodnih. Vzrokov za to ie bržkone več. Zanesljivo pa je na te rezultate vplivalo nenormalno in nenehno večanje cen reprodukcijskega materiala ter prevelik razkorak med stroški in prodajno ceno izdelkov. Za primerjavo zapiši-mo, da so se nekateri osnovni materiali podražili za preko 100 odstotkov, v delovni organizaciji Efe pa so uspeli podražiti svoje proizvode za 52 odstotkov, s tem, da je zadnja podražitev stopila v veljavo decembra lani. Zato omenjeno povišanje izdelkom še ni dalo pozitivnih rezultatov.
Lani so-v tej delovni organizaciji uspeli povečati tudi osebne dohodke, seveda v mejah resolucije in na osnovi zmanjšanega števila delavcev. Tako je sedaj poprečni osebni dohodek delavca 15.800 dinaijev. Tudi za letos načrtujejo povečanje osebnih dohod-
kov za približno 17 odstotkov, s pogojem, da bodo načrtovano proizvodnjo sproti uresničevali, izdelke pa ugodno prodali. Ti gredo največkrat na vzhodni del Slovenije, okolico Maribora, Ptuja in na Hrvatsko. Razveseljivo je tudi, da Efe lani ni imel nikakršnih težav z nakupom reprodukcijskih materialov (apno, cement, mavec, drobni azbest in drugo). V prejšnjih letih pa so te težave bile precej večje.
»Naši proizvodni načrti za letos so zastavljeni zelo smelo. To pomeni, da želimo v letošnjem letu izdelati nekaj več kot smo v preteklem letu. Izdelali naj bi 35 milijonov opečnih enot, 120.000 kvadratnih "metrov različnih ometov ter 14.000 ton malt. Nadvse se bomo trudili, da bomo omenjene načrte tudi uspešno uresničili, seveda bo to možno le, če se razmere v gradbeništvu ne bodo še poslabšale, sicer bomo morali proizvodnjo nekaterih proizvodov zmanjšati. Seveda pričakujemo, da tudi letos ne bo večjih težav z materiali za potrebe naše proizvodnje, razen s plastifikatoijem, ki ga uvažamo.
Enako kot prejšnja leta tudi letos načrtujemo zboljšanje proizvodnje, jo posodobimo in s tem olajšamo delo Helavcem. To ima brez dVoma za posledico povečanje produktivnosti, od katere pa so odvisni naši osebni dohodki. Pričakujemo, da bomo najprej zboljšali stroj za izdelavo zidakov. Seveda ne bomo zanemarjali ostalih naprav, ki nam prav tako služijo za proizvodnjo klasičnih izdelkov. V načrtu imamo posodobitev izdelovanja izolativnih elementov. S tem bomo odpravili vsa težja fizična dela, ki so sedaj pri našem delu še prisotna,« je poudaril ob koncu pogovora direktor te delovne organizacije Bogomir Za-ger.
B. Mugerle
SREČANJE• SREČANJE• SREČANJE
Zdenko Taušič
Manj nesreč
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja, ki ima 80 članov, so na pobudo večjih delovnih organizacij ustanovili leta 1980. Vanj so vključeni varnostni inženiiji in tehniki, delavci požarnega varstva, pooblaščene osebe ter delovni inšpektorji Šaleške in Gornje Savinjske doline ter Koro&e. Vsi so bili pred tem vključeni v celjsko društvo, katerega dejavnost pa ie nazadovala iz leta v leto, kar je bil tudi razlog, da so se osamosvojili. Od takrat dalje je njihova aktivnost vidno naraščala na vseh področjih.
Že prvo leto po ustanovitvi so uresničili vrsto pomembnih in odgovornih nalog, čeprav je na začetku štelo društvo le 30 članov.
Organizirali so več seminarjev o požarni varnosti in varstvu pri delu ter strokovnih izletov, ki se jih je udeležilo tudi večje število delavcev na področju varstva pri delu.
Tudi lani je velenjsko društvo do-.seglo spodbudne uspehe, zlasti na področjih izobraževanja in varstva pri delu. Ogledali so si tudi dve večji delovni organizaciji Unior v Zrečah in Tovarno meril v Slovenj Gradcu.
Organizirali so tudi nadvse zanimivo srečanje, na katerem so se pogovarjali o požarni varnosti, izmenjali izkušnje na tem področju in sprejeli smernice za bodoče delo.
Na občnem zboru društva varnostnih inženirjev in tehnikov, 27. janu-
oktobra 1981 so v gorenju na pobudo društva inval.idov velenje in ob veliki podpori sindikata, ustanovili aktiv delovnih invalidov gorenja. vanj je bilo v začetku - vključenih 261 invalidov. „samo v dveh letih se je
njihovo Število povečalo kar na 365," pravi jože angelo, predsednik aktiva. invalidnost v največji meri pogojujejo obolenja hrbtenice.
Kako je aktiv organiziran? Sestavlja ga predsedstvo, izvršilni odbor in tri komisije: za koordinacijo in pomoč, za izletništvo in razvedrilo ter za rekreacijo, preventivno in kulturno dejavnost.
Največjo pozornost namenjajo preventivi. Vsako leto se preventivnega oddiha na morju udeleži nekaj delavcev. Lani jiii je bilo devetnajst. Plačajo majhno, simbolično vsoto. 500 dinarjev za vseh deset dni.
Jože poudarja: ,,V zdravem okolju, v zdravem kolektivu, se lahko 7a invalid>> vpljko naredi. Samo prislunniti je treba znati drug dru-
Aktiv invalidov RLV
pri delu
aija letos, so člani najprej pregledali in ocenili dosedanje delo. Ugotovili so, daje bilo plodno, saj je pripomoglo k uspešni razrešitvi številnih problemov.
Miroslav Mohorko
zmanjšalo pa se je tudi število nesreč pri delu. Prizadevnfso bili tudi na področju humanizacije dela in varovanja družbene lastnine. V nadaljevanju občnega zbora so udeleženci sprejeli smernice in delovni program za prihodnje obdobje. Program je nekoliko manj obsežen, kar pa ne pomeni. daje tudi mani zahteven.
Največ pozornosti bo društvo tudi letos posvetilo izobraževanju, ki ga bodo še dopolnili in razširili. Lastno izpopolnjevanje bodo okrepili s pomočjo raznih seminarjev, načrtujejo
Jože Angeli
•
gemu." Lani ko se je Gorenje znašlo v nezavidljivem položaju, ko je bilo potrebno poprijeti za delo bolj kot , kdaj koli poprej, so se tudi invalidi udeležili — odločili so se sami — dela ob sobotah. Letos invalidom 2. in 3. kategorije ni treba delati dodatnih sobot. Razen, če kdo to sam želi. Tega dela so oproščeni tudi tisti delavci, ki sicer nimajo statusa invalida, imajo pa potrdilo zdravniškega konzilija, da bi dodatno delo slabo vplivalo na njihovo zdravstveno stanje.
Najbolj prizadeti so bili lani ob
pa tudi nekaj strokovnih ekskurzij. Seveda bodo veliko dela namenili tudi varstvu pred požari. V tednu požarne varnosti bodo izvedli razširjeno regijsko posvetovanje, pripravili pa bodo tudi razstavo na to temo.
Seveda je to le nekaj nalog iz delovnega programa za letošnje leto. Če želijo te in ostale naloge uspešno uresničili, se bodo morali vsi člani društva naHvse truditi in nrizadevati
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo, za predsednika pa so ponovno izbrali Miroslava Mohorka.
B. M.
sprejemanju novega Zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju. ,,VkljuiiIi smo se v razprave, ko je bil zakon še v tezah. V osnutku zakona nobena pripomba ni bila upoštevana. Seveda smo tudi na osnutek podali pripombe, ki seveda niti niso bile upoštevane. Človek se ob tem sprašuje, kakšen pomen sploh ima tako široko zastavljena javna razprava, sploh če vemo, da je enaka usoda doletela tudi pripombe, ne samo naše."
V tem letu pa jim je prva in najvažnejša naloga začeti uresničevati idejo o ustanovitvi invalidske delavnice. Pripravljajo že program. ,,Pri tem nismo mislili samo nase in na naše invalide, čeprav bodo tudi ti dobili mesto v njih. Seveda ne vsi, kajti tudi po tozdih so dela, ki jih lahko uspešno opravljajo invalidi. Pri tem smo mislili tudi na učence, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom. Njim že dolgo omogočamo pri nas prakso, toda po končanem šolanju se težko zaposlijo. Tudi za te se bo našlo mesto v Gorenjski invalidski delavnici," pravi Jože Angelo. Ideja, ki je vredna vsega spoštova-
Vili Kerin, predsednik aktiva invalidov RLV
nekaj časa razmišljajo, da bi ustanovili tako imenovane invalidske delavnice. Ker veliko invalidov razpolaga z nizko kvalifikacijsko ravnjo, je ta problem še toliko težji. Malo pa je med invalidi tistih, ki bi se hoteli prekvalificirati.
Kajti vsak, ki si to želi, mora imeti potrdilo delovne organizacije, da ga bo sprejela na takšno delo. Toda kako in kje? Nekateri invalidi pa so tudi stimulirani tako, da se jim prekvalifikacija enostavno ne izplača. Izziv, ki ga bodo invalidi lahko rešili le s pomočjo strokovnih služb, družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata in v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami v dolini.
Med tiste delovne organizacije, katerih proizvodnja je v veliki meri odvisna od dejavnosti drugih, sodi tudi Rekova delovna organizacija Elektrofiltrskih elementov. Znano je, da so vsi njihovi proizvodi namenjeni predvsem gradbeništvu. Prav tej dejavnosti pa v zadnjem času ne gre najbolje. Zato je seveda povpraševanje po gradbenih materialih precej manjše. To pa je za delovno organizacijo, kot je Efe, ki proizvaja tovrstne izdelke, zelo težko.
Kljub ne preveč rožnatim napovedim, pa je 80 članski delovni kolektiv delovne organizacije Efe
nja, in ki bi jo bilo treba podpreti. Ne samo v Gorenju, temveč v naši celi skupnosti.
Na vsak primer, ki ga uspešno rešijo so ponosni. Še posebno so veseli, da so uspeli v normalno življenje sključiti paraplegika, mladega fanta, ki se je ponesrečil na poti z dela domov. Takoj so se lotili akcije. Najprej so mu omogočili prekvalifikacijo. Fant bo kmalu, in to med najboljšimi, končal strojno tehnično šolo v Titovem Velenju. V Gorenju ga čaka delovno mesto, poiskali pa so mu tudi primerno stanovanje. .Aktiv invalidov Gorenja mu je pomagal pri nabavi invalidskega vozička. ,.Takšnega",, pravijo, ,,ki je dosti lažji in kvalitetnejši od tistih, ki jih že dolgo povsem nespremenjene izdelujejo pri nas. Kar 40 kilogramov tehtajo." In še nekaj bodo naredili zanj: z Gorenjskimi proizvodi, izdelanimi zanj, ker bodo nižji, mu bodo opremili kuhinjo. Ni kaj! Fant se bo lahko popolnoma enakovredno vključil v življenje. To pa je tudi tisto, kar invalidi najbolj pogrešajo. ,,To je dokaz, da lahko za invalide največ naredimo tisti, ki z njimi živimo in ne tisti, ki so odmaknjeni od njih, . ki ne poznajo njihovih problemov, njihovega okolja," pravijo in pri tem dodajajo: „Posebno hvaležni smo strokovnim delavcem velenjskega SPIZa, ki nam vedno radi priskočijo na pomoč." mj(
Delavec si socialno varnost, ko je zdrav, ustvarja sam. Za njo pa ne sme biti prikrajšan niti potem, ko ne more več toliko ustvarjati.
Vendar pa, so poudarili na konferenci, se mora vsak invalid tudi zavedati, da ne more dobiti nikoli več toliko kot dobi zdrav. Težave nastopajo pri izplačevanju akontacij. Vili Kerin pravi: ,,Postopek traja predolgo. To bi se lahko uredilo drugače. Tako, da bi se akontacije izračunavale vsak mesec sproti. Dosedanji način odmere akontacij tako kot jih določa novi zakon, za nas invalide ni stimulativen".
In kakšne naloge si je aktiv invalidov RLV zadal za leto? Preko samoupravnih organov, delegatov in delegacij se bodo še naprej vključevali v razprave in soodločali o vseh pomembnejših stvareh.
Prizadevali si bodo odpravljati vzroke nastajanja invalidnosti in slabšanja zdravstvenega stanja pri delavcih. V tem letu bodo sprejeli tudi invalide iz Osijeka in z njimi izmenjali izkušnje. Vodstvo aktiva invalidov pa si bo prizadevalo pomagati pri ustanavljanju podobnih aktivov tudi v drugih delih sozda. Seveda pa se bodo člani aktiva tudi letos, tako kot vsa leta poprej, odpravili na kak zanimiv izlet. In seveda, še naprej bodo sodelovali z drugimi aktivi in društvi.
mkp
Zima, veter, mraz, dež prinašajo kup nevšečnosti. Zdaj nas boii tu, drugič drifgje, skoraj gotovo pa „staknemo" v takšnih dneh prehlad ali celo. kaj hujšega.
Po pomoč se zatečemo k zdravniku, hkrati z njim pa se srečamo še z lekarnarjem.
Velenjčani, zadnji dve leti pa tudi krajani Šmartnega ob Paki, poznajo gosta današnjega srečanja — Zdenka Taušiča. Z njim ,,stopijo v stik" vsakokrat, kadar potrebujejo zdravila ali kakšno drugo stvar, ki jo lahko kupijo v lekarni.
Zmotili smo ga na delovnem mestu in še to pri malici. „Nikoli ne more v miru pomalicati," mi je povedala snažilka, ki se je tisti čas mudila v lekarni. ,,Nič ne morem pomagati, stranke prihajajo in jim je treba postreči," se je opravičeval Zdenko.
Naš pogovor se je vrtel največ o poklicu, o njegovih dobriii in slabih straneh. Zdenko o lekarniškem poslu zna povedati le najboljše. ,,Zame je ta poklic zelo lep, zanimiv, razgiban, stalno imaš opravka s strankami, čeprav to ni vedno ,,lušno". Veliko sodelujem z zdravnikom, drogerijami, kjer dobivamo zdravila. Nove bolezni, nova zdravila. Treba se je stalno učiti, seznanjati z novostmi. In to mi Ježi". Res pa je, da je to zelo odgovoren posel, saj se lahko vsaka najmanjša napaka lekarnarja za bolnika slabo konča. Tu gre za življenja ljudi« Zato Zdenko raje vsak recept dvakrat ali trikrat skrbno prebere preden zdravilo izda. Zelo pomembno je tudi to, da je pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti zelo zbran. Poleg izdajanja zdravil in ostalih sanitetnih pripomočkov, izdaja v šmarški lekarni še veterinarske preparate, nekaj pa ima za prodajo še trgovskega blaga (kozmetiko). Zaradi pomanjkanja surovin za izdelavo zdravil iz uvoza, pa Zdenko tudi sam pripravi kakšen preparat.
S noklicem farmacevta, kofle-karnarju strokovno rečemo, se je seznanil preko svoje sestrične. Njegov sosed je bil prav tako lekarnar. Ta posel ga je začel zanimati. Danes mu ni žal, da se je zanj tudi odločil. V njem vztraja že več kot 13 let. Kot pravi sam, mu krajani Šmartnega ob Paki zaupajo, radi se z njim kaj pomenijo. Zdenko pa jim svetuje, kako in kaj ravnati z zdravili. V šmarški lekarni mu nikoli ni dolg čas, le vsako zadnjo soboto v mesecu je nekoli-
ko manj obiska. Krajani pa še ne vedo, da je lekarna odprta tudi ob četrtkih popoldan.
Ko smo ga vprašali, če šmarčani radi segajo po tabletah, je Zdenko povedal, da še ni prehudo. Zlasti starejši se raje odločajo za Lekovo in Krkino domačo lekarno. Tabletomanov je povsod nekaj. Pa še na nekaj
Zdenko Taušič
je opozoril: „Zdravila morajo ljudje jemati po navodilih in ne iz starih domačih zalog. Nepravilno uživanje tablet je lahko prav tako zelo usodno. To pa marsikdo ne ve."
Še marsikaj zanimivega nam je povedal o svojem poklicu in o krajanih. Čeprav je bolj ,,mestni" človek, doma je iz Titovega Velenja, je v Šmartnem ob Paki zelo zadovoljen. „Ljudje so enkratni, potrpežljivi, lepo je delati z njimi, zaupajo mi, zato vseskozi z njuni dobro sodelujem." Zdenko ima v svoji delovni organizaciji kopico zadolžitev; je • predsednik sindikata, v ZK in še • več. Večkrat se zgodi, da mora na sestanek ob 12. uri in zaradi kadrovskih težav mora tako lekarno zapreti. Ljudje so seveda nezadovoljni, če pridejo iskat zdravila ali kaj drugega zastonj. Tudi med letnim dopustom je nekaj težav. ,,Ne zgodi se to vsakdan, zgodi pa se vendarle in ne morem nič pomagati. Upam, da krajani to razumejo".
Ob koncu smo ga vprašan še o njegovih konjičkih. Časa zanje nima veliko. Rad spremlja športne dogodke, saj je bil svoje dni tudi sam aktiven športnik. Rad smuča, precej prostega časa pa mu vzame še delo v izvršilnem odboru ženskega rokometnega kluBa Velenje. Če pa mu ostane še kakšna minuta prostega časa, ga seveda preživi z družino.
Deluje že tretje leto
KONEC JANUARJA SO IMELI LETNO KONFERENCO ČLANI AKTIVA INVALIDOV RUDNIKA LIGNITA VELENJE.
VANJ JE VKLJUČENIH 832 INVALIDOV. NA KONFERENCI PA JE LAHKO SODELOVAL VSAK DESETI INVALID KOT DELEGAT. TODA PO UDELEŽBI SODEČ BI LAHKO SKLEPALI, DA SO VSI NJIHOVI PROBLEMI REŠENI, KAJTI TAKO MALO DELEGATOV SE JE UDELEŽILO TE NJIHOVE, SKRBNO PRIPRAVLJENE KONFERENCE. IZ RAZPRAVE IN PO POGOVORU S PREDSEDNIKOM TEGA AKTIVA VILUEM KERINOM PA SMO LAHKO RAZBRALI, DA TEMU LE NI TAKO.
Že med konferenco so sami delegati ugotovili, da se je tudi tokrat potrdilo staro, dobro znano pravilo. Med prijatelji smo vdHno pripravljeni kritizirati, kazati na napake. Ko pa pride čas, da bi na slabosti lahko tudi javno pokazali in jih razrešili, takrat pa nas ni bli- f
zu. Ostane le peščica ,,zagrizenih", tistih, ki jim ni vseeno, kako se njihove težave rešujejo.
Ta aktiv je bil skozi celo leto izredno delaven. Uresničili so vse, kar so si na lanski letni konferenci zadali. Tega pa ni bilo malo: sodelovali so v razpravi o osnutku novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Svoje pripombe so preko sindikata RLV in društva invalidov posredovali tudi predlagatelju. Zal pa večino oporno novi zakon ni upošteval.
Prizadevno so sodelovali z Društvom invalidov Titovo Velenje in z aktivi invalidov v ESO, RŠC in TGO Gorenje. Z njimi sodelujejo na področju rekreacije, športa in izletov ter si izmenjujejo izkušnje.
Udeležujejo se vseh športnih tekmovanj od društvenih do republiških in na njih dosegajo tudi zelo dobre rezultate.
In problemi? Najtežji verjetno problem prezaposlovanja. RLV je pač organizacija, v kateri je malo delovnih mest za invalide. Zato že
Aktiv delovnih invalidov Gorenje
Največ pozornosti preventivi
9. februarja 1984
* Titovo Velenje
TURIZEM
nas cas * stran .5
Za napredek turizma
Turistično društvo Titovo Vele-nje si že petnajst let zapored prizadeva, da bi ostalo okolje čisto, urejeno in privlačno tako za krajane kot tudi za turiste. Del teh prizadevanj, ki se kažejo v obliki tekmovanj, je vsakoletna akcija, v kateri se slovenski kraji potegujejo za naslov prizadevnega oziroma urejenega mesta.
Lani je to tekmovanje praznovalo svoj majhen jubilej, saj je potekalo že petnajstič. Tudi lani so upoštevali prizadevnost krajanov, ki prispevajo mnogo k urejenosti kraja, in k temu, da je stalnim prebivalcem življenje prijetnejše, turisti pa kraj z veseljem obiščejo, se v njem dobro počutijo in se z veseljem tudi vračajo.
Pravila in merila lanske akcije so bila enaka prejšnjim. Da pa bi bilo vendarle tekmovanje uspešnejše, smo skupaj z OK SZDL povabili k sodelovanju in tekmovanju vse krajevne skupnosti v občini. Poslali smo jim pravila in merila za tekmovanje. Zal se je vse to porazgubilo pred počitniškim vrvežem. Z obžalovanjem ugotavljamo, da so pisno odgovorile le krajevne skupnosti Škale-Hrasto-vec, Plešivec, Pesje in Titovo Vele-
nje-Desni breg. Vse ostale pa se niso odzvali in prejemajo zato grajo. Zanimivost lanskega tekmo.vanja je bila, da se je republiški turistični zvezi pridružila tudi RTV Ljubljana. Skupaj so razpisali tekmovanje za ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI NAGELJ. Vsem tistim, ki se ne vključujejo v republiško tekmovanje pa so razpisali za grajo BODEČO NEŽO.
Podobno kot lani bo potekalo tudi letos tekmovanje v republiki, regiji in v občini.
Morda bomo v tem letu to delo opravili bolj temeljito, če se bodo v to tekmovanje vključile vse krajevne skupnosti občine in vsi občani. Vsaka krajevna skupnost naj bi ustanovila tudi pododbor turističnega društva.
Oziramo se po naših sosedih onkraj Karavank, ki od turizma tržijo toliko kot je v letu 1983 iztržila vsa Jugoslavija.
Tudi mi se moramo spremeniti in menjati našo zaostalo miselnost, če želimo resnično gospodarsko napredovati. Boriti se bomo morali vsepovsod, da bomo turistične tokove preusmerjali tudi na naše področje.
Prav zato je potrebno ustanavljati turistične društva in vplivati na miselnost slehernega občana.
Tekmovanje za podelitev turističnih vrtnic in nageljna naj bi še v naprej potekalo tako uspešno, kot je bilo doslej. Le razširiti ga moramo in vanj vključiti prav vse, ki še stojijo ob strani. V bodoče pa moramo upoštevati še najbolj uspešne domislice sezone (akcije, prireditve, ukrepe, poslovne ukrepe .. .) ter ovrednotiti največji spodrsljaj sezone (neurejenost kraja, slaba založenost trgovin, pomanjkanje spominkov, slaba vzdrževanost spominskih obeležij, poti, smerokazov, nezaloženost s propagandnim gradovom, slaba povezanost . . .) Za največji spodrsljaj bi posamezniki, organi, organizacije, delovne organizacije oreieli od RTV in Turistične zveze Slovenije bodečo nežo. Republiška zveza razmišlja, da bi krajem, ki so že zmagali v tem tekmovanju, podelili posebne table, ki bi obiskovalcem že ob vhodu v kraj povedale, da se je kraj dobro uvrstil pri tekmovanju.
Lani je Celjska turistična zveza podelila naslov najlepšega mesta v
regiji Celje, ki nudi visoko kakovost gostinskih storitev. Mesto Titovo Velenje je sicer urejeno, nima pa dobro organizirane gostinske dejavnosti.
Naj povemo še to, da je prejela lani Celjska turistična zveza iz velenjskega proračuna znatno več sredstev kot leto poprej, domače turistično društvo pa kar pol manj.
V prihodnosti bi morali odločno podpreti turistične društvene organizacije in njihove programsKe zasnove po poglobljeni akciji za resničen napredek turizma v Šaleški dolini. K delu moramo pritegniti prav vse in enotno v občinskem prostoru biti boj za napredek turizma vseh krajev, vasi in zaselkov v občini. S svojim delom moramo popestriti turistično ponudbo severovzhodne Slovenije in republike kot celote.
Kdor si želi, da turizem napreduje, naj se le pridruži akciji turistične društvene organizacije, ki z ustanovitvijo Turistične zveze občine Velenje in njenim delovanjem želi doseči resničen napredek na področju turizma.
Gustl Tanšek
Prehodni pokal
Znova KS Škale-Hrastovec
Upravni odbor turističnega društva Titovo Velenje' je na predlog komisij, ki so ocenjevale urejenost mesta in zaselkov, sklenil,.da znova podeli prehodni pokal za najbolj uredeno krajevno skupnost krajevni skupnosti Skale—Hrastovec.
Ta krajevna skupnost je obširno in urejeno naselje. Hiše so predvsem nove, delno pa jih Še urejujejo. Po pobočjih je nekaj kmetij, ceste so urejene in v večini primerov asfaltirane. Področje pod Dražem je dokaj strnjeno. Pokopališče je urejeno. Spominsko obeležje pred šolo je urejeno in vse leto okrašeno s cvetjem. Sredi gozdišča nad pokopališčem stoji nova škalska cerkev, v moderni arhitekturi, skladni z okoljem. Na Ljubeli. imajo lovci svojo lepo lovsko kočo. S tega vrha je prelep pogled na Šaleško dolino in okoliški hribovit svet.
Sredi novega naselja je vrtec Jurček, ki se lepo vklaplja v okolje, le dostop je otežkočen, ker ne najdejo rešitve, da bi vrtec dobro povezali z glavno magistralno cesto.
Spominsko obeležje ob hiši
Škale 39 a, kjer sta padla borca Qto Mader in Ivan Mravijak, je lepo urejeno, prav tako tudi grob padlih borcev pri Karničniku v Hrastovcu.
Na Strževi kmetiji še stoji stara hiša, kjer se je rodil dr. Jože Krajnc (1821 —1875V sloviti pravnik. Zaslužnemu Škalčanu so napredni Sokoli vzidali spominsko ploščo v bivši škalski zvonik. Po vejni se je ta del Skale zaradi izkopanja premoga pogreznil. Prav bi bilo, da bi v Skalah postavili temu možu novo spominsko obeležje. Turistično društvo predlaga, da bi staro Strževo hišo obnovili.
Celotna krajevna skupnost Škale—Hrastovec je urejena, opaziti paje mogoče tudi viden napredek v primerjavi z lanskim letom in preteklostjo. To je razveseljivo, še posebej, ker je ta krajevna skupnost v zadnjih letih izgubljala precejšnja ozemlja. Kljub temu pa niso nazadovali, temveč vztrajno napreduiein
Komisija je tej KS ponovno podelila prehodni pokal za najbolj urejen kraj na področju okolice Titovega Velenja tudi zato, ker dosegajo zelo dobre rezultate tudi na področju rekreativnih dejavnosti. Prizadevajo si tudi za napredek turizma na njihovem področju.
Priznanja bodo prejeli
KRAJEVNA SKUPNOST KONOVO
PRIZNANJA ZA CELOTNO UREJENOST: Ida Miklavžina, Šembri-Ska 18; I vi ca Sotler, Semtbric 14; Cilka Šalamon, Sembriška 14; Darinka Špe-gel, Sem briška 9; Adolf Koprivnik, Selo 10; Štefan Vidonija, Koisovelova 20; Milan Zerdoner, Konovslka 2; Majda Naglost, Konovska 14 in Anton Mrav-ljak, Sembriška 12.
PRIZNANJA ZA BALKONSKO CVETJE: Stane Bec, Meškova 8; Milan Ocepek, Malgajeva 1; Tome Zerdoner, Kosovelova 13; Ivan Lemež, Dušana Kvedra 5; Janez Pelko, Dušana Kvedra 12; Andrej Naraločnik, Trubarjeva 23; Janez Pajk, Konovska 16; Avgust Tanšek, Lihnartova 4 in Ivanka Sušeč, Linhartova 8.
ZA UREJENOST KMEČKIH HIŠ IN OKOLICE: Jože Karničnilt, Skalska 12 in Franc Skaza, Skalska 11.
KRAJEVNA SKUPNOST PLEŠIVEC
PRIZNANJA ZA CELOTNO UREJENOST: Rozina Praprotnik, Plešivec 57; Milka Dolar, PleSivec 60; Štefka Smonkar, Plešivec 56;; Marica Pir-nat, Plešivec 33; Ivanka Tamše, PleSivec 36; Štefka Pečečnik,, Plešivec 13; Milan in Danica Strmčnik,, Plešivec 45; Slavka in Alojz Klančnik,, Plešivec 15; Marica Skorjanc, Plešiveec 1; Pepca Grobelnik, Plešivec 18 (priiznanje prejema tudi za prizadevanja za napredek turizma v pješivcu in na Graški gori); Marija Lipnikar, Plešivec 117.
PRIZNANJA ZA OKENJSKO CVETJE: Jože in Vikica Krenkerr, Plešivec 22; Tončka Klančnik, Plešiveec 34; lvica Dolar, Plešivec 34; Angeka Božič, PleSivec 9; Marija Krenker, Pldešivec 68.
ZA UREJENOST KMFCKIH HIŠ IN OKOLICE: Mirko Zevart,, Plešivec 26; Marjana Hribernik, Plešiveec 31.
KRAJEVNA SKUPNOSST SKALE HRASTOVEC:
PRIZNANJA ZA CELCOTNO UREJENOST: Nada in Ervvin Uranjek, Hrastovec 28; Pepeca in .Jože Lenart, Hrastovec 43; Marjana in Ilvan Pintarič' Hrastovec 42 a; Marija in SSilvo Pušnik, Hrastovec 39; Fanika in \Maks Krajnc, Skale; Vida in Tone RCnez, Skale; Antonija Sket, Hrastovec i 52; Jožica in Rado Britovšek, Skale 129?; Alojzija in Milorad Džordževič, Skkale 94 a; Antonija in Ivan Kobale Skale 94/d; Silva in Vinko Oblak, Skalile 10; Fanika Mravljak, škale 44; Olga i:in Oti Mrav-ljak, Skale 69 a; Ivan in SBlava Miklavžina, Skale 37; Franc Zabukikovnik, Skale; Ivanka Zaje, Skale; Jcraže in Milica Pogač ar. Skale; Zofka in I Ivan Lipnik, Skale: Marjana in Herman j Arlič. Skale:
Fanika in Valter Hudournik, Škale; Pepca in Engelbert Pušnik, Skale 53; Brigita in Gelko Pušnik, Skale; Jožica in Ivo Friškovec, Škale; Jelka in Jože Turnšek, Skale; Antonija in Edo Rep-nik, Skale 70; Marica in Milan Luk-man; Škale; Stanka Arlič, Skale; Pepca Repnik, škale; Marica in Darko Tepej Skale; Martin Tepej, Škale; VVZ Jurček. Edo in Alojzija Ocepek, Hrastovec 39; Edo in Silva Strmčnik, Škale in Edo ter Cvetka Lipnik. Skale.
PRIZNANJA ZA OKENSKO CVETJE: Vida Zaje, Hrastovec 37 a; Jožica Grobelnik, Hrastovec 37 b; Pavla Pajer, Hrastovec; Slavka Ivanuša, Hrastovec 23 a; Fanika Brešar, Hrastovec 28 a; Jožica in Anton Tajnšek, Hrastovec 27 a; Alojzija Avberšek, Hrastovec 46; Angela Kovač, Hrastovec 47; Slavi-ca Vrabič, Hrastovec 55; Fanika Dolar, Hrastovec 25 a; Štefka Koren, Hrastovec 53; Marjana Novak, Skale; Elica in Branko Rednak, Skale % a; Jožica Pavline, Skale; Marija Oštir, Skale 32; Jožefa Silovšek, Škale lila; Pepca Jakob, škale 94 a; Ivanka in Branko špi-tal, škale 61; Marija in Stanko Glinšek, lvica Polak, Skale 50; Tilka in Maks Videmšek, Skale; Angelca in Jože Lipnik, škale; Slava in Jože Lipnik, škale; Mirica in Ivan Hrovat, Skale; Zinka in Jože Hudournik, Skale; Marica in Branko Goršek, Skale 34; Marta in Franc Friškovec, Skale; Fanika Povh, Škale; Cilka in Rafael Kopušar; družina Cepin, Škale; Marica in Ivo Arlič; Marica in Stane Zadnik, škale.
KRAJEVNA SKUPNOST BEYCEL
Priznanje prejme Mirko Krušnik, ki vzdržuje zelo staro hišo, ki spada v. zakladnico biserov etnografske dediščine občine Velenje.
KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOV-
CE:
PRIZNANJA ZA CELOTNO UREJENOST: Franc Novinšek, Cirkovce; Milka in \ndrej Brilej, Cirkovce 7; Alojz in Milica Pušnik, Cirkovce 5 a; Terezija in Vinko Hriber-šek, Cirkovce 6 a.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTILJ:
PRIZNANJA ZA CELOTNO UREJENOST: Nada in Janko Stvarnik, La-Mirko Stvarnik, Laze 17 c in župnišče.
KRAJEVNA SKUPNOST TITOVO VELENJE — LEVI BREG:
ZA CELOTNO UREJENOST: Stanovanjski blok, Prešernova 20; Jenkova 3-5; družina Paj, gornji balkon Prešernova 9 a, b; Šaleška 2; družina Korun; vila Herberstein.
Urejenost šolskih
Zlate vrtnice
Tatjana in Slavko Zaje, Efenkova 49,; Ivo Jamnikar, Cesta na Vrtače 14; Angela in Srečko Vutkovič, šlandrova 4a; Osnovna šola Štirinajste divizije; Hotel Paka ter Rafko in Marija Kovač, Skale 93 b.
Srebrne vrtnice
Angelca in Ivan Sešelj, Konovska 4; družina Kljun, Cesta 11/22; Osnovna šola Antona Aškerca; Vila Herberstein; Vinko in Silva Oblak, Škale 10 ter Ivan in Antonija Kobale, Škale 94 a.
Bronaste vrtnice
Družina Kogoj, Cesta 11/5; Marija Koper — Koroška 7 b: Ivo in Marija Gorogranc — Šalek; Kari Roškar—Škale; Vladka in Vlado Miklavžina—Skale; Cilka Britovšek—Cirkovce; Marija in Martin Marolt—Plešivec in	Franc
Deoeršek—Podgorje 1.
OS GUSTAVA SILIHA VELENJE
— okolje je lepo zasajeno na oknih so cvetice, lahko pa bi bolje vzdrževali okolico. Dvorišče je urejeno. Ocena: Urejeno okolje.
OŠ BRATOV MRAVUAKOV: —
Sola je nova. Okolje je neurejeno. Na oknih so rože. Dvorišče je smetno. Ocena: Neurejeno okolje.
OŠ PAKA — Šolska zgradba je stara. Okolje urejeno. Na vseh oknih so rože. Dvorišče je čisto, le gredica s cvetjem je neurejena. Ocena: Lepo urejeno okolje s cveticami.
OŠ VEUKA VLAHOVICA: šolska zgradba je nova. Okolje še ni dovolj zasajeno, vendar je vzdrževano, dvorišče je čisto. Na oknih ni cvetja. Ocena: Urejeno okolje.
OŠ ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE: Šolska zgradba je nova. Okolje je lepo urejeno. Prisotno je veliko cvetja. Dvorišče in pešpoti so čiste. Ocena: Lepo urejeno okolje s cvetjem.
OS MIHE PINTARJA TOLEDA:
Šolska zgradba ie bila zgrajena leta 1960 Je lepo vzdrževana. Na oknih in v okolici je mnogo cvetja. Okolica je čista in vzdrževana. Ocena: Vzorno okolje z veliko cvetja.
OŠ PESJE: Zgradba je nova. Okolica je zasajena z grmovnicami. Na oknih je neka; cvetic, vendar bi jih lahko bilo več. Okolje je vzdrževano in čisto. Ocena: Urejeno okolje.
OŠ ANTONA AŠKERCA: Zgradba je nova. Okolica je lepo urejena in redno vzdrževana. Ocena: Vzorno urejeno okolje.
OŠ ŠENTILJ: Zgradba je nova. Okolje je zasajeno s cvetjem in grmovnicami, vendar bi jih lahko bilo več. Dvorišče je čisto. Ocena: Urejeno okolje.
OŠ ŠKALE: Zgradba je starejša, a dobro vzdrževana. Dvorišče je čisto, vzdrževano je tudi spominsko obeležje ob šoli. Na oknih je mnogo cvetja. Ocena: Vzorno urejeno okolje s cveticami.
P*
Škale- Hrastovec — najbolj urejena KS v občini
Skupno bodo za preteklo leto v Titovem Velenju podelili 3 zlate vrtnice, 2 srebrni vrtnici in 3 bronaste vrtnice za urejenost stanovanjskih hiš, ter zlato in srebrno vrtnico za gostinske objekte.
V	zunanjih krajevnih skupnostih bo podeljena 1 zlata vrtnica, 2 srebrni in 1 bronasta vrtnica. Šole pa bodo prejele 1 zlato in 1 srebrno vrtnico.
V	kmečkih krajevnih skupnostih bodo podelili 4 bronaste vrtnice. Poleg tega pa bodo podelili še priznanja in sicer v krajevni skupnosti Velenje Desni breg 67, v Stari vasi 15, v pješivcu 19, v krajevni skupnosti Levi breg 10, osnovnim šolam 9, krajevni skupnosti šalek Gorica 36, Konovo 21, Škale Hrastovec 70, Cirkovce 5, Pesje 72, Šentilj 3, Bevče 1 in Šmartno 84. Skupaj bo podeljenih 412 priznanj.
KRAJEVNA SKUPNOST SALEK GORICA:
PRIZNANJA ZA CELOTNO UREDITEV: Jože Silovšek, Cesta V/14; Jože Koprivec, Cesta V/13; Angela Jurčič, Cesta V/8; Ivan Gubenšek, Cesta IV/6; Angela Vivod, Cesta IV/3; družina De-beljak, Cesta III/7; Julij Pačnik, Cesta II/3; Vinko Emeršič, Cesta 1/9, Marjan Rabič, Cesta I/l 1; Darko Oder, šalek 17 a; Adi Miklavc, Cesta na vrtače 17; družina Kuzman, Cesta lX/22: Harold Karner, Cesta IX/14; Ruža Veber, Cesta IX/5 in Peter Robida, Cesta IX/B.
PRIZNANJA ZA BALKONSKE UREDITVE: Eva Jerenec, V. Vlahovi-ča 40; Alojz Polanc, V. Vlahoviča 13; Marija Lovrič, V. Vlahoviča 57; Tatjana Javornik, V. Vlahoviča 55; Vida Koren, V. Vlahoviča 55; Marjeta Zerdoner, V.' Vlahoviča 51; Antonija Končan, V. Vlahoviča 38; Antonija Potočnik, V. Vlahoviča 40; Nada Šoštaršič, V. Vlahoviča 40; lvica Jošt, Vrnjačke Banje 4i Fanika Višnar, Vrnjačke banje 4; Marija Stajan. Vrnjačke banje 2 in Jožica Ribič, V. Vlahoviča 44.
Gradnja zajčnikov spotakljiva
Šmarska 2; družina Virtič, Smarška 6 a; družina Lomšek, Smarška 6; družina Koradej, Smarška 10; družina Semečnik, Smarška 18; Anica Jager, Smarška 19; družina Tkavc, Smarška 21; družina Majcen, Smarška; družjina Hudej, Smarška; družina Gorlov. Smarška 26; družina Zrimšek, Smarška 29; družina Jeromel, Graškogorska 1; družina Sešel, Graškogorska 3; družina Jezernik, Graškogorska 25; Štefka Flis, šmarska 35; Anica Fras, Cesta na Selo 9; družina Dolinšek, Cesta na Selo 1/; družina Kozlevčar, Cesta XIV. div. 11; družina Polak, Cesta XIV. div. 9; družina Božič, Cesta XIV. div. 7; družina Fluhar, Efenkova 55; družina Oblak, Efenkova 56; družina Novinšek, Stane-tova 7 družina Meh, Efenkova 57; družina Travner; Efenkova 41; družina Petrej, Tavčarjeva 25; družina Kajzer, Tavčarjeva 15; družina Pušnik, Tavčarjeva 13; družina Pajk, Tavčarjeva 10; družina Razbornik, Tavčarjeva 1; družina Smrekar, Tavčarjeva 32. družine Kikec, Zerdin, Naraglav, Horvat, Kolar, Esih, Majhen, Ažber, in Kričev (Efenkova 1 — 3) družina Verdelj, Gregorčičeva 26; družina Kralj, Gregorčičeva 18; družina Novak, Gregorčičeva 16; družina Pogorelčnik, Gregorčičeva 10; družina Pavlin, Gregorčičeva 3; družina Jelen, §tanetova 14; družina Vovk, Kajuhova 18; družina Kramžer^ Kajuhova 22; družina Drvarič, Kajuhova 22; družina Povh, Kajuhova 3; družina Rak, Kajuhova 14; družina Cas, Gubčeva 22; družina Rajmi, Kajuhova 14; družina Lah, Finžgarjeva 5; družina Kramer, C. XIV. div. 12.
OŠ PLEŠIVEC: Zgradba je urejena in dobro vzdrževana. Okolica je urejena, vendar bi lahko bilo cvetje na oknih. Okolica je čista. Ocena: Urejeno ilolje.
Plakete
in
priznanja 83
ZA BALKONSKE UREDITVE: Ivan Žili, Foitova 8 in Anton Seher, Cankarjeva 2 b.
KRAJEVNA SKUPNOST PESJE:
PRIZNANJA PREJMEJO: Uriskova ulica: Rajko Fenc, Ivan Hranjec, Vili Juvan, Karel Grilc, Ivan Kanduti, Nikola Hižar, Beno Hušek, Franc Sevčnikar, Vili Cas, Marjan Murn, Karel Bolha, Alojz Selovan, Karel Vrabič, Slavi Oštir, Ivan Klavž in Rudi Meh. Ulica Janka Ulriha: Ivan Hribarnek, Marjan Poznič, Anton Slutej, Anton Sardi, Angela Novak, družina Frukjaš in Franc Klančnik. Ujica Mihe Pintarja Toleda: Marija Mavzer, Stane Goltniic, Marjan Praznik, Alojz Vrbič, Jože Knez in Oto Ganter. Ulica Pohorskega bataljona: Franc Kovše, Anton Hladin, Emil Hladin in Stanka Lipnik, Špeglova ulica: Milan Zager, Vili Bundarla, Anton Košir, Ferdo Polak, Marjan Ko-lenc, Anica Perovec, družina Črnko, Litijska ulica: Štefan Mandžeko in Mojca Volk. Ulica 3 julija: Alojz Golt-nik, Oto Zupane in družina Triplat. Pokopališka ulica: Anton bbarlinc, Alojz Skruba, Ivan Strahovnik in Rudi Stfthovnik. Zaselek Podgorje: Beba Koradej, Karel Ocepek, Ivan Koren, Ivan Brdnik, Marija Vodovnik, Ivan Bevc, Ivan Ramšak, Franc Koradej, Jaka Koradej, Fanika Krpič, Zdravko Petek in Franc Slemenšek. Rudniška ulica: "arel Glušič, gasilski dom Pesje in Jože Leve. Ulica Janka Vrabiča: Stane Platovšek, Konrad Ro-šer, Anton Rebarčnik in Vili Grubar.
KRAJEVNA SKUPNOST EDVARDA KARDELJA:
PRIZNANJA ZA BALKONSKO UREDITEV: Irena Sumer, Stantetova 2; Helena Ladinek, Stantetova 16; Milena Golčman, Kardeljev trg 1; Mojca Skarlovnik, Kardeljev trg 1 in Marija Klemenšek, Kardeljev trg 10.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO:
PRIZNANJA ZA CELOTNO UREDITEV: Družna Ojstršek, Smarška 14; družina Vrčkovnik, Smarška 16; družina Plazi, Smarška 28, družina Hrovat, Smarška 30; družina Trunkl, Smarška 44; družina Irner, Smarška, družina Fece, Cesta na Selo 11 a; Milan Grm, Cesta na Selo 11; Slavko Krajnčič, Tavčarjeva; družina Oremuž, C. Štirinajste divizije 15; družina Gor-janc, Efenkova 52; družina Vučina, Efenkova 53; družina Hudournik, Efenkova 54; družina Košan, Efenkova 58; družina štimac, Efenkova 27; družina Topolovec, Tavčarjeva 21; družina Pistotnik, Tavčarjeva 19; družina Sat-ler, Tavčarjeva 16; družina Tkavc, Tavčarjeva 17; družina Jevšenak, Tavčarjeva 3; družina Oštir, Stanetova 19; družina Mravljak, Gubčeva 7; družina Jeriha, Na griču 3; družina Hohkraut, Na griču; družina Jamnikar, Bratov Mravljakov 17; družina Pocajt, Bratov Mravljakov; družina Kajne, Bratov Mravljakov 11; RŠC tozd Dom učencev, Efenkova ter Tatjana in Slavko Zaje, Efenkova 49.
PRIZNANJA ZA BALKONSKO IN OKENSKO CVETJE: Župnijski urad,
6. stran it
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje ★ 9. februarja 19gf
Krajevna skupnost Šoštanj
Načrte omejuje pomanjkanje denarja
Kako k^jub omejenim denarnim virom zagotoviti kar najbolj nemoten razvoj krajevne skupnosti, pokriti najnujnejše potrebe in izboljšati družbeni standard občanov, je seveda naloga, ki se jo je potrebno lotiti kar najbolj skrbno in po temeljitih dogovorih. Seveda marsikatera želja ostaja neuresničena, marsikakšna zahteva neuslišana.
V krajevni skupnosti Šoštanj so na zadnji seji skupščine dokaj skrbno tehtali predvideni program. Odločili so se predvsem za uresničitev tistih nalog, ki bodo koristile čim večjemu številu prebivalcev in za uresničitev nalog, ki se nadaljujejo še iz prejšnjih let.
Tako načrtujejo izgradnjo 180 metrov dolgega primarnega vroče-voda in toplotne podpostaje na Koroški cesti. Sekundarni del je že zgrajen, povezanih pa je približno petdeset stanovanj. V letošnjem letu naj bi izdelali tudi načrte za toplifikacijo Metleč, vendar le, če bo pridobljeno soglasje od RLV, ker je ta del na rušnem področju.
Ceste so v Šoštanju še vedno precejšen komunalni problem. Neka-
Ena od nalog je ureditev mestnega središča
tere so namreč v dokaj nezavidljivem stanju. Po planu bodo sedaj opravili nujno preplastitev Kaju-hove ceste od železniške proge do priključka ceste Matije Gubca, preplastili pa bodo tudi del Koroške ceste, del ceste heroja Gašperja in del ceste proti Topolšici.
Predvideli so še asfaltiranje dela pločnika ob Koroški cesti ter vodovodnega omrežja na tistih delih Kajuhove in Koroške ceste, kjer bo opravljena asfaltna preplastitev.
V Šoštanju je tudi še precej ulic, ki so neustrezno razsvetljene. Letos naj bi ta dela opravili ob cesti
heroja Gašperja, vendar le, če bo pridobljeno soglasje RLV, saj je ta cesta na rušnem območju.
Šoštanjčani si želijo tudi bolj urejeno tržnico. Zato so si v letošnji program zadali to nalogo, ki pa jo bodo uresničili le s soglasjem Zavoda za urbanizem Velenie.
Med ostalimi nalogami omenimo izgradnjo peš poti na Pusti grad, ki pa je bila že večkrat v programu in bi bil že čas, da je končno tudi uresničena, pa ureditev parkovnih in zelenih površin ter nasaditev 88 dreves v spomin na maršala Tita. Ta dela ter vzdrževanje makadamskih cest in peš poti bodo opravili predvsem z udarniškim delom.
Zahtevna naloga, ki so si jo zadali za letošnje leto, bo tudi pridobitev tehnične in druge dokumentacije za usposobitev urbaniziranega prostora za pričetek stanovanjske gradnje ter pridobitev načrta revitalizacije mestnega središča.
Med naložbami delovnih organizacij v kraju pa omenimo izgradnjo 32 stanovanjskega stolpiča, ki ga bodo gradile Termoelektrarne ter izgradnjo novega proizvodnega obrata šoštanjskega Elkroja.
Prosvetno društvo Lokovica
Oživitev dramske sekcije
Gasilsko društvo Šmartno ob Paki
I _ I • g* §!<£$) sh? it t-: « 9 Ml
Preveč
posameznik
isa
v .-.
z? oŠ
rami
H
JI i! i ti
V PRVIH MESECIH LETA OCENIJO SVOJE DELO IN SESTAVIJO DELOVNI PROGRAM ZA TEKOČE LETO ČLANI GASILSKIH DRUŠTEV. PRVO SOBOTO MESECA FEBRUARJU LETOS SO SE NA REDNEM OBČNEM ZBORU SEŠLI TUDI ŠMARŠKI GASILCI.
Za člane enega najstarejših društev v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki je preteklo leto minilo v znamenju 80. letnice obstoja društva, ki so ga proslavili delovno. Ob tej priložnosti so ,,obogatili" svojo opremo s prepotrebnim orodnim avtomobilom in kombijem. Na občinski gasilski proslavi, ki je bila v šmart-nem ob Paki prav na jubilej, so pobratenemu gasilskemu društvu Trnovci iz Slovenskih goric podarili kombi. Zelo vestno so se pripravljali na 10. kongres slovenskih gasilcev, ki bo letos v Mariboru. Poleg tega je bilo delo članov šmarškega gasilskega društva usmerjeno predvsem v uresničevanje dveh najpomembnejših nalog
9. kongresa, in sicer povečanje števila članov, predvsem žena in opraviti 100 tisoč požarnovarnostnih pregledov. Kot so v razpravi poudarili, so prvo nalogo izpolnili, premalo pa so naredili pri požarnovarnostnih pregledih. Preteklo leto so šmarški gasilci že petič zapored pripravili tekmovanje za pokal Šmartna, ki je v celoti uspel. Na obrambnem dnevu so uspešno pogasili tudi požar v šoli. Rdeči petelin je poklical šmarške gasilce na pomoč le enkrat, požare pa so uspešno pomagali gasiti še v sosednji krajevni skupnosti.
Precej skrbi so namenili osnovni dejavnosti — operativi in preventivi. Tako so organizirali predavanje na osnovni šoli bratov Letonje o uporabi gasilnih aparatov, v mesecu požarne varnosti pa so učence seznanili z vlogo aktivov mladi gasilec. V ,.življenje" so lani končno spravili načelo gasilski aparat v vsako gospodinjstvo. To je le del bogate in pestre dejavnosti članov gasilskega društva iz šmartne-ga ob Paki, da o uspehih na občin-
skih, meddruštvenih tekmovanjih, na katerih so nastopili, ne omenjamo posebej. Koliko vaj, so desetine skozi vse leto opravile, dovolj zgovorno kažejo osvojena mesta, priznanja, pohvale in diplome. Krajanom Gavc, Malega in Velikega vrha so v sušnih dneh pripeljali več kot 190 cistern vode. Poleg tega, da so prizadevni pri uresničevanju svojih nalog, se člani gasilskega društva vključujejo pri delu družbenopolitičnili organizacij in drugih društev v kraju. Čeprav je bilo opravljenega mnogo dela, še vedno ugotavljajo, da vse preveč dela sloni na ramenih posameznikov.
Kako pa v prihodnje? Njihov delovni program je znova obsežen. V letošnjem letu nameravajo vso skrb nameniti urjenju vseh desetin, preventivno požarnovarnostnim pregledom, pripravili bodo kakšno strokovno predavanje za krajane, nekaj aktivnosti pa pripravljajo tudi ob tednu požarne varnosti. Vključili se bodo še v praznovanje 150. letnice šole bratov Letonje.
Poleg tega bodo že šestič zapored organizirali tekmovanje za pokal Šmartna, se udeležili vseh tekmovanj, del pozornosti pa namenili še izobraževanju svojih članov. Ker imajo za svojo bogato dejavnost premalo prostora, bodo šmarški gasilci letos začeli priprave na gradnjo prizidka, še bolj kot doslej bodo navezali stike s pobratenim gasilskim društvom Trnovci iz Slovenskih goric. Čaka jih še precej dela pri uresničevanju nalog, ki jim jih bo naložil 10. kongres slovenskih gasilcev v Mariboru.
Ob koncu rednega občnega zbora so najzaslužnejši člani prejeli priznanja.
VČASIH SO BILI KULTURNI DOMOVI POLEG ŠOLE SREDIŠČE ŽIVLJENJA IN DELA V KRAJEVNI SKUPNOSTI, ŠE ZLASTI NA VASI. Z IGRANJEM, PETJEM, PLESANJEM SO KULTURNIKI POPESTRILI IN RAZGIBALI SICER ENOLIČNO VAŠKO ŽIVLJENJE.
Tudi v krajevni skupnosti Lokovica so člani tamkajšnjega prosvetnega društva prirejali razne kulturne večere, ki so se jih krajani radi udeleževali. ,,Naše prosvetno društvo so ustanovili leta 1952, vanj pa je bilo vključenih precej krajanov. Zelo prizadevni sta bili pevska in dramska sekcija. Kljub temu, da je na našem področju precej kmetov, so po napornem delu še našli čas za kulturno dejavnost. Z volitvami delegatov sasmoupravne interesne skupnosti, člani sveta in skupščine krajevne skupnosti so morali opravljati vedno več nalog, so bili krajani preobremenjeni. Sčasoma je kulturna dejavnost skoraj povsem zamrla," je na kratko povedala o zgodovini prosvetnega društva Lokovica predsednica Romana Sevčnikar.
Pred približno petimi leti so lo-koviški ljubitelji lepe pesmi ponovno ustanovili pevsko sekcijo. Lani jeseni se je devetim članom moškega pevskega zbora pridružil še 23-članski ženski pevski zbor. Oba pa sta že preteklo leto sodelovala na raznih kulturnih prireditvah, proslavah ob pomembnejših praznikih v krajevni skupnosti, pa tudi v občini. Nastopila sta na občinski reviji odraslih pevskih zborov. Lo-koviške igralce so pred leti poznali že v marsikateri krajevni skupnosti Šaleške doline. Kjerkoli so nastopili, povsod so bili lepo sprejeti. Toda, tudi ljubitelji odrskih desk v Lokovici niso imeli več časa za vaje. Kot pravi Romana Sevčnikar, bodo v letošnjem letu ,,napeli" vse sile, da bi znova oživilo tudi delo dramske sekcije. ,,Družabnosti, ki je je bilo v našem kraju precej, je sedaj mnogo premalo. Kadar pripravimo lokoviški kulturniki kakšno prireditev, delamo vsi vse. še najbolj prizadevni so mladinci."
Poleg tega, da krajanom Lokovi-ce ,,zmanjkuje" časa za kulturno dejavnost, se otepajo še s precejšnjimi težavami. Največje so seveda finančne. Prostori tamkajšnjega doma družbenopolitičnih organizacij, kjer se odvijajo prireditve, so nujno potrebni preobnove, zastarela je tudi oprema. Sama dejav-
nost prav tako nekaj stane. Obleke, kulise in vse kar sodi k uspešnemu delu dramske sekcije ni poceni. Tudi pevci potrebujejo denar. Letos bi radi člani lokoviškega prosvetnega društva nakupili obleke za moški pevski zbor. Ženski pevski zbor vodi pevovodkinja, ki pa za sedaj opravljeno delo ni dobila niti dinarja. ,,Denarja imamo mnogo premalo. Dobra volja ni vse. Kakšne večje denarne pomoči niti ne moremo pričakovati. V kraievni skup-
Romana Sevfnilcar
nosti moramo najprej uresničiti pomembnejše naloge, kot so izgradnja vodovoda, pa posodobitev krajevnih cest, šele takrat bomo morda prišli ,,na vrsto" kulturniki." Poleg denarnih težav so prisotne še druge. Lokovica je precej raztresena in kulturni dom, kjer se zbirajo pevci, člani dramske sekcije, je za marsikoga predaleč. Veliko pa na področju te krajevne skupnosti živi polkmetov. Po besedah sogovornice, jim primanjkuje še ljudi za organizacijo.
,,Člani prosvetnega društva sme v letošnji delovni program zapisali vrsto aktivnosti, ki naj bi nas večkrat ,,pripeljale" v dom družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Letos naj bi po nekajletnem premoru ponovno zaživelo delo dramske sekcije. V tem času se lokoviški kulturniki marljivo pripravljamo na pobratenje naše krajevne skupnosti s krajevno skupnostjo Ribno pri Bledu. Proslave in kulturne prireditve ob pomembnejših praznikih so sestavni del programa za letošnje leto. Poleg tega bi radi obnovili še kaj malega v naši dvorani," je ob koncu pogovora poudarila predsednica Romana Sevčnikar.
Gornja Savinjska dolina
Mozirje

V Gornji Savinjski dolini so z obiskom gostov v zimski sezoni dokaj zadovoljni. Napori za krepitev turistične ponudbe in turizma v celoti torej le rojevajo sadove in kaže, da mozirska občina pozimi vendarle ne bo več samevala v turističnem mrtvilu. V januarju so v dolini zabeležili 2.532 nočitev, pri čemer niso upoštevane nočitve na Golteh. Tudi sicer velja poudariti, da je polovica gostov, ki so bivali v dolini, smučala na Golteh, kar znova potrjuje pomen tega smučarske-
ga središča za razvoj turizma v Gornji Savinjski dolini. Gostje so se povprečno zadržali v dolini pet dni.
Med kraji je bilo dobro zasedeno Mozirje, delno pa Gornji grad, Ljubno, Luče in drugi kraji.
Na turističnih kmetijah gostov v tem obdobju ni bilo. Izjema so tiste kmetije, ki so v bližini smučišč na Golteh. Jasno je, da je zasedenost zmogljivosti po zimskih počitnicah nekoliko upadla.
Poudariti velja, da se v Gornji Savinjski dolini marljivo pripravljajo še na eno pomembno strokovno in turistično prireditev. V okviru evropske konference rejcev rjavega goveda, ki bo na Bledu, bodo v Mozirju pripravili strokovno razstavo rjavega goveda, na kateri bo svoje lastnosti pokazalo 120 govedi različnih starosti in kategorij. Razstava bo 26. aprila, spremljala jo bo vrsta narodopisnih prireditev, ta dan pa obenem pomeni tudi uradno otvoritev Savinjskega gaja.
e
Pri Eri TOK Kmetijstvo načrtu-" :jo, da bodo v letošnjem letu v lastni proizvodnji in v kooperaciji proizvedli približno 2 milijona 900 tisoč litrov mleka ter 740 ton klavne govedi. S tem bodo pokrili potrebe po mleku in v ver liki meri tudi po govejem mesu v občini Velenje. To pa je tako osnovna usmeritev njihovega proizvodnega programa. K povečanju proizvodnje, ta naj bi imela na področju kmetijstva v občini koli S odstotno rast, jim bo precej pripomogla tudi izgradnja novega hleva v Ravnah, kjer je prostora za 150 glav živine.
Prikaz domače ustvarjalnosti
TUDI LETOS STA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ IN KULTURNA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE DNEVE KULTURNEGA TEDNA NAMENILI PRIKAZU DOSEŽKOV DOMAČIH LJUBITELJEV KULTURNE DEJAVNOSTI, NJIHOVE USTVARJALNOSTI IN POUSTVARJALNOSTI. V TEM TEDNU BODO TAKO ČLANI SKUPIN IN DRUŠTEV GOSTOVALI PO VSEH KRAJIH V DOLINI IN SE TAKO PREDSTAVILI ŠIRŠEMU KROGU GLEDALCEV. V DNEH DO NEDELJE TAKO V NOBENEM'
KRAJU NE BO MANJKALO ŽANIMIVIH PRIREDITEV, PREDVSEM GLEDALIŠKIH IGER.
Kulturni teden v mozirski občini so pričeli v soboto, ko so v prostorih mozirske galerije odprli razstavo ob 40-letnici denarnega zavoda Slovenije. Razstavo je pripravilo društvo finančno — računovodskih delavcev mozirske občine. V nedeljo so proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili na Ljubnem, v tem kraju pa so v ponedeljek odprli še razstavo likovnih del Romana >
Makaroviča. Med drugimi prireditvami velja omeniti občinsko prireditev ,,Naša beseda", ki bo v petek popoldne v nazarskem delavskem domu, na njej pa bodo svoje dosežke predstavili člani osnovnih organizacij ZSMS občine Mozirje.
Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v občini Mozirje je bila v torek zvečer v mozirski kinodvorani. Na slovesnosti so podelili letošnje zlate plakete in priznanja, bogat kulturni spored pa so prispevali mozirski pevci, v sodelovanju z delavsko godbo na pihala.
Konovo
Srečanje pevskih zborov
Moški zbor iz Raven
V počastitev slovenskega kulturnega praznika sta Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in kulturno umetniško društvo Lipa Konovo pripravila 2. srečanje odraslih amaterskih zborov velenjske občine. Ljubiteljem lepega petja, ki so dodobra napolnili dvorano doma družbenopolitičnih organizacij na Konovem, se je predstavilo osem zborov, in sicer moški pevski zbori iz krajevnih skupnosti Lokovica, Šmartnega ob Paki, Raven nad Šoštanjem, društva Upokojencev iz Titovega Velenja, Rudarski oktet, mešani pevski zbori KUD Lipa Konovo, Gaberke ter ženska pevska zbota iz Gaberk in Lokovice.
L. Ojsteršek
Dr. Jože Vošnjak-Spominski zapis ob 150-letnici rojstva
Piše: prof. Jože Hudales
»■ februarja 1984 ★Titovo Velenje__ZANIMIVOSTI
* stran 7
Razstava de!
Antona Hermana
Anton Herman — kipar, slikar in grafik iz Titovega Velenja — se te dni spet predstavlja s svojimi deli obiskovalcem galerije v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju. Razstavo, približno petdesetih del, so odprli v petek v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
„V Titovem Velenju nisem razstavljal že devet let. Zato sem zelo vesel, da je ta razstava povezana s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika."
Razstavljena Hermanova dela so nastala v zadnjih petih letih. Gre za klasične, realistične portrete, njegovo moderno raziskavo na temo človekovo stopalo. Razstavlja pa tudi najnovejše slike v olju in akvarelu. To je petindvajseta samostojna razstava Antona Hermana, ki je prišel že zelo zgodaj v stik z umetnostjo, kot nam je dejal pred njeno otvoritvijo. ,,Imel sem priložnost, da sem bil navzoč pri slikanju akademskega slikarja 'Doreta Klemenčiča-Maja, ki je prav tako rojen v Galiciji pri Celju."
Po srednji šoli je Herman želel nadaljevati študij na likovni akademiji, vendar so mu nekateri, še zlasti starši, to odsvetovali. Zato je izbral drug študij. Toda želja po likovnem ustvarjanju je bila v njem izredno močna, tako močna, da se je naknadno vendarle odločil in odšel na akademijo. Leta 1975 je uspešno končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Po diplomi si je pridobil velikco izkušenj pri zelo znanem kiparju Manzuju v Rimu in na milanski akadlemiji Bre-ri.
Ali je Herman kipar, silikar, grafik, ali vse skupaj?
,,Vsa moja dela imajto likovno izhodišče, predvsem iz materije kiparstva, vse drugo je za zdaj še vzporednega značaja. Mioje osrednje zanimanje, snov raaiskave je človek — bodisi v portretiu ali pa na ta novodobni način — dlinamizen. gibanje človeškega stopiala interpretirano na moderen naffiin."
Herman je zelo znan tuidi po portretiranju glav velikih slovenskih Športnikov, ki so se s svojimi dosežki uveljavili ne le v jugoslovanskem, temveč tudi v svetovnem prostoru. Naj navedemo samo nekaj Športnikov, ki jih je upodobil v obliki portretov: Leon Stukelj, Miroslav Cerar, Miro Steržaj, Tošo Primožič, Stanko Lorger, Ivo Danm, Bojan Križ« M.
Prvo samostojno razstavo je imel Anton Herman leta 1968 v Napotnikovi galeriji v Šoštanju, pozneje pa je razstavljal t udi v večjih središčih — Ljubljani, Reki, Zagrebu, Beogradu, pa tudii v tujini, na primer v Torontu vi Kanadi. Pripravlja pa se tudi na razstavo v Mttnchnu.
Prgišče misli
Med številnimi problemi našega časa je osnovni problem problem nevednosti.
A. C. CLARKE
Vsaka resnica je pomešana s prvinami zmote in vsaka zmota je spojena z drobci resnice.
E. KOCBEK
Anton Herman pravi, da se je sedaj za nekaj časa nasitil kiparske materije. Zato se bo ukvarjal bolj s slikanjem. Povemo naj še, da je to že petindvajseta, torej jubilejna Hermanova razstava, k njeni otvoritvi pa sta poseben ton prispevala tudi z odličnim nastopom Ljupčo Samardžiski na kontrabasu in Uroš Dojčinovič na kitari, ki sta z izrednim igranjem im-
presionirala poslušalce. Samardžiski je študiral glasbo na akademiji za glasbo v Ljubljani, izdal je tudi že svojo ploščo. Dojčinovič pa je študiral v Zagrebu, sedaj pa se ukvarja s pedagoškim delom in komponiranjem. Samostojno je nastopil že z dvanajstimi leti. Sedaj sta na turneji koncertov po domovini.
Anton Herman ob otvoritvi razstave
Ljupčo Samardžiski in Uroš Dojčinovič sta navduSila poslušalce
Iščemo najstarejšo fotografijo
Vztrajali več
Počitnic je konec in spet seje začela vsakodnevna skrb za mlade. Počitnice so seveda preživeli na različne načine.
Suzana Cerovec in Ksenija Ričko se tokratnih zimskih počitnic ne bosta spominjali po dobrem smučanju, ampak po plesu. Od petka na soboto sta namreč sodelovali v disco maratonu — tekmovanju, ki so ga priredili v disco baru Rdeča vrtnica v hotelu Paka v Titovem Velenju. Ste morda kdaj že sami sehe preiskusili? Koliko časa zdržite pri plesu? Med šestnajstimi mladimi sta Suzana in Ksenija vztrajali najdlje, točno 12 ur in 45 minut in prepričljivo zmagali, saj sta "plesali skorajda štiri ure dlje kot Brane Do-mančič in Allvvani Ahmed Said, ki sta si razdelila tretje in četrto mesto.
Tekmovanje seje začelo v petek zvečer ob 21.30, dopoldne naslednjega dne ob 10.15 pa sta si Suzana in Ksenija dejali, da imata dosti in sta skupaj končali ter si tako razdelili prvo mesto. Glede na to. da so bila med šestnajstimi tekmovalci le tri dekleta, so seveda fantje padli na izpitu vzdržljivosti. Plesali nista zaman, saj sta za nagrado dobili tridnevno brezplačno letovanje v Ro-vinju. v maju pa bosta nastopili še v Zagrebu na jugoslovanskem disco maratonu.
Po tem maratonskem plesu je Suzana Cerovec povedala: »Kar precej me bolijo noge in prepotena sem od
Veseli smo, da je ta naša rubrika naletela na velik odmev med vami dragi bralci.
Kar precej fotografij smo že doslej objavili, nekaj jih imamo še na zalogi, ki
Danes objavljamo fotografijo, ki nam jo je prinesla Milena Ograjenšek iz Titovega Velenja. Posnetek je z živinske razstave v Šoštanju 1951
kot 12 ur
bodo seveda prav tako našle mesto v tej rubriki. Vabimo tudi ostale, ki si doslej morda še niso vzeli časa in pobrskali po predalih oziroma starih albumih, da to storite in nam pošljete kakšno fotografijo.
glave do pet. Lahko bi še vztrajali, vendar sva se odločili, da bova skupaj nehali. Plešem zelo rada, najraje disco plese, kjer lahko izvajaš povsem svoje gibe. Rada pa plešem tudi polko in valček.« Ksenija Ričko: »Tudi jaz imam zelo rada glasbo in ples. Včasih plešem kar ob radiu. Če bi imela čas, bi
plesala vsak dan.«
Naj še dodamo, ia Suzana obiskuje Center srednjih šol v Titovem Velenju, prvi letnik kovinarske smeri. Ksenija pa hodi v prvi letnik kemijske šole v Celju. Trenutno pa je njuna največja želja — razumljivo, da bi bili v šoli kar najbolj uspešni.
Suzana (na levi) in Ksenija med tekmovanjem
j*
To je bilo tudi največ, kar se je dalo tedaj še javno povedati, saj bi pritegnitev ostalih Južnih Slovanov v tako zvezo pomenila tudi že samostojno jugoslovansko državo. Nobenih znakov ni, da bi Vošnjak ali drugi slovenski politiki kdaj pomislili na samostojno Jugoslavijo, vendar je že samo zavzemanje za »avstrijsko« juž-noslovansko skupino pomenilo pomemben korak k zbliževanju jugoslovanskih narodov.
Socialno vprašanje
V	drugi polovici 19>. stoletja je postajalo vse bolj ofiitno, da je stoletje industrijske revolucije in gospodarski ter polittični liberalizem hkrati prinesel skrajno bedo najširših ljudskiih množic. Tudi pri nas se je iv tem času položaj proletariata iin kmeta že kazal v najostrejši I luči. Kljub temu so se pri nas ss socialnim vprašanjem ukvarjalli le redki posamezniki.
V	šestdesetih in seedemdesetih letih 19. stoletja so o tem pri nas pisali le Ferdinandi Kočevar, Josip in Janko Serneec, Valentin Zarnik in Jože Vošnjjak. Vsi so izhajali iz kroga libertalnih politikov na slovenskem J štajerskem, delna izjema je le ILjubljančan Valentin Zarnik, ki ppa je svojo politično kariero pravv tako začel na štajerskem. Teoreetična izhodišča za obravnavo i socialnega vprašanja so vsi v glaavnem iskali v panslavizmu, ki je bi>il prepričan v duhovno premoč, demokratičnost in svežino slovaanske kultu-
re, ki bo rešila tudi socialno vprašanje in tako prerodila ,,gnili zahod". Tako prepričanje sta jim zlasti vzbujala instituciji ruskega ,,mira" in južnoslovan-ska zadruga, ki naj bi s svojim duhom asociacije in solidarnosti in ,,občanskim duhom" pomenili temelj za pravičnejši socialni red.
Podobna stališča so bila značilna tudi za Jožeta Vošnja-ka, ki se je od slovenskih politikov 19. stoletja s socialnim vprašanjem ukvarjal največ. Tako je že v šestdesetih letih poskušal ustanavljati slovenske posojilnice in ta svoja prizadevanja tudi teoretično utemeljeval. Leta 1874 je v državnem zboru obširno poročal o bedi zasavskih premogarjev, kar je bil v slovenski politični zgodovini 19. stoletja vsekakor izjemen primer. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Vošnjakova politična vloga že upadala, se je socialnemu vprašanju posvečal še z večjo vnemo. Tako je v kranjskem deželnem zboru sprožil anketno akcijo, v kateri so zbrali obsežno gradivo o položaju kranjskega kmeta v tem času. Gradivo je Vošnjak obdelal in ga leta 1884 izdal v publikaciji z naslovom: Poročilo o kmetijski anketi kranjskega deželnega odbora.
Hkrati je napisal več teoretičnih del, v katerih se nam njegova socialna misel najlepše razodeva. Naj jih naštejemo: leta 1884 je v Letopisu slovenske matice izdal obširno razpravo ,,Ob agrarnem vprašanju", naslednje
leto spet v Letopisu razpravo ,,Socijalni problemi in kmetski stan" jn leta 1866 v Koledarčku Mohorjeve družbe poljudni spis ,,Zakaj peša kmetski stan?". Najboljše delo je vsekakor razprava ,,Socijalni problem in kmetski stan", kjer se podrobno opredeljuje do različnih ekonomskih in družbenih teorij svojega časa in išče rešitve za izboljšanje položaja k kmečkega in proletarskega ,,stanu". V ostalih dveh delih ta svoja stališča ponavlja v poljudnejši obliki in jim dodaja obsežne primerjalne analize kmečkega položaja v nekaterih evropskih državah in v Indiji, Združenih državah Amerike ter na Kitajskem.
Poglejmo si zdaj Vošnjakova stališča nekoliko podrobneje. Vsekakor ne more mimo dejstva, da je 19. stoletju človeštvu prineslo vrsto občudovanja vrednih ,,tehničnih izumkov", vendar ti človeštvu ,,sreče" niso prinesli. Nasprotno, navzlic svobodi, napredku in vedno večji izobrazbi se je področje skrajne bede vse bolj širilo. Delavci so pri trdem delu in ubijajočem ritmu ob strojih zaslužili le toliko, ,,da od lakote ne poginejo". Podobno je po Vošnjakovem mnenju tudi z ,,obrtnijskim stanom", ki ne more vzdržati konkurence velikega kapitala, ki se je polastil že vseh obrti. Najmanj zavidljiv pa se Vošnjaku zdi položaj kmetov, ki se vse bolj zadolžujejo, odprodajajo dele svojega posestva in slednjič odhajajo v vrste ,,brezdomovinskega" proletaria-
ta. Nato Vošnjak povsem pravilno ugotavlja, da krivda za tako stanje ni v naravnih ali božjih zakonih, ampak v ,,našem so-cijalnem redu, po katerem ni le mogoče, ampak se mora neizogibno zgoditi, da se blaga (t. j. bogastvo — op. J. H.) kopičijo v rokah maloštevilnih bogatinov". Zanimivo je, da Vošnjak poudarja, da je vso ,.gnilobo liberalno-kapitalistične sisteme" odkrila in neusmiljeno bičala ravno socialistična stranka, zlasti pa še Kari Marx v delu ,,Das Kapital".
Do sem se tudi Vošnjakova stališča vsai v grobih črtah tudi ujemajo z Marxom in tedanjo evropsko socialno demokracijo. Ob vprašanju, kako odpraviti socijalni problem pa Vošnjak zavrača "Marxovo ,,radikalno rešitev", ker se mu,,kolektivizem v velikem stilu" zdi ,,prazna in neizpeljiva sanjarija". Po njegovem mnenju tudi socialistična ideja o delitvi vsakemu po njegovem delu ni ustrezna, saj bi ponovno vodila k neenakosti in kopičenju bogastva.
Vendar Vošnjakovo odklanjane komunizma ni kategorično. Tako poudarja, da imajo Marxove ideje ,,v sebi marsikatero dobro zrno, katero se ne sme zametovati, ampak izluščiti iz gorupe lupine in vsaditi na primerna tla. Neizpeljive so mu le ,,za sedanje človeštvo z ozirom na njega kulturo in mišljenje", poudarja pa možnost, ,,da se v stoletjih človeštvo povzdigne do tiste idealnosti, katere je treba za
tak kolektivizem v velikem stilu .. ., zdaj pa bi se vsak poizkus ponesrečil". Prav tako meni, da bi se že v njegovem času dala skupna lastnina uvesti v nekaterih ,,produkcijskih strokah", zlasti pa v agrarnih, kjer po njegovem mnenju že obstojajo podobni sistemi v ruskem ,,miru" in južno slovanski zadrugi.
Najbolj sporna pa je Vošnjaku Marxova in Engelsova revolucionarna vizija prevzema oblasti in uvedba diktature proletariata. Zaradi takih idej je bil komunizem Vošnjaku ,,nemogoč in nevaren, ker hoče uničiti ves naš socijalni red, ne le državni in privatno pravni, ampak tudi rodbino." Ostro seveda obsoja tudi ,,bogatajstvo" in nazore o ,,Freie Liebe" in komunistom 'prisoja tudi odpravo družine, ki bi po Vošnjakovem mnenju pahnilo vso evropsko kulturo v barbarske čase.
Nasproti radikalizmu komunistov Vošnjak postavlja svOjo ,.postopno pot" za rešitev socialnega vprašanja, saj ,,v tem trenutku masa ljudstva ne mara za pravo svobodo in še manj za neodvisnost. Uspehu dognanemu po zvijačnosti ali surovi sili uklanjati se in slepo ubogati mogočneže, bolj dopada ljudem, kakor svobodno se gibati." Vošnjakova rešitev socijalnega vprašanja vidi v postopnem omejevanju1 kapitala na temelju krščanske enakosti in pravičnosti. To naj bi se doseglo s podržavljanjem železnic, ladijskega prometa, z uvedbo državnega
monopola na sol, tobak in rudna bogastva itd. Ves privatni kapital naj bi država tudi močno progresivno obdavčila in preprečila tvorjenje veleposesti z zaščito srednjih in malih kmetij. Tako se Vošnjak pokaže kot ideolog državnega kapitalizma, pri katerem naj bi samovoljo individualnih kapitalov zamenjal državni kapital, ki bi hkrati z uveljavljanjem načela krščanske pravičnosti in enakosti tudi najrevnejšim slojem zagotavljal boljše življenje. Dobro desetletje kasneje je Lenin genialno razkrinkal tako ideologijo, ki bistva kapitalističnih odnosov v ničemer ne spreminja in ohranjajo proleta-riat v istem mezdnem odnosu do lastnika produkcijskih sredstev, kot v klasičnem kapitalizmu.
Kljub temu lahko zaključimo, da se dr. Jože Vošnjak ravno v svojih ,,socjalnih spisih" najvišje dvigne nad obzorje meščanske zamejenosti, ki je pač posledica: njegovega lastnega družbenega položaja in položaja slovenskega meščanstva nasploh. Za tedanjo Evropo Vošnjakova stališča niso bila več posebno originalna, za slovenske razmere pa so bila povsem izjemna. Posebno pomembno je Vošnjakovo delo za nastajanje in utrjevanje slovenske politično ekonomske in družboslovne tradicije, saj podobnih spisov Slovenci nimamo vse do zadnjih let 19. stoletja, ko so "začele nastajati Krekove Črne bukve kmečkega stanu" in drugi njegovi ,,socijalni spisi".
8. stran * f|aS C8S
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
miiMl
9. februaija 1984
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Ne le neresnost
Nekdo je prišel iz Belih vod v Titovo Velenje, več peš po snegu kol pa i. avtobusom. Povabili so ga tovariši, da bi rešili neko skupno težavo. Čakal jih je zaman. Kasneje so ga, seveda brez pojasnila ali opravičila, spet povabili. Ni zamerljiv in je, čeprav utrujen od celodnevnega napora, spet prišel. Spet zainan. Tedaj se je pridušil in tem ljudem za vselej obrnil hrbet.
Ta zgodba se je vedno ponavljala na nesklepčnih sejah mnogih interesnih skupnosti.
Zakaj? Nekateri delegati so z delom res preobremenjeni, drugi, bolj sebični, ne vidijo od svojega praga dalje. Takih ne bi smeli voliti in jim zaupati delegatske dolžnosti. Mnogi morda čut^o, da imajo premalo vpliva na odločitve. Zato mislijo, da je prav vseeno ali gredo ali ne. Res je včasih vpliv posameznega delegata zelo majhen, zlasti kadar odločajo o stvareh na ravni republike. Pa vendarle moramo sodelovati pri odločanju. Če tega ne storimo mi, storijo drugi namesto nas. Včasih v našo škodo.
To se je zgodilo že mnogokrat. Pa (udi obratno; ena delegacija je ,,sprožila" plaz in slabo pripravljen predlog je ,.pogorel' .
Mnoge odvrnejo od boljšega de-delegatskega dela birokratska in dolgovezna gradiva, ki jih že tako redki bralci, večinoma ne razumejo. I,e redkokdaj se posreči sesta-vljaleem ali pripravljalrem gradiva podati za vse razumljiv povzetek, bodisi pismeno krajšo razlago na seji skupščine. Zato morajo dvigniti roke, ker pač vidijo druae.
Kaj storili? Predlagatelji morajo delegatom prizanesli. Če zakonodaja, velikokrat je birokratsko toga, narekuje dolgoveznost gradiva, naj pripravijo res kratek povzetek tega, kar večino delegatov zanima. Ti pa svojih tovarišev ne smejo pustiti na cedilu. Vsak je kdaj upravičeno zadržan. Če bi to vedel predsednik, bi lahko našel zamenjavo. Navsezadnje bi obvestil sklicatelja, da delegacija ni popolna. Najbrž sokrajani ne bi dolgo prenašali takŠrfe nedelavne delegacije. Gotovo pa delegati ne bi pri-
hajali na nesklepčne seje skupščine, ker bi bile te preložene, če bi bila večina nedosegljiva.
Na zdravstveni skupnosti smo se dogovorili za lako delo in mnogo delegacij obljubo drži. Naše seje so sklepčne in uspešne. Žal imamo nekaj izjem, ki smo jih sklenili na svojo delegatsko dolžnost javno opozoriti, saj pismena opozorila niso nič zalegla. V razmislek sodelavcem in sokrajanom pri naslednjih volitvah: KS Gorenje, Paka. Zavodnje, Plešivec—£aberke, Topolšica, Projektivna dejavnost. Prodajalne Velenje, Prodajalne Šoštanj, Delovna organizacija TEŠ, kulturna dejavnost, gostinstvo, vzgoja in izobraževanje. Vzorno pa so delovale: Gofenje-Promet Servis, Rek-Plastika, TUŠ, Usposabljanje in varovanje ter delegacija KS Konovo.
Janez Navodnik
Občinska telesnokulturna skupnost
Udeležba na sejah skupščine
Na eni izmed svojih sej so tudi delegati občinske telesnokulturne skupnosti sklenili, da bodo objavili vse tiste delegate, ki „najzvesteje" opravljajo svojo delegatsko dolžnost.
Zanimivo je to, da se vseh petih sej skupščine občinske telesnokulturne skupnosti ni udeležila niti ene konferenca delegacij iz združenega dela kot tudi ne iz krajevnih skupnosti. Nič boljša ni udeležba delegatov v zboru izvajalcev. V zboru uporabnikov se ni udeležila niti ene seje te skupnosti konferenca delegacij zdravstva, le enkrat so bili prisotni delegati Prodajaln Velenja in Šoštanja, Konferenca delegacij Reka, Gorenje-Promet servis TGO, šole Šoštanj, obrtniki in pri njih zaposleni delavci projektivne dejavnosti, Tuš in Elkroj so se udeležile sej dva-
krat, dvakrat pa so na sejah občinske telesnokulturne skupnosti manjkale konference delegacij DO Gorenje, DO Eso, DO Teš, Era II., informativne in kulturne dejavnosti, upravni organi in družbene organizacije ter usposabljanje in varovanje.
Od 13. konferenc delegacij krajevnih skupnosti niso bili na seji niti enkrat v tretjem mandatnem obdobju delegati iz krajevnih skupnosti Gorenje in tozd Keramika, Pake, Skorno—Florjan. Le enkrat so ,,našli" čas za sejo delegati iz krajevnih skupnosti Bele vode, Podkraj—Kavče, Ravne, in Edvarda Kardelja. Od petih so bili na seji skupščine prisotni dvakrat delegati krajevne skupnosti Topolšica in Šalek—Gorica. Delegati krajevnih skupnosti Zavodnje, Desni breg, Stara vas. Modni salon in
Intercuropa ter Šmartno pa so opravili svojo delegatsko dolžnost trikrat.
V zboru izvajalcev je bila najbolj ,,prizadevna" delegacija za ŠŠD-VVZ, kako in kaj bo v prihodnje na področju telesne kulture v naši občini je zanimalo delegacijo za panogo Aero, šah, ŠŠD-OŠ le enkrat, delegacija za košarko, taborniki, ŠŠD-SS je bila na sejah skupščine prisotna dvakrat, največkrat pa so bili pripravljeni ,,žrtvovati" dve uri, ali malo več svojega prostega časa delegacije za atletiko, streljanje, invalidi, planinstvo, alpinizem in jamarstvo ter karate in judo.
Mar je komentar sploh potreben, če na vsakem koraku poudarjamo, kako pomembna je telesna kultura za vsakega izmed nas, še najbolj pa za naše otroke?
Se enkrat
»Spomini na prijateljico in soborko Ivanko Herle"
Na članek ,,Nekaj pripomb na sestavek", ki ga je napisal Anton IkOjVic iz Solčave in je bil objavljen v časopisu Naš čas 2. februarja 1984, dajem naslednje pojasnilo:
Kar se tiče tretjega odstavka in v njem napisanih napačnih imen, so svojo pripombo in opravičilo že dali uredniki. Glede i,Krznarjeve-ga fanta" se opravičujem toliko, da so ga mi pač tako Imenovali, drugih podatkov pa nisem navedla. Na popravek v sedmem odstavku, kjer piše, da sva s sestro Klaro prisostvovali usmrtitvi Pernata, bodo morali priznati napako novinarji in tiskarji, ker v mojem član-
ku piše „v zimi 1942/43" (opomba uredništva: resnično gre za neljubo tiskarsko napako). Glede popravka zaradi Lojzeta v sedmem odstavku pa povem takole: da je Lojz povedal več, kot bi bilo treba, vedo Solčavani in njegovi soborci najbolje, vendar o tem ne bi več razpravljala. Pustimo mrtve pri miru. O kraju Lučkinega rojstva se opravičujem s pripombo, da sta Knez in Havde soseda in pač nisem vedela, v katerem gozdu je Ivanka rodila.
Od vseh navedenih popravkov pa me najbolj moti popravek datuma mojega odhoda v partizane.
Kar neumno se mi zdi, da moram po štiridesetih letih to dokazovati z uradnimi dokumenti, kot je vojaška knjiga št. 753201 iz štaba 14. divizije. Za potrditev prilagam fotokopijo iz vojaške knjige. To je zame dokument, ki ga hranim in ga ne more zanikati „Vestnik koroških partizanov", ne i^ava Roka Klemenška, še najmanj pa poročile nemške žandarmerijske postaje. Če ima takšen datum zapisan tudi KO ZB Solčava, je napačen. Francka Povh-Slavka Pripis uredništva: Fotokopijo vojaške knjige imamo v uredništvu.
OD 13. DO 18. FEBRUARJA V VSEH BLAGOVNICAH
M
nama
GOSPODINJSKI TEDEN
PESTREJŠA IZBIRA!!! 10 % POPUSTA ZA:
zavese, prte, kuh. serviete, predpasnike, brisače, posteljno perilo, volnene odeje in prešite odeje
5 % POPUSTA ZA PREPROGE
Sola
v naravi"
l|i i« v i	w ■ - ■
Ni jim zal pocitnic
Ines, Urša, Nenad, Darko, Robert, Janja ... prav vsi so v en glas hvalili šolo v naravi, ker je bilo res zabavno, pa tudi koristno in poučno
Učenci petih razredov osnovne šole Gustava Siliha iz Titovega Velenja so teden dni preživeli v šoli v naravi. Po dolgotrajnih dogovarjanjih, tudi s starši, so se končno odločili, da bodo šolo v naravi imeli kar med počitnicami, in sicer na Paškem Kozjaku.
Danes nikomur med njimi ni žal. da je moral dati del počitnic. Obiskali smo 5 a in polovico učencev 5 b razreda. Takole jedrnato so odgovarjali:
Ines Pungartnik,5.a: »Všeč mi je bilo vse, od hrane, smučanja, vožnje z vlečnico. Prvič sem tudi tekmovala. Dosegla sem osmo mesto.«
Urša Bandalo, 5. b: »Vstajali smo ob pol osmih. Sledilo je umivanje, pospravljanje, zajtrk. Nato pa smo pisali radijske šole o XIV. diviziji, ki je
pred štiridesetimi leti preko Paškega Kozjaka prišla na Graško goro. Gledali smo tudi dia filme o Šaleški poti. Na smučišču smo se razigrali, nasmučali, nasmejali...«
Nenad Miletič, 5. a: »Od vsega mi je bilo najbolj všeč smučanje. Imeli smo dobre vaditelje, ki so nas razdelili v več skupin. Na tekmi sem osvojil tretje mesto. Hrana je bila zelo dobra, še posebej palačinke.«
Robert Gerdina, 5. b: »Najbolj všeč mi je bilo kepanje. Marsikaj zanimivega pa smo zvedeli tudi o XIV. diviziji.«
Tina Trampuš, 5. b: »Veliko časa mi je v šoli na Paškem Kozjaku vzelo urejanje radijske oddaje o XIV. divizije. Seveda tudi na smučanje ne bom pozabila, saj sem na tekmovanju zmagala.«
Darko HriberšeC 5. b:
»Smučanje je bilo enkratno. Pa tudi zabavni večer z nara-vošolsko poroko smo učenci pripravili.«
Milena Pivko, razredničarka 5. a: »O šoli v naravi lahko govorim vse najboljše. Prijazni so gostitelji, otroci pa enkratni. Resminižal.dasmo se odločili za Kozjak. Sem moramo še priti.«
Iztok Uranc, vaditelj smučanja: »Učenci so pridni. Snega smo imeli vseskozi dovolj. Tudi vlečnica nam je dobro služila. Veselo pa je bilo tudi na tekmovanju.«
Toni Tomažič, vodja smučanja: »Prepričan sem, da so otroci preživeli res nepozabne trenutke v tej šoli v naravi, ki je tudi šola za življenje.« Besedilo in slike: Hinko Jerčič
gorenje
V decembru 1983 so ob poslopju Servisa GORENJE na Celjski 5 a v Titovem Velenju
odprli
MODEREN
RAZSTAVNO-PRODAJNI CENTER GORENJE
V PRIVLAČNO UREJENEM RAZSTAVNO-PRODAJNEM PROSTORU SO VAM NA VOUO IZDELKI VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ GORENJA, ZARADI DOPOLNJEVANJA PA TUDI NEKATERI IZDELKI DRUGIH PROIZVAJALCEV:
VELIKI IN MALI GOSPODINJSKI APARATI, KUHINJE, KOPALNIŠKA OPREMA PA VSE DO STAVBNEGA POHIŠTVA IN APARATOV ZA VARJENJE.
Nazoren prikaz izdelkov bo posebej dobrodošel vsem, ki opremljate kuhinjo ali kopalnico. Postregli vam bodo tudi z nasveti za čim bolj funkcionalno ureditev prostora.
Pokličite ali obiščite razstavno-prodajni center GORENJE na Celjski 5 a v Titovem Velenju, tel. št, 852-116
9. februarja 1984 * Titovo
Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
KOLEDAR
ČETRTEK, 9. februarja — POLONA
PETEK, 10. februarja — VILJEM
SOBOTA, 11. februarja — MARIJA
NEDELJA, 12. februarja — DAMIJAN
PONEDELJEK, 13. februarja — KATARINA
TOREK, 14. februarja — VALENTIN
SREDA, 15. februarja — JURKA
DEŽURNI VETERINAR — ŠOŠTANJ
Od 10. do 17. februarja IVO ZAGOŽEN DIPL. VETERINAR "VrnjaSkeTianje 1, Titovo Velenje, telefon 852-381.
M ALi OGLAS!
PRODAM OSEBNI AVTO R-12 TL po ugodni ceni. Oder, Šalek 17a, Titovo Velenje. PRODAM ŠTEDILNIK (dva plin in Štiri elektrika). Naslov v uredništvu.
PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1977. Informacije po telefonu 852-522, interna 3, dopoldan.
UČENEC CSŠ IŠČE SOBO v Titovem Velenju za dobo 5 mesecev. Rafael Grom, Njivice 41D, 61433 RADEČE.
PRODAM PLINSKO PEČ, dobre ohranjeno, Zdenka HriberSek, Stantetova 7, Titovo Velenje. KUPIM rabljen električni mešalec za beton 120 litrov, Liv Postojna.' Telefon 881-264, dopoldan. UPOKOJENKA Z DOBRO PO KOJNINO gre v oskrbo k dobrim ljudem v okolico Titovega Velenja. Naslov v uredništvu. PRODAM OSEBNI AVTO RE NAULT R-8, po delih. Telefon
851-780.
KRZNENO JAKNO (volk), uvoženo, prodam. Telefom 852-528. Cena 85.000 din.
PRODAM GRAMOFON TOSCA-20. Telefon 851-863. (Star 3 leta) TAKOJ PRODAM KMETIJO po zelo ugodni ceni, 3 km iiz Titovega Velenja. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM niovo peč za centralno ogrevanje ferotherm 35.000 cal, nov bojler za centralno ogrevanje 130 1 in malo rabljen kompresor 10 atm, prostornine 50 1. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO 4R karamboliran. Telefon
852-744.
PRODAM osebni avto 126-P, letnik 1978, prevoženih 38.000 km v voznem stanju. Brdnik, Podgorje 7. Titovo Velenje.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 9. 2. 1984, dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Zupančič
PETEK, 10. februarja, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Zičkaj
SOBOTA, 11. februarja, dnevni dr. LeSnikova, notranji dr. Pustovrh
NEDELJA, 12. februarja, glavni dr. LeSnikova, notranji dr. Pustovrh
PONEDELJEK, 13. februarja, dnevni dr. Markovičeva, nočni dr. Marolt
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 9. februarja dr. Dovšak
PETEK, SOBOTA, NEDELJA. 10., 11., in 12. februarja dr. Pirtovšek
PONEDELJEK IN TOIREK, 10. in 11. februarja dr. Stupar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI v zdravstvenem domu Velenje:
11. in 12. februarja dr. Stane Grasselli, Splitska 1 Titovo Velenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
RODILO SE JE:
42 dečlTov in 38 deklic
POROČILI SO SE:
Sovine Janko, roj. 1959 gozdar, Zgornji Razbor 21 in
Smon Darinka, roj. 1966, kuharica, Spodnji Razbor 66.
Čas Peter, roj. 1952, električar, Ravne 183 a in
Sovič Nada, roj. 1960, prodajalka iz Raven 183a
Branko Naveršnik, roj. 1957, dipl. ekonom, iz Raven in
Zalika Sevšek, roj. 1961, pravnica iz Titovega Velenja
Branko Amon, roj. 1957, strojni tehnik iz Titovega Velenja in
Lijana Cerar, roj. 1961, predmetna učiteljica iz Šoštanja
Dragan Jovanovič, roj. 1961, rudar iz Titovega Velenja in
Mirjana Šimič, roj. 1961, delov-ka iz Titovega Velenja
Janez Osolnik, roj. 1963, av-tomehanik iz Titovega Velenja in
Bernarda Zolger, roj. 1963, prodajalka iz Titovega Velenja
Andrej Kozlevčar, rojen 1957, orodjar iz Titovega Velenja in
Mira Suster, roj. 1956, uslužbenka iz Titovega Velenja
Drago Glušič, roj. 1957, strojni Tehnik iz Titovega Velenja in Tofka Mihelak, roj. 1961, predmetna učiteljica iz Titovega Velenja.
Vincenc Pečečnik, roj. 1949, rudar iz Titovega Velenja in
Ivanka Zupane, roj. 1953, kontrolorka iz Migojnic
Danilo Melanšek, roj. 1959, delavec iz Lokovice 145 in
Andreja Zupan, roj. 1964, frizerka iz Poljč 1
Miran Zager, roj. 1960, rudar iz Titovega Velenja in
Metoda Škorjanc, rojena 1963, ekonomski tehnik iz Titovega ' Velenja
SMRTI:
Marija Grabner, upok. iz Sela pri Vranskem 18, rojena 1896
Amalija Brinovšek, upokojenka iz Ljubije, 23 rojena 1912
Stepišnik Emilija, kmetovalka, Zaloška Gorica 11, stara 75 let
Valenčak Janez, upok. Sedlarjevo 11 star 78 let
Tajnik Roza, kmetovalka Ravne 143 stara 71 let
RESTAVRACIJA JEZERO
vabi
v goste vse, ki ljubijo dobro domačo jed in žlahtno kapljico. Seznanili se boste s kuharjem, ki vam bo pripravil pristne žlinkrofe, štruklje in še veliko dobrega.
V vinotoki lahko izbirate med 70 različnimi vini iz vseh vinorodnih krajev Jugoslavije.
Posebno doživetje vam bo pripravil priznani poljski ansambel „ZODIAK" s pevko Mirabel.
Vabljenil
Center srednjih šol TITOVO VELENJE
neom. sol. odgovornost
CENTER SREDNJIH ŠOL
n. sol. o., TITOVO VELENJE
TOZD Srednja elektro, kovinarska in računalniška šola
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Srednja elektro, kovinarska in računalniška šola razpisuje prosta dela in naloge:
— učitelja strokovno teoretičnih predmetov v kovinarski usmeritvi za nedoločen čas.
Pogoji: dipl. strojni inženir Nastop dela: takoj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od razpisa na naslov: Splošno kadrovska služba DO CSŠ, Trg mladosti 3, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbire pisno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
SREČNOI
ZAHVALA
ob izgubi naše mame, stare mame in sestre
Rozalije Tajnik
rojene 3.9.1913
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji darovali cvetje in vence ter Jo pospremili na njeni zadnji poti in nam priskočili na pomoč v teh težkih
trenutkih.
Ravne, 23. 1. 1984
ŽALUJOČI VSI NJENI
Kljub hudi zimi je krmilnic za ptice v Titovem Velenju zelo malo, nanjo pa niso pozabili v kulturnem centru.
Kulturni center Ivan Napotnik
Prireditve
Jutri, 10. februarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju nastopilo Amatersko gledališče iz Titovega Velenja s komedijo: VETER V VEJAH SASAFRASA. Režija: Franci Končan. Vstopnina 100 din.
V soboto, 11. februarja, ob 10.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju otroška matineja, na kateri bodo zaigrali glasbeno pravljico GRADIČ in lutkovno igrico MEDVEDEK PU. Vstopnina 10 din.
V soboto, 11. februarja, ob 19.00, bo v domu kulture Titovo Velenje koncert kantavtorja Janija KOVAČIČA. Vstopnina 120 din.
V	sredo, 15. februarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert violinskega asa Jovana KOLUNDŽIJE in pianista Riccarde CARAMELLA, (Itajija), klavir. Na sporedu so skladbe G. Tartinija, L. van Beethovena in J. Brahmsa. Vstopnina 100 din. Za mladino in sindikate običajni popusti.
V	razstavnem prostoru knjižnice Kulturnega centra v Titovem Velenju je odprta razstava plastik, grafik in slik akademskega kiparja Antona Hermana iz Titovega Velenja. Razstava je odprta vsak delovni dan od 10.00 do 18.00, v četrtek in soboto od 10.00 do 13.00.
BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE
Na podlagi sklepa delavskega sveta DO Brivnice in česalnice Titovo Velenje z dne 24. januarja 1984 razpisna komisija razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
(ni reelekcija)
Za individualni poslovodni organ je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da ima višjo strokovno izobrazbo pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih oziroma nalogah
2.	da ima smisel za organizacijo dela in vodenje poslovanja
3.	da ima osebne kvalitete, kot so opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Velenje.
4.	da je družbenopolitično aktiven
5.	da izpolnjuje splošne pogoje predpisane z zakonom
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi v zapečateni kuverti z oznako ,,za razpisno komisijo" na naslov Brivnice in česalnice Cankarjeva 1, 63320 Titovo Velenje.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh do opravljeni izbiri.
TDO NAMA LJUBLJANA,
TOZD VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE
Odbor za delovna razmerja in družbeni standard
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
ELEKTRIKARJA za nedoločen čas
Pogoji: — poklicna šola elektro smeri
—	3 leta na podobnih delih in nalogah
—	izpit iz varstva pri delu
—	poskusno delo 2 meseca
—	delo v dveh izmenah
Povprečni mesečni OD je 20.000,00 din (približno). Pisne vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TOZD Veleblagovnica Nama Titovo Velenje, Šaleška 21, 8 dni po objavi.
Udeleženci objave bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
REDNI KINO VELENJE (
Četrtek, 9. 2. ob 18. in 20. uri P1NG IN PONG - hongkonški, akcijski. V gi. vi.: Wang Ye Lung
Petek, 10. 2. ob 10. uri ROC-KY—II. DEL - ameriški. V gl. vi.: Svlvester Stallone
Petek. 10. 2. ob 18. in 20. uri VROČE POSTELJE - italijanski, komeidja. V gl. vi.: Uršula Andress
Sobota in nedelja. 11., 12.2. ob 16., 18. in 20. uri ROCKY — II. DEL — ameriški. V gl. vi.: Silvester Styllone
Ponedeljek in torek, 13., 14. ob 18. in 20. uri GADJE MATURI-RAJO — francoski, komedija. V gl. vi.: Michel Galabrough
Sreda in četrtek, 15., 16. 2. ob 18. in 20. uri KING KONG JE POBEGNIL — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Rhodes Reason
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 13. 2. ob 20. uri SOMRAK — angleško-jugoslo-vanski, drama. V gl. vlogah: Karel Malden, Jedi Thelen, Mia Roth, Pavle Vuiisič
Režiser: Goran Paskaljevič
Mlad a v svetu že zelo znan jugoslovanski režiser, Goran PaskaljevičJe po vrsti uspelih filmov kot so Čuvaj plaže v zimskem času, Pes, ki je imel rad vlake, Zemeljski dnevi tečejo, naredil še eden tak film zgrajen na osnovi enostavne življenjske zgodbe, ki mogoče že zahaja v zvrst melodrame je pa predvsem zgrajena po resničnih dogodkih in govori o resničnih ljudeh.
V mali istrski vasici živijo samo starci in otroci, ostali pa so odšli na delo v tujino. Za kmetije tako skrbijo njihovi otroci katerih stari starši so jim večkrat v breme kot pomoč. Film govori o takšnih ljudeh kjer nastane drama takrat, ko ded Marko dobi od sina pismo v katerem mu sporoča, da se je ločil in. da se ne bo vrnil domov.
Kako tako surovo resnico sporočiti vnukom s katerima živi?
KINO DOM KULTURE VELE NJE
Četrtek, 9.2. ob 20. uri VROČE POSTELJE — italijanski, komedija. V gl. vlogah: Uršula Andress, Laura Antonelli, Sylvia Kristel, Monica Vitti, Michael Placido
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 11. 2. ob 19.30 uri VROČE POSTELJE - italijanski, komedija.
Nedelja, 12.2. ob 17.30 in 19.30 uri PING IN PONG - hongkonški, akcijski.
Ponedeljek, 13. 2. ob 19.30 uri ROCKY - II. DEL - ameriški, drama.
Sreda, 15. 2. ob 19.30 uri SOMRAK — angleško-jugoslo-
vanski, drama.
KINO DOLIČ
Petek, 10. 2. ob 19. uri ROCKY — II. DEL — ameriški, drama.
Torek, 14.2. ob 19. uri VROČE POSTELJE — italijanski, komedija.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 12. 2. ob 18. uri GADJE MATURIRAJO -francoski, komedija.
Sreda, 15.2. ob 19. uri PING IN PONG — hongkonški, karate.
nama
Veleblagovnica Titovo Velenje
Prihod olimjrijskega ognja v Titovo Velenje je Gorenje pozdravilo z ogromnim balonom. Tega so medtem prenesli v Sarajevo
Konovo - Vaška komedija
V nedeljo bodo na Konovem gostovali {lani DPD Svoboda iz Crii, ki se bodo gledalcem predstavili z opereto »Vaška komedija«.
Gre za opereto v treh dejanjih v režiji Ivana Mikeka, ki je pred vojno sedem let živel na Konovem.
Poleg igralcev v tej zanimivi komediji nastopajo tudi pevke ženskega zbora DPD Svoboda, pevci upokojenskega zbora iz Griž ter člani godbe na pihala iz Liboj. O »Vaški komediji« je avtor Ivan Mikek med drugim dejal: »Ko sem pred 30 leti začel pisati to
komedijo, sem to storil zato, da bi s pomočjo odra oživel vaške navade in običaje, ki so že takrat tonili v pozabo, z njimi pa sta se izgubljali tudi vaška idila in romantika. Sam sem živel ta-korekoč na vasi in izredno so mi bili pri srcu vaški večeri, ko so prenekaterikrat zapeli pri vaškem vodnjaku, na bližnjem hribčku ali na dvorišču kmečke hiše. kjer se gospodarju zaradi ubranega petja ni tožilo dati za majo-liko ali dve vina, včasih pa je bil dober tudi jabolčnik.« Igralci in pevci iz Griž bodo svoj nastop pričeli ob 16. uri.
Ljubenke najboljše
Pred dnevi je bil v Šempetru prijateljski odbojkarski turnir na katerem so nastopile ženske ekipe Šempetra, ravenskega Fužinarja in Ljubnega. Zmagale so odbojkarice Ljubnega, pred Ravenčankami in domačinkami. Pred 150 gledalci je vsa srečanja vodil Vitanc z Ljubnega, naslednji turnir pa bodo 11. februarja pripravile igralke Fužinarja. Takšne turnirje bodo odbojkarice teh klubov poslej pripravljale vsako leto.
Družinski veleslalom
Sonce in ugodne snežne razmere v Šaleku so veliko pripomogle, daje družinski veleslalom uspel. Organizirala ga je Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Ker proga ni bila prezahtevna, odstopov skorajda ni bilo. Družinskega veleslaloma v Šaleku se je udeležilo 80 občanov in prava škoda je, da jih na startu ni bilo še več.
Med štiričlanskimi družinami je slavila družina Veršec, 2. je bila družina Šinkovec in 3. Mandič.
Pri tričlanskih družinah je zmagala družina Pritržnik, 2. je bila družina Dvrojak in 3. Dejanovič.
Spominki
V mesecu septembru so svet za kul-turo pri predsedstvu OK SZDL Velenje, ZKO Velenje in Turistično drušfto Titovo Velenje razpisali javni natečaj za izdelavo spominkov. Odziv je bil kar precejšen. Prosijo^vse, ki sq sodelovali v tem natečaju, da pošljejo svoje naslove na občinsko konferenco SZDL Velenje.
Zimske nevšečnosti
Slabe razmere na cestišču so botrovale tudi nezgodi vlačilca, ki je bil s plinom namenjen v Gorenje in tamkajšnjo temeljno organizacijo Keramika. Ub srečevanju z arugim vozilom j'e vlačilec zapeljal na rob cestišča in se prevrnil na bok. Škode je za poldrugi milijon dinarjev, pa tudi »reševanje« vlačilca z nevarnim tovorom je bilo dokaj zahtevno opravilo.
Mislili na šolarje
V času zimskih počitnic je bila v velenjski občini organizirana vrsta aktivnosti za otroke. Zveza telesno kulturnih organizacij smučarski klub sta med drugim pripravila tudi smučarske tečaje. Otroke so vsak dan vozili na Golte ali pa so smučali na smučišču v Šaleku. Ob koncu tečaja so seveda pripravili tudi tekmovanje. ZTkO Velenje pa je na vzpetinah blizu mesta postavil tudi manjše vlečnice, ki so se jih otroci zelo razveselili.
Šest republiških rekordov
V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Prvenstvu so dali svoj pečat velenjski strelci, ki so med drugim postavili ali popravili šest republiških rekordov. Znatno izboljšani rekordi dokazujejo izredno kakovost velenjskih strelcev, zagotavljajo pa tudi dobre uvrstitve na bližnjem državnem prvenstvu. Na prvenstvu so blestele velenjske mladinke, še posebej pa Denis Bola, ki letos prvič tekmuje med mladinkami. Nastopila je štirikrat, v vseh nastopih osvojila naslov republiške prvakinje in izboljšala dva republiška rekorda. Najprej v streljanju s puško med članicami s 375 krogi (prej 371) in nato še s pištolo, ko je nastreljala 367 krogov prejšnji rekord pa je bil 362 krogov Velenjčani so postavili še štiri rekorde v ekipni konkurenci: člani s pištolo s 1690 krogi (prej 1677), mladinke s pištolo z 989 krogi (prej 948), mladinke s puško 1.090 krogov (prej 1.070) in članice s puško s 1.102 krogoma (prej
Poživitev lokala
Že ob otvoritvi gostinskega lokala »Frakelj« je Miro Pukšič sklenil, da bo v njem občasno prirejal slikarske razstave. Zamisel je prvič uresničil že decembra lani, ko ie v lokalu svoje akvarele razstavljal slikar Mišo Skornšek. Od 28. januarja dalje pa je pn »Frakelj nu« možen ogled zanimive razstave oljnih slik z različnimi motivi Aroada Salamona, člana društva Šaleških likovnikov. Na otvoritvi je slikar povedal, da je zelo vesel, ker lahko razstavlja svoja dela v tem prostoru, ki je zelo vesel, ker lahko razstavlja svoja dela v tem prostoru, ki je zelo primeren za takšne manjše razstave. Ne moti ga, da je to gostinski lokal, pomembno je le, da si lahko slike ogleda čimveč
Slikar Arpad Šalamon predstavlja motive svojih slik
ljudi, pa tudi lokal slike poživljajo. Arpad Šalamon je še dodal, da bo tukaj še razstavljal, če bo prilika. Zapišimo še, daje za razstavljena
dela med gosti precejšnje zanimanje, nekatere slike pa so tudi naprodaj. Razstava bo odprta do 11. februarja.	B. M
LUKNJE — Takšnale podoba je na cesti proti Skalariffa Hrastovcu vsafio zimo. Luknje, luknje, luknje... Vzdrževalec te ceste si gotovo zasluži debelo grajo
1.084). Skupno so Velenjčani osvojili 9 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste medalje.
Rezultati velenjskih strelcev: puška
—	mladinke: 1. Mrož 1.090 krogov; posamezno: 1. Denis Bola 375, 2. Orlačnik 366, 3. Močivnik 354, 5. Saša Bola 339 krogov; pri mladincih je bil Legner četrti; članice: 1. Mrož 1.102; posamezno: 1. Denis Bola 375, 2. Orlačnik 364, 3. Močivnik 363 krogov; pištola: mladinke: 1. Mrož 989; posamezno: 1. Denis Bola 349,3. Močivnik 337, 4. Orlačnik 303, 5. Saša Bola 295 krogov; tudi s pištolo je bil pri mladincih Legner četrti; člani —ekipno: 1. Mrož 1.690 krogov; posamezno: 1. Štuhec 571, 7. Trinkaus 560, 8. Trste-njak 559; članice — posamezno: 1. Denis Bola 367 krogov.
Zanimivo je, da so velenjske mladinke tudi državne rekorderke v streljanju s pištolo. Njihov rekord je 948 krogov, v Ljubljani pa so ta dosežek popravile kar na 989 krogov. Velenjski strelci se marljivo pripravljajo na državno prvenstvo, ki bo od 16. do 19. februarja v Zenici. Iz Slovenije bo na prvenstvu nastopilo 29 strelcev, od tega iz Velenja kar 13.
Velenjski strelci pa so bili zelo uspešni tudi v finalnem delu republiške lige v streljanju s puško in pištolo
—	mednarodni program. Najboljše štiri ekipe so se pomerile v Grosuplju. V streljanju š pištolo"so zmagali Velenjčani, ki so nastreljali 2.231 krogov. Med posamezniki je zmagal Trinkaus pred Trstenjakom, četrti je bil Štuhec, šesti pa Djeletovič. V streljanju s puško so bili Velenjčani tretji.	'
Delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih
Strokovne ekskurzije
Regijski sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih bo organiziral številne poučne ekskurzije. Tako se lahko delavci na občinskem sindikalnem svetu v Titovem Velenju prijavijo na specializirane strokovne ekskurzije: ogled tovarne Meblo (mizarska stroka), Peko Tržič, (čevljarska in usnjarska stroka), Unior Zreče (kovinsko predelovalna stroka). 10. marca letos pa nameravajo
organizirati ogled Cankaijevega doma v Ljubljani z obiskom dramske predstave. Za vse ekskurzije plačajo delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih le del stroškov, ogled Cankaijevega doma pa je brezplačen.
Vse omenjene ekskurzije organizirajo za vse delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih (tudi tiste, ki niso člani sindikalne organizacije).

Kegljanje -
derbi
Šoštanju
V	četrtek se je pričelo letošnje keg-ljaško prvenstvo celjske regije. Keg-ljaški klub iz Šoštanja tekmuje v 1. regijski ligi, kjer nastopa 12 ekip.
Soštanjčaniso se že v prvem prvenstvenem kolu srečaTTšprvaki fige, ekipo Kovinarja iz Stor. SOštanjčam, vsezoni 83 so osvojili tretje mesto, so nastopili močno oslabljeni — brez Križovnika, Rajšteija, Zaiceljška — in kljub temu ob koncu slavili. Rezultat srečanja je bil 5117:5106 za Šoštanj Za ekipo Šoštanja so nastopili: S. Fidej 873, B. Komljenovič 865, L. Fidej 863, Jova-novič 847, Glavič 842 in F. Tamše 827 podrtimi keglji.
V	2. kolu bo ekipa Šoštanja gostovala v Šentjurju pri Celju pri ekipi Partizana.
Skakalci - dobri nastopi
\/ pnKrtfrt i/t Ui'l ^ ,, T __________...
V soboto je bilo v Logatcu republiško prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše mladince, dan kasneje pa državno prvenstvo v Loškem potoku. Zanimivo je, da so mladi velenjski skakalci na obeh tekmovanjih dosegli enake uvrstitve. Obakrat je bil Iztok Golob tretji, Matjaž Mihelič četrti in Boris Pušnik sedmi.
Že prejšnjo nedeljo je bilo v Titovem Velenju republiško prven-
stvo za starejše pionirje. Na tem tekmovanju je slavil Boris Pušnik in osvojil naslov republiškega prvaka. Osmi je bil Roman Tamše, 18. pa mlajši pionir Gorazd Pogorel-čnik. Dan pred tem so se prav tako v Velenju v tekmovanju za pokal Cockta pomerili mlajši cicibani. Zmagal je domačin Branko Kandu-ti, med petnajsterico pa sta se uvrstila še Boštjan Rednak na 7. in Roland Kaligaro na 14. mesto.
Kolesar v zimskih razmerah
Kolo je namenjeno predvsem vožnji v toplejših mesecih. Toda z omejevanjem porabe goriva in z visokimi cenami, se nekateri odločajo tudi za kolesarjenje v zimskih mesecih. Vožnja v tem obdobju pa je za vsa vozila precej otežkočena, posebej seveda še za kolesa. Kolesarji so v slabih vremenskih razmerah in v megli slabo vidni, ali celo nevidni. V prometu so seveda ogroženi še toliko bolj, če svojih koles nimajo primerno opremljenih.
Zato nekaj opozoril za varnejšo vožnjo s kolesom pozimi ne bo odveč. Tudi zato, ker je pri nas vse premalo posebnih kolesarskih stez, kjer bi bila vožtjja bolj varna. Če teh stez ni, mora kolesar voziti ob skrajnem desnem robu cestišča. Za
kolesarja je pomembno tudi, da pozna in seveda upošteva cestno-prometne predpise. Zlasti pomembno je pravilno nakazovanje spremembe smeri z roko ter nenehno opazovanje prometa pred in za seboj. Nujno seveda je, da je kolo pravilno opremljeno. Imeti mora dve zavori, za vsako kolo posebej, zvonec, luč za osvetljevanje ceste, rdeč odsevnik, rdečo luč na zadnjem delu kolesa in rumene odsev-nike v pedalih. Priporočljivi so tudi bočni odsevniki in distančni lopar-ček na zadnjem delu kolesa. Pri pravilnem opremljanju kolesa je učencem v veliko pomoč akcija „i varnim kolesom v promet". Sicer pa je najbolje, da v megli, dežju In sneženju, pustimo kolo doma.
B. M.