Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto---------------------- $3.00
Za pol leta........................... 1.75
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
	y...		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Let. 4. št. 156.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, APRIL 3RD, 1946.	Price Sc.		Vol. 4. No. 156.
Položaj v Julijski Krajini
V	smislu pogodbe med vladami Združenih Držav, Vel. Britanije in Jugoslavije, je bila Julijska krajina razdeljena v dve okupacijske cone; — cona B vključuje teritorij na vzhodni strani reke Isonzo (Soča) in v cono A na za-padni strani reke. Cona A vključuje tudi mesta Trst, Gorica in vojno pistanišče Pulj kateri se nahajajo na vzhodni strani reke.
V	coni B katera je zasedena po Jugoslovanskih četah se demokracija lepo in hitro razvija, medtem ko v coni A okupirani po zavezni ških silah vzdigujejo svojo glavo fašistični elementi. Zona A je postala pravo leglo zarotniške in teroristične aktivnosti proti sosednji Jugoslaviji. Vojni zločinci kot Živko Topalovič, predsednik tako-zvanega Mihajlovičevega "Nacionalnega Komiteta" in zloglasna slovenska izdajalca Krek in Žebot se prosto gibljeta v coni A. Krek je bil minister jugoslovanske ube-žne vlade katera je podpirala Mi-hajloviča in vse ostale kvizlingške elemente v Jugoslaviji. Žebot je bil preiskovalni sodnik v takozva ni Belgijski vojašnici v Ljubljani, katera je bila za časa italijanske okupacije spremenjena v ječo iz katere je bila samo ena pot — na strelišče. V Trstu živi mnogo ustašev katerim je uspelo pobeg niti pred razjarjenim narodom. Ti zločinci in izdajalci imajo zvezo z rablji in mesarji jugoslovanskega naroda, kateri se nahajajo v srednji Italiji z Svetozar Vujko-vičem ki je bil nekoč ravnatelj belgrajskega koncentracijskega taborišča v Banjici, kjer je bilo na tisoče in tisoče srbskih rodoljubov pomorjenih in z ustaškim mesarjem Gutičem.
Ta zločinska banda ima zaščito Vatikana, kateri vihti krepelc v obrambo "nedolžnih političnih beguncev" iz Jugoslavije in daje blagoslov, tem intrigarjem kateri kujejo zarote proti novi demokratični Jugoslaviji z pomočjo italijanskih fašistov in častnikov An-dersove poljske "Armade". Opazilo se je že večkrat v tržaškem! časopisju, da jugoslovanski kviz-lingi igrajo vidno vlogo v proti jugoslovanskih demonstracijah, katere so prirejene po fašistih v Trstu.
Cona A je postala brlog kjer se kujejo najgrše in najpodlejše zarote proti Jugoslaviji. Jugoslovanski varnostni organi so aretirali številne osebe kateri so imeli zveze med tržaškimi fašisti in zločinci kateri se skrivajo v Jugoslaviji. Italijanski in jugoslovanski fašisti si na vse načine prizadevajo, da zmanjšajo splošne želje prebivalstva Julijske Krajine priključiti se Jugoslaviji.
V	Julijski krajini je ustvarjen položaj, kateri je zelo podoben položaju 1918 — 1922 ko so mu-solinijevi "črnosrajčniki" vdirali v kulturne in ekonomske ustanove ter zavratno morili ugledne Slovenske in Hrvatske politične voditelje.
Fašistični suroveži v coni A so svoje delovanje pospešili na predvečer prihoda mednarodne komisije katera raziskuje kakšen narod je tam naseljen in razpoloženje naroda v ondotnih krajih kam hoče pripadati.
Fašisti so celo poskušali pridobiti Jugoslovane, da zapuste cono B. Poskušalo se je tudi, da se pro-vzroči spopad med angleškimi in jugoslovanskimi četami na demar-kacijski črti. Fašistični provoka-torski agentje so bili vtihotapljeni v cono B iz cone A. Prihod Ander-sovih odelkov pod poveljstvom poklicnih provokatorjev je položaj še poslabšalo. Spr.ehajanje Ander-sovih poljakov v angleških uniformah po tržaških ulicah je pro-vzročil utemeljeno bojazen med prebivalstvom, ker je znano celemu svetu, da so oni zmožni storiti vsako stvar če je še tako odurna in agabna.
Na 13. julija so okupacijske oblasti v coni A vpostavile fašistične zakone, kateri so bili v veljavi predno se je Italija podala. Na 15. augusta so zamenjali Ljudske odbore z nameščenci katere name-ščuje okupacijska oblast. Med člani teh postavljenih nameščencev so osebe sumljive preteklosti. Antifašistični tisk je citiral številne dokaze, da je več znanih fa-
šistov na vodilnem mestu v teh , jinah.
nameščenih "odborih". Okupacij- Vojaški guverner v coni A pol-ske oblasti so nadomestile tako- kovnik Smuts je ukazal odstraniti zvano "civilno stražo" na mesto vse antifašistične in projugoslo-narodne milice ljudskih odborov. | vanska gesla. Prebivalstvu je bilo
Ethnographical Boundaries in the Julian Region
NOVA USTAVA JUGOSLAVIJE
Po angleškem izvirniku priredil Mirko G. Kuhel
V novi usavi Federativne ljudske republike Jugoslavije se zrcalijo in izoblikujejo velike pridobitve v demokraciji in samovladi, ki so si jih izvojevali narodi te dežele med osvobodilno borbo, in te pridobitve se utrujejo kot osnovna podlaga najvišje postave — ustave.
Posebno ministrstvo za Konsti-tuanto je predloženi osnuteh ustave objavilo 1. decembra 1945 in ga po državi širno razmnožilo. Naslodnja dva meseca so se po celi Jugoslaviji sestajali državljani in organizacije — kulturne, civilne, delavske itd. — proučevale in diskutirale osnutek ter predložile popravke in dodatke. Končna oblika ustave, ki je bila sprejeta 31. januarja 1946, vključuje mnogo na ta način predlaganih sprememb.
Ustava v glavnem vtelesuje tiste principe, ki so bili postavljeni med vojno in so najprej dobili izraz v postavah o agrarni reformi, državljanstvu, svobodi tiska itd., ki so bile proglašene na prvih dveh zasedanjih AVNOJ-a (Anti-fašističnega veča narodnega osvo-bojenja Jugoslavije) leta 1942 in 1943 ter na zasedanju provizori-čno skupščine v avgustu 1945. Določeno je, da se morajo te postave pravno vsoglasiti z novo ustavo v teku šestih mesecev po sprejemu ustave — do 1. avgusta 1946. Ustava, ki sestoji v glavnem iz izražanja principov, pušča velike dele odprte za bodoči razvoj in dopolnitev.
TRI OSNOVNA NAČELA
Glavni osnovni principi ustave — ki zrcalijo velike osnovne pridobitve osvobodilne borbe — so trije Prvi se tiče oblastne spremembe: Jugoslavija ima zdaj ljudsko vlado. Drugi se nanaša na sp remembo v socialno-ekonomskem sestavu, tretji pa na spremembo v razmerju med raznimi narodnostmi, ki sestavljajo Jugoslavijo. Vse drugo v ustavi — državljanske pravice, ureditev vlade, sodišč itd., izvira iz omenjenih treh bistvenih pridobitev.
Šesti člen ustave pravi, da v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Podoben odstavek se lahko najdo v mnogih ustavah, toda v jugoslovanski pa je vsa ostala vsebina posvečena izpolnitvi te zaobljube. Spremembe, ki so omogočile to ljudsko oblast, so globoke. Ne samo, da je spremenjen sestav vlade, oziroma administrativni vstroj ter podlaga za oblast: sprememba je bila napravljena v samih koreninah sistema — revolucijonarna sprememba, ki posega v vse vodilne dele. Namesto stare vladajoče ve-lesrbske klike, ki je s pomočjo reakcionarnih skupin Hrvatske, Slovenije in drugih delov vladala Jugoslavijo preteklih 22 let, je ljudska Jugoslavija sedaj vzela oblast v svoje roke. To pomeni ljudstvo vse Jugoslavije, velika večina katerega je navadno delavstvo iz mest in vasi.
Ustava ščiti ljudsko oblast na določen način. Ena primera je volivna postava, ki jamči posred-
ne volitve in tajno glasovanje. Izvoljenci so odgovorni svojim volivcem in zamorejo biti odpoklicani iz urada, ako ne delajo po volji ljudstva. Drugo jamstvo obvezuje razne državne organe, da branijo delovno ljudstvo in mu pomagajo obvarovati se pred gospodarsko zlorabo in izkoriščanjem. Demokratične pravice ljudstva so še bolj poudarjene v določbi, ki pravi, da ne more nihče imeti posebnih predpravic ali privilegijev radi svojega rojstva, gospodarskega položaja itd.
Ustava v splošnem obvezju vse državne organe, da sledijo ljudski volji pri razrešitvi vprašanj na način, da so državljani udeleženi pri rešavanju tekočih zadev. Ni torej bila le slučajnost, da se je Jugoslavija nazvala federativna ljudska republika. Je ljudska država v pravem pomenu besede v tem, da prvikrat v zgodovini dežele ljudstvo samo odloča, kaj je najbolje za veliko večino ljudstva.
SPREMEMBE V GOSPODARSKEM SESTAVU
Nov socialno-ekonomski sestav Jugoslavije je tesno povezan s to bistveno spremembo. V gospodarskem sestavu so trije glavni razdelki: državna podjetnost, za-družniška podjetnost ter zasebna kapitalistična podjetnost, ki predstavljajo tri glavne oblike v razvoju jugoslovanske ekonomije. Državna podjetnost ima glavno vlogo v novem gospodarstvu dežele; v ljudski državi je to. pač razumljivo. Drugi vzrok za njeno važnost je dejstvo, da se je drža-
vna imovina precej povečala vsled zaseženja premoženja sovražnika in njegovih kolaboracijonistov. To je tudi glavni gospodarski pogoj za veliko večino ljudstva v njegovem stremljenju za družbeni napredek. Poleg tega pa tudi dovoljuje državi bolj izdatno kontrolo nad vso ekonomijo. Končno pa tudi omogoča razvoj splošnega programa za načrtno gospodarstvo.
Zadružniška podjetnost igra važno vlogo pri takem načrtu, toda pri tem ne sme biti nikake iluzije o kaki zadružniški državi. Faktično zamore zadružniška podjetnost obstojati le, če se more zanašati na državno ekonomijo za podporo, kadar koli je ta potrebna. Brez močne podpore od strani države bi zadružniška podjetnost zopet postala žrtev finančnih veleskupin, kakor se je dogajalo prej, in bi izgubila ves pravi pomen v življenju dežele.
Privatna podjetnost ostane važni del njenega ekonomskega življenja. Na en način ima republika kontrolo nad njo, kajti funkcijo-nira v okvirju splošnega načrta, drugače pa ji je v splošnem dovoljen normalni razvoj. Ampak lahko je razumeti, zakaj privatno podjetje ne sme biti rabljeno, da bi skupnosti na kateri koli način škodovalo. Zasebna lastnina sme biti omejena in celo odvzeta, če ljudske koristi tako zahtevajo, toda le na podlagi zadevnega zakona in proti odškodnini.
Država daje smernice celokupnemu gospodarstvu države potom načrta, ki vključujo vse tri vrste (Nadaljevanje na 2 str.)
FAŠISTI OGROŽAJO MIR
Belgrad:
Maršal Tito je v
(Reproduced from The Italo-Yugoslav Border, by Dr. A. E. Moodie, by kind permission of Messrs. George Philip and Son).
Enografična meja Julijske Krajine
Med "civilno stražo" je dosti stražnikov iz Musolinijevih časov, članov prejšnjih četnikov, in članov "črne roke". "Civilna straža", katera je skupaj z Nemci branila Trst pred Jugoslovansko Osvobodilno Armado, dalje se nahajajo v tej "civilni straži", jugoslovanski četniki in domobranci. Ti nameščeni zločinci za vzdrževanje "reda" v coni A pogostoma streljajo na antifašistične demonstracije. V zadnjih mesecih je bilo mnogo antifašističnih Italijanov kakor tudi Jugoslovanov umorjenih,' ravno po teh fašističnih plačancih in stražnikih, kateri so tlačili narod za časa Musolinija in Hitlerjeve gonje po teh pokra-
Churchill pozdravljen z boo v Angliji
Southampton — Precej hladan sprejem je čakal Mr. Churchill, ko se je povrnil iz svoje turneje po 1 Združenih državah, čeprav trdi ali pa je bilo prej rečeno, da je šel na počitnice v Florido.
Ko so je izkrcal iz parnika Queen Mary, so se slišali njemu nezaželjeni klici, če tudi dnevne vesti navajajo, da se je njegov prejem vršil med navdušenostjo spremljevalcev, so se slišali daleč močnejši klici znanim angleškim "buu", kar pa v prostih besedah ne pomeni drugega kakor "Odstrani se, tiho bodi, ali pa enostavni doli z njim". Saj nekdo med pristaniščnimi delavci je celo omenil: "Vrzite ga v morje."
Poročevalci so med tem bili radovedni, kaj on sam meni o svojem govoru u Fultonu, Mo. USA. "Prevladuje mnenje, da če se gre za drugi Munich, je potem popolnoma na svojem mestu, da se tudi obenem jasno pove", so pripomnili pri vprašanjih.
Njegova politična karijera je vsekakor doživela strahovite udarce z strani svobodoljubnega sveta, da jih ni mogoče preboleti.
prepovedano postavljati zmagoslavne slavoloke in odre za zborovanja ki bi se imela vršiti v po-čast mednarodni komisiji. Polkovnik Smuts je prepovedal konvencijo avitifašističnih žen in mladine v Julijski Krajini, ki bi se imela vršiti 17, februarja. Ženskam in mladini v Trstu je bilo prepovedano poslati svoje zastopnike na svetovni kongres žen in mladine v Parizu in Londonu. Antifašistični časopisi se zaplenjajo vsaki dan.
Izobrazba in učenje mladine v coni A je bilo podeljeno zloglasnim kvizlingškim učiteljem, kateri so zbežali iz Jugoslavije po nemškem porazu. Naprimer, ravnatelj ene šole je profesor Baraga, kateri je bil obsojen na smrt v Jugoslaviji zaradi sodelovanja z okupatorjem. Zastopniki okupacijske oblasti so se pred kratkem časom udeležili neke zabave katera je bila prirejena po fašistični tržaški mladini. Ta prireditev se je obdržala prav v tisti dvorani kjer so 23. aprila 1944 Nemci in musolinijevi pripadniki obesili 51 talcev. Ta dogodek je provzročil veliko zgražanje med tržanskim prebivalstvom.
Na sam večer prihoda mednarodne komisije je fašistična sodr-ga skušala vprizoriti nasilje in sprečevati izraz volje prebivalstva v coni A ki zahteva priključitev k demokratični Jugoslaviji.
Ziherl
svojem govoru v Jugoslovanskem parlamentu kateri ima svoje zasedanje ta teden, rekel da fašistični elementi z rožljanjem sablje v Trstu ogrožajo mir.
Dalje je v svojem govoru izjavil, da tuja vojaška letala kršijo suverenost Jugoslavije z tem, da vkljub uradnim protestom dnevno vršijo svoje polete na Jugoslovansko o-
zemlje. Vršijo se tudi napadi na jugoslovanske armadne častnike, ter da se Jugoslovanom prepoveduje vpostaviti svoje oblasti v tržaški coni. Dalje je rekel, da se zavezniške okupacijske oblasti ne obnašajo prijateljsko napram Jugoslaviji, ker dovoljujejo italijanskim fašističnim elementom, da prihajajo z vlakom in transportnimi automobili v Trst.
sovjetska unija za sodelovanje v u.n.o.
400.000 PREMOGARJEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH IZŠLO NA STAVKO
Washinghton: — V ponedeljek 1. aprila je izšlo na stavko 400.000 premogarjev, ker se kompanija protivi podpisati novo pogodbo med delodajalci in United Mine Workers unijo (AFL).
Na tisoče večjih in manjših premogovnikov je ustavilo obrat mehkega premoga. Premogarji so si vzeli za geslo: "Brez ugovora — ni dela"!
Moskva: — "Odločen namen Sovjetske Zveze je sodelovati in ostati v organizaciji združenih narodov, kar je bilo ponovno potrjeno na več krajih v Moskvi." Tako poročata dva zastopnika na odgovornih diplomatičnih položajih. Pravita, da sta dobila zanesljiva akoravno ne uradna zagotovila v zadnjih par dneh.
"Sovjetska Zveza, polaga veliko važnost na organizacijo združenih narodov", je rekel dobro znani profesor in poznavalec svetovnih razmer, Alexander Leonti-jev, na enem njegovih govorov." Sovjetska Zveza smatra, da je U.N.O. zelo važna ustanova za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Številne izjave ministerskega predsednika Stalina pričajo, da je tako. Ministerski predsednik Stalin je povdaril v njegovem odgovoru na vprašanja dopisnikov "Associated Press", da "moč te mednarodne organizacije temelji na princijih enakopravnosti vseh držav in ne na principih nadvlade ene države nad drugo.
Naravno je, je nadaljeval Leon-tijev, "da različna mišljenja se pojavljajo pri številnih vprašanjih in problemih. Gotovo je, da bo nesporazum med velikimi silami, ampak naloga je da se težko-
Nese pismo od Trumana Stalinu
Moskva: — Ameriški ambasador, kateri je ravnokar prišel v Sovjetsko Zvezo, je izjavil časnikarjem, da je s sabo prinesel pismo, katerega mu je vročil predsednik Truman za ministerskega predsednika Stalina. Novi ameriški ambasador za Sovjetsko Zvezo se imenuje Bedel Smith.
če obvladajo in najde skupni sporazum in zaključke v mednarodnih zadevah. Mesto tega pa je naperjena živčna vojna proti U.S.S. R. Tuje časopisje razvija proti Sovjetsko kampanjo in razni pro-pagandisti po svetu ogitirajo za novo vojno. Imperij alistične težnje se razvijajo v svetovni politiki in gotovi krogi v U.S. Ameriki še vedno poskušajo vporabiti "atomsko diplomacijo," da vpo-gnejo narode volji ameriških im-perialistov. Ampak, Sovjetska Zveza se dviga kot ogromna zapreka tem podžigalcem nove vojne."
Kaj z gospodarsko blokado Španije
Po dosedanjih poročilih dnevnih vesti je razvidno, da se Anglija in Amerika obotavljate pristati z Francijo v gospodarski blokadi Španije, čeprav sta pristali na to, da se pridružita obsodbi fašističnega režima generala Franka.
Medtem v kolikor so poročila resnična, Amerika je podpisala nadaljno pogodbo za izvoz olja v Španijo. Ta poteza nikakor ni v skladu z obsodbo fašističnega režima v Španiji, še manj pa v skladu s takozvano "belo knjigo" katera da vsebuje podatke o sodelovanju fašističnega režima generala Franka na strani Hitlerjeve Nemčije in Musolinijeve Italije, za časa vojne.
Čas je že davno potekel odkar je po vsej pravici v skladu protifašistične vojne, da se odstrani fašistični režim generala Franka, ter da priliko španskemu ljudstvu vzpostaviti vlado, kakršno pač želi in kakor zahtevajo interesi pravičnega miru v svetu.
za časa grških volitev ubitih 20 oseb in večje število ranjenih
Atene: — V Grčiji so se zadnjo nedeljo vršile takozvane volitve za parlament. Volitve so se vršile pod jako teškimi okolščinami in nasiljem reakcije, katera je to priliko izkoristila za predrzen napad na narod in za razbijanje njihovih zborovanj.
Kolikor je do sedaj znano, je ubitih 20 oseb in večje število ranjenih. Osvobodilni pokret (EAM) se ni udeležil volitev, ker je bilo to nemogoče, vsled razmer kakor-šne so pripravili grški monarhisti in druga reakcija. Namesto tega so demokratične organizacije in stranke osvobodilnega gibanja prirejale zborovanja in objasni-vali, da so volitve legalna podlaga za one kateri nameravajo zopet vpostaviti kralja.
Te narodne prireditve so bile brutalno razbijane po policiji in vojaških odelkih, medtem so po ulicah Atene patruljirali tanki in vsa oborožena sila je stala vedno pripravljena za vsako eventual-nost. Samo britanskih čet se na-
haja v Grški 50.000. Na dan volitev v Grčiji je izgledala dežela v obsednem stanju rajši kot, da bi izbirala svoje zastopnike v državno zbornico. Popolni rezultati še niso znani, reakcija pa seveda že vpije, da je zmagala in da je to "zmaga nad komunisti". Kar se tiče rezultata volitev je že od davno znano, da bodo v prilog monarhistov, najčrnejše reakcije, ker so bili v naprej pripravljeni vsi načrti katere so podpirali Britanci.
Napram, ne še uradnem poročilu, je na prvem mestu Populisti-čna stranka, koalicija rojalistov in druge pro-fašistične golazni. Za tem sledi Liberalna stranka ministrskega predsednika Sofou-lisa, na tretjem mestu je grupa organizirana v Nacionalnem Bloku. Demokratične stranke katere tvorijo osvobodilno gibanje in katere predstavljajo resnične interese grškega naroda, niso imele svojih kandidatov in se tudi niso udeležile pri volitvah.
moskovska "pravda" 0 politiki vatikana
Moskva — Borisov je napisal v "Pravdi" obširnejši članek v pogledu politike Vatikana. Dokazano je, da je Vatikan v težkih letih vojne proti temnim silam hitleri-zma vodil Hitlerju prijazno politiko. članek se glasi:
"Observatore Romano" ne štedi z besedami in surovimi izrazi v svojem odgovoru "Pravdi", kjer poskuša oprati fašistično politiko papaža Pij a XII. Jeza vatikanskega glasila je popolnoma pri-rodna in razumljiva, saj izpodbijanje nepobitnih dokazov ni nobeno hvaležno opravilo, med tem pa "Observatore Romano" ne pobija, ampak nasprotno potrjuje vse, kar je "Pravda" trdila.
Konkordat, ki je bil sklenjen leta 1939, je bil z zadovoljstvom sprejet od obeh strani, precej komentarjev pa trdi, da je bil kon-kordatu priključen še tajni sporazum. Na vsak način pa sta bila na pogodbi o konkordatu dva podpisa, podpis Franza von Papena, ki je zbližal Hitlerja in papeža ter podpis kardinala Evgena Pa-
cellija, sedanjega papeža Pija XII.
Prvi (von Papen) je na zatožni klopi v Nurembergu, med tem ko poizkuša drugi z vsemi silami, da bi se rešil."
Borisov navaja knjigo, ki jo je avgusta 1945, izdalo'v francoščini katoliško podjetje za idajanje knjig in ki vsebuje papeške listni-ne, izdane med vojno.
"Najbolj značilno za vse papeške listnine je to, da niti na enem mestu ne obsoja zločinskih fašističnih sil, ki so odgovorne za trpljenje tolikih narodov", pravi Borisov. "Med tem ko je mogoče misliti, da v prvih letih vojne Vatikan ni mogel odkrito izražati svojega mnenja o fašizmu zaradi svojega geografskega položaja, bi mogel to nemoteno napraviti, ko so zavezniki osvobodili Rim, česar pa nikoli ni napravil."
V tem se do cela razodeva politika Vatikana napram fašizmu in po fašizmu storjenih zločinov. Seveda sv. oče ni smatral za potrebno obsoditi kaj takega!
SI
EDINOST"
Published weekly at {	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
i	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Dragi kanadski Slovenci!
Amerika! Pravili so nam, da je to ona obljubljena dežela, po kateri se cedi med in mleko. Lepo mora biti tamkaj — lepo tudi brez medu in mleka. Lepo že zaradi tega, ker je to pač za naš nov svet — in novo, zanimivo vleče, je magnetna sila naših misli.
Kolikokrat potujem — žal — samo v mislih po ameriških ireželah od juga pa čisto do severa. In če bi me kedaj pot zavedla tjakaj, bi morda že kar poznala kraje, mesta, ljudi, ki sem jih v svojih domišljijskih potovanjih srečavala.
Z mislimi o Ameriki sem gledala tudi naše rojake, naše domačine. Kako žive? Se li počutijo srečne,, lahko žive brez rodne grude? Ostanejo res za večne čase tam v tem novem "kraljestvu", ali jih klic stare domovine le izvabi iz tujerodnega objema in pripelje v svoje okrilje.
O domovina!
Si storila prav, ko si dopustila, da so odšli?
Popravi, če Tvoje dejanje ni bilo pravilno!
Naši rojaki niso pozabili svoje domovine. V spominu jim je ostala ljuba domača zemlja, zemlja slovenska. . .
Dokazali so, da so tudi srčno in čustveno zvezani z nami v naši pretekli nesreči in nam skušal tudi gmotno doprinesti za čimprejšnjo in lažjo premostitev sedanjih težav. — Okusili smo pač prvič v življenju amerikan-sko čokolado, oj kako je bila sladka, kako bi ne bila, saj čokolade že štiri leta niti videli nismo, kaj šele okusili. Pa kaj ko bi nam v teh štirih letih samo čokolade manjkalo, česa smo vse ogrešali. — Manjkalo nam je res živeža, obleke, obutve pa človek se skromnosti privadi, ali če mu je odvzeto to kar mu je najdražje — svoboda in domovina — tedaj otopi, postane tužen in mrk se z jezo in gnevom ozira na pritepenega tujca.
Našo narodno zavest so nam hoteli izbrisati iz src, slovensko besedo iztrgati iz ust.
Prvi dve leti so še ustrahovali ljudstvo, po ulicah naše besede res ni bilo slišati, molče so hodili naši Slovenci, le Nemci in nemčurji so vpili po švabski, v srcih naših Slovencev pa je tlelo — iskre so se vžigale.
Tu in tam kak pogled na nemškega kričača je izdajal kaj govori srce.
Pa so se ojunačili naši Slovenci, čes, kaj nam pa morejo.
Sprva še bolj boječe ali vedno krepkeje je odmevala slovenska beseda.
čimbolj so nas zatirali, izseljevali, zapirali,, streljali naše najboljše, mučili po taboriščih, tem večji je bil odpor v naših srcih.
Hoteli so nas uničiti pa doživeli so ravno nasprotno, tembolj kot kdaj poprej smo se strnili v eno samo nepremagljivo skupnost.
Bili so res dnevi obupa marsikdaj — pred nami je vstajala temna prihodnjost ali klic po svobodi je bil močnejši, razgrnil je temino in odgnal obup in sončice je zopet zasijalo.
Padale so bombe, rušile nam hiše, pokopavale naše drage ali vse to nas ni strlo.
Zavest„ trdna zavest, da vstanemo nas je krepila nam dajala novih življenskih sil.
Pa se je prismehljala vsa sladka, vsa ljubka, na bistrem konjiču svoboda in nam odprla vrata na stežaj.
Nepozabni 9. maj. Srca so vriskala, lica žarela, oči izdajale srečo. . .
Rahlo je legal mrak na zemljo — tisoč in tisoč glava množica je bila zbrana na Glavnem trgu — pa je zadonela javno prvič po štirih letih slovenska beseda z Rotovža — slovenska beseda ona lepa, mila, balzam za naše duše.
Rakete so se vžigale, pokalo je» množica je bila prešerna, razigrana.
Glavni trg, že temen je bil mahoma razsvetljen, kot da bi sončece sijalo.
In takšna naj bo tudi naša bodočnost, svetla sončna...
Iz teme si ustvarimo življenje.
Seveda morali si bomo sami utirati pot — je še precej dolga, ali mi imamo voljo, trdno voljo in svobodo — svoboden človek pa zmore vse, tudi skale obrača če treba.
Za dobrote ki so tako teknile se Vam najlepše zahvaljujemo in pozdravljamo svoje rodne brate.
pripravniki drž. učiteljske šole v Mariboru.
(Opomba ured) To gornje pismo so nam poslali pripravniki učiteljske šole iz Maribora kot zahvalo za prejeto pomoč katero so prejeli od izseljencev. Pismo je datirano 10-8 1945. Prepisano je dobesedno in gotovo ga bodo čitatelji Edinosti čitali z užitkom in ponosom na čil duh slovenskih bodočih učiteljev. V njem se odraža trpljenje v sužnosti fašizma, značaj Slovenca v borbi, odločnost in vse vrline našega naroda. Veselje da jih mi v tujini nismo pozabili.
Nova Ustava Jugoslavije
(Iz 1 strani) podjetnosti. Zunanja trgovina spada pod oblast zvezne (federativne) vlade.
LASTNINA ZEMLJE
Osnutek ustave proglaša, da spada zemlja onim, ki jo obdelujejo, in prepoveduje obstoj vele-posestev. To načelo je v ustavi samo povedano; podrobon načrt za agrarno reformo in razdelitev zemlje pa je zapopaden v postavi od 23. avgusta 1945. Zemlja, ki spada pod področje te postave in ki bo razdeljena, sestoji iz: ve-leposestev, obsegajočih nad 25 — 35 hektarov oralne zemlje (velikost se razlikuje v krajih, kjer so razmere drugačne); iz zemlje, ki pripada bankam, delniškim družbam in podobnim društvom; iz zemlje, ki so jo lastovale in samostani (razen 10 hektarov ki jih sme vsaki izmed teh obdržati; tisti, ki imajo zgodovinsko ali kako druge posebno znamenitost, za-zamorejo obdržati največ 30 hektarov); lastniki, ki ne obdelujejo svoje zemlje, zamorejo obdržati 3 do 5 hektarov, vsa ostala njihova zemlja pa bo na razpolago za razdelitev. Za razdelitev bo na razpolago tudi: zemlja, ki je ostala brez lastnika ali dediča vsled posledic vojne; zemlja, ki je last državljanov nemškega rajha; zemlja, ki je pripadala kolaboraci-jonistom in ljudskim sovražnikom; in končno zemlja, ki jo država odvzame od svoje lastnine. .
Prednost do zemlje imajo borci narodno osvobodilne vojske, vojni invalidi in družine ter sirote vojnih žrtev ali fašističnega terorizma. Zemlja se deli kmetovalcem, ki nimajo ali imajo premalo zemlje, ter osebam, ki spadajo v zgoraj označene kategorije, če tudi niso kmetovalci, ako sprejmejo odgovornost za obdelavno zemlje. V smislu odredbe bo odde-ljeno vsakemu prejemniku ne več kot 8 do 12 hektarov in razen v izjemnim slučajih, ki jih postava omenja, bo Jugoslavija ostala dežela majhnih in srednjih kmetovalcev.
Zemlja se prepiše na posameznike, toda na zahtevo več posameznikov, se zamore dati skupinam kot skupna imovina zadruge. Znamenito je, da je zemlja takoj prešla v roke onih, katerim je bila dana, ter da je lastninska pravica bila takoj zanešena v uradni register. Na ta način so uradne oblasti zamogle preprečiti špekulacijo in črnoroštvo, kar se je dogajalo v stari Jugoslaviji, ko lastninska pravica ni bila vpisa-
na in je nastalo mnogo zlorabe. Druga zelo važna točka postave določa gradnjo šol, delavnic itd., za vojne sirote na skupni zadruž-niški zemlji.
Te določbe, ki se tikajo socialnega in gospodarskega sestava pri delitvi zemlje, kar je redkokdaj omenjeno v kaki ustavi, so bile vključene, ker se smatrajo za mogočno obrambo ljudskih pridobitev. Ustava hoče onemogočiti kaki močni protidemokratični finančni skupini polastiti se oblasti potom gospodarskega pritiska.
Pravica podedovanja promože-nja je popolnoma zaščitena v ustavi in država nudi mladoletnim (pod 18 let starim) polno pravo protekcijo.
ZVEZNA DRŽAVA IN FEDE RALNE REPUBLIKE
(Čitatelji morajo razločevati med pridevnikom "federativna" in "federalna": federativna se nanaša na Jugoslavijo kot celoto, torej pomeni federativna vlada zvezno vlado Jugoslavije. Federalna pa se nanaša na eno ali več izmed šestih republik Jugoslavije, torej na posamezno državno vlado ene podrejene republike.)
Enakopravnost narodov Jugoslavije, zagotovljena z izgradnjo skupne države na federativnih principih, kot je bilo zaključeno na drugem zasedanju AVNOJ-a dne 29. maja 1943, je druga velika posebnost. Ustava zajamči popolno neodvisnost in samostojnost vsakemu narodu pri rešavanju vseh vprašanj, ki se ne nanašajo na skupne ljudske interese. V zvezi s tem našteva ustava vse panoge, ki so v področju zveznih (federativnih) oblasti, ter natančno deli delokrog zvezne republike od delokroga posameznih državnih republik. Ta izrecna razmejitev pravomočnosti je posebno zajamčena v samostojnosti vsake republike.
V smislu 44. člena spadajo pod oblast zvezne republike sledeče zadeve: vsa notranja vprašanja, vključivši zunanje trgovino; bramba, komunikacije, pošta brzojav, telefon, radio; vprašanja o izvajanju ustave in o skladnosti raznih državnih ustav z zvezno; sprejemanje v zvezo novih republik, avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti — razrešitev meja ter sporov med republikami. V delokrog zvezne vlade spada tudi zakonodajstvo glede državljanstva in pravosodja, medtem ko sprejemajo posamezne republike postave glede dela, socialnih pravic itd., v smislu načel, ki jih
je osvojila Ljudska skupščina.
V delokrog in pravomočje zvezne vlade spadajo tudi zadeve ob-čeljudskega značaja, n. pr. državljanstvo, naseljevanje in izseljevanje, amnestija in pomilostitev, skrb za vojne invalide itd. In končno vprašanja glede denarnega in kreditnega sistema, proračuna, dohodkov, davkov ter vseh drugih fiskalnih in finančnih zadev spadajo tudi pod zvezno jurisdikcijo. Vse drugo, kar ni omenjenega v 44. členu ustave, spada v področje vlad federalnih republik.
Vzlic precejšnji avtonomiji, ki je dana raznim republikam, sledi ustava načelu, da je Jugoslavija enotna bitnost, skupnost ljudstev Jugoslavije ter proglaša državo za eno gospodarsko enoto, y kateri je notranja carina prepovedana. Akti in uradne listine, ki so postavne v smislu zakona države, ki jih je izdala, so postavne tudi v vseh drugih republikah. Ustava proglaša enotno zvezno državljanstvo poleg državljanstva vsake posamezne republike, tako da je državljan ene republike obenem državljan Jugoslavije. Vprašanje državljanstva je krito v novi zvezni postavi od 23. avgusta 1945. Pod to novo postavo zamore oseba postati državljan poleg starega načina — po rojstvu, pokoljenju ali naturalizaciji — tudi na nov način: potom mednorodne pogodbe. Ta dodatek je bil napravljen, da se pospeši dobitev državljanstva tistim ljudem v obmejnih delih, ki bodo vrnjeni Jugoslaviji potom mednarodne pogodbe. Dosti lažje je tudi dobiti državljanstvo tistim osebam, ki so ga zgubile, pa so jugoslovanskega porekla. To velja zlasti za jugoslovanske izseljence, ki bi v slučaju povrnitve napolnili v jugoslovanskem prebivalstvu vrzel, ki so jo povzročile zelo težke vojne izgube.
PRIDOBITEV ZA ŽENSKE
Druga nova odredba je, ki določa, da se možitev ne smatra več za avtomatični pogoj za dosego ali izgube državljanstva. V tem se zrcali velik socialni korak naprej, ki so ga ženske pridobile med vojno in ki jim daje enakopravnost z moškimi. Na podlagi člena 26 je tudi starokopitni koncept o nezakonskih otrocih odstranjen iz zakonika. Nova ustava daje tem otrokom enakost z zakonskimi otroci; izraz "nezakonsko dete" je za vekomaj odstranjeno iz jugoslovanskega pravnega besedoslovja.
(Nadalje prihodnjič)
RESOLUCIJA
kongresa antifašistk Julijske krajine
Zborovanje hrvatskih vstašev in Mačkovcev
Josip Kovačevič, predsednik mestnega odbora, Viječa Ameriških Hrvata v Clevelandu, je podal v javnost zelo važno poročilo. To poročilo vsebuje potek razprave na zasedanju hrvatskih vstašev in Mačkovcev, ki se je vršilo v Clevelandu dne 17 marca t.l. Zborovanja so se seveda udeležili posamezni duhovniki poleg znanih voditeljev hrvatskih "domobrancev" in kaj pak tudi pristaši Ma-čeka. Iz celotne razprave, katera v bistvu svojega pomena ne more pomeniti drugega, kakor dogovor vstašev in četnikov za časa okupacije v Jugoslaviji, kako in na kateri način bodo izvajali bolj drzna in nečloveška dejanja proti lastnega naroda — je mogoče zbrati eno samo mizerno parolo, radi katere so se v resnici zbrali skupaj.
Nikar ne pomislite trenotno, da so se zbrali, kako bi čimbolj pomagali mučeni in oropani po sovražniku stari domovini. Kaj še. Saj so vedno in povsod pri vsakem važnejšem podvzetju v tej smeri, ugibali, češ ali bo od zbrane pomoči nekaj dobil tudi tako-zvani zakoniti "vodja" dr. Maček. Če tudi niso tega sicer pokazali javno, a jih je v duši morila zamisel, kaj pa če pride ta pomoč v roke osvobodilnim odborom — oziroma komunistom? če pride komunistom v roke, joj, za božjo voljo, kaj pa pretiž našega zakonitega "vodje". Njemu je treba dvigniti "prestiž" in z "prestižem" paradirati med narodom, ne glede na njegovo ponašanje za časa osvobodilne vojne. Vse kar se je pisalo o njemu, je itak "propaganda", sedaj — prav sedaj je nastopil trenutek, kadar je treba kovati "prestiž" zakonitemu "voditelju." Prav sedaj, ko je črna reakcija dvignila hrup čez drn in strn pred nevarnostjo "rdečega strašila." In prav zato so si nadeli znano Geobelsovo parolo: "Borba proti komunizmu" in pa parolo Paveliča: "Borba za Neza-visno Hrvatsko."
Vse to zaenkrat ni nič izvenred-nega za gotove skupine in v go-
tovih okolščinah. Bolj važno je dejstvo, da je pred vsemi poštenimi izseljenci in zlasti Hrvatskimi, razkrita mizerna profašistična skupina.
Za nas v Kanadi je važno da vemo poleg vsega, kako sta se ponašala v tem oziru predstavnika kanadske mizerne skupine in to: Ivan Krznarič, stanujoč v Schumacherju in Ivan Herceg stanujoč v Torontu.
Človek bi trenotno pomislil, da je nemogoče zdravemu umu zaiti tako daleč poleg številnih dokazov zablode pod parolo "rdečega strašila." Toda resnica je ravno narobe, da so kljub temu poedin-ci, katerih um je nemogoč razločiti zablodo od pravilne in poštene poti.
Sedaj pa poslušajte, kaj je rekel Krznarič na tem zasedanju: "Gospod predsednik, gospodje duhovniki, gospodje in gospe. Mi smo se soglasili in tukaj sestali, da se zedinimo (vstaši in Mačko-vci) in organiziramo v eno skupno organizacijo za borbo uničiti komunizem, proti komunistov in Titove diktature v celem svetu (?) Dolžnost nam je in naloga, da delamo za suvereno hrvatsko državo, z dr. Mačekom na čelu. Pri tem ne smemo žaliti ne truda in ne žrtev."
Nato je predsednik zasedanja, Ivan Butkovič, kateri je seveda po daljši ceremoniji zavzel to mesto, dal besedo Ivanu Hercegu, predstavniku HSS v Kanadi.
Herceg: Jaz nisem visokošolec, preprosti delavec sem — kmet, in ne morem tako fino govoriti kakor br. Krznarič, ali vam lahko povem, da moja in vaša brata Restek in škacan nista se mogla udeležiti osebno, ampak sta vam poslala svoja pozdrava in dejala, da se z vami vašimi sklepi popolnoma strinjata.
Mi v Kanadi imamo samo dve stranki: našo kmečko z dr Mačekom na čelu, a oni drugi imajo komunistično, in mi z njimi vodimo borbo. Mi smo za Nezavisno Hrvatsko, oni so za Tita. Oni pravijo, da so pravi Hrvati, a mi
vemo, da niso: oni so internacionalni komunisti: pravi Hrvati vodijo borbo uničiti komunizem v celem svetu in za vzpostavitev suverene Hrvatske pod vodstvom dr. Mačeka."
Nadalje Krznarič svetuje gospodi pri odločitvi smernic in pravi:
"Moramo biti previdni, da ne napravimo napako kakor v preteklosti. Pretekli teden je govoril največji državnik, premier Churchill, kateri je rešil svet (!) ter javno priznal, da je napravil napako ko je podpiral Stalina in postavljal Tita v ospredje. Vsled tega se strinjam s predlogom Šariča, da se resolucijo sprejme (Glavna resolucija obsoja komunistično pisanje "Zajedničara, glasilo HBZ, ter napoveduje borbo proti komunizmu in Titove diktature, podpira zamisel suverene Hrvatske na čelu s "zakonitim" voditeljem dr. Mačekom). š
Po daljši debati in izmenjavi mišljenj vdeležencev mizernega zasedanja, neki duhovnik Ardas se je spomnil ambicijoznega Her-cega in ga vpraša:
"Kako je z vašom novinoin Ju-goslavenski Glas ali Hrvatski Glas, kako ji je že ime? (Nekdo je pristavil: Kanadski Glas) Mislim novino, katero urejuje Stan-kovič. če vi kontrolirate Stanko-viča in če on dela tako kakor vi hočete?
Herceg: "Mi ga ne kontroliramo Hrvatski Glas je lastništvo enega človeka, lahko pa vam rečem tukaj, kar seveda ne bi rekel nikjer drugje, ako Stankovič ne bi hotel delati tako kakor mi hočemo, mi mu ne bi dalj naročnim in bi ostal brez novine. Vi me rezumete? Tega leta se bo vršila naša Konvencija in morda kupimo to novino in tedaj jo bodemo za sigurno imeli.
Toda jaz ponovno apeliram na mojega prijatelja Eriča in druge — da bodejo hladni. Jaz sem enkrat pregrešil ko sem se podal s komunisti, ali potem ko so me kritizirali moji bratje in ko sem uvidel, da sem napravil napako,
Reka, 19 febr. — Slovansko italijanska antifašistična zveza žena Julijske krajine je kot edina prava politična predstavnica slovenskih, hrvatskih in italijanskih žena Julijske krajine sprejela na svojem prvem kongresu naslednjo resolucijo:
"Danes ko se pogledi vsega sveta upirajo ▼ ta del zemlje na katerem skupno prebivajo Hrvati, Slovenci in Italijani, poudarjamo antifašistke te pokrajine na svojem prvem kongresu svojo sveto in osnovno pravico do svobodnega življenja v svobodni državi — Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Ta naša osnovna pravica temelji na našem prirodnem in popolnoma razumljivem razlogu, da je naša dežela nedeljiva, da je del Jugoslavije, ki je ne samo narodnostno, ampak tudi gospodarsko tesno povezan s svojim naravnim zaledjem — z Jugoslavijo. Pravico do te naše zahteve nam v prvi vrsti daje naša borba, ki jo nismo vodile samo v zadnjih 4 letih, ampak se je vodila več kot 25 let. Ljudstvo se ni moglo sprijazniti s težko krivico, ki mu je bila zadana leta 1920. z rapallsko pogodbo, že takrat se je pričela naša borba, katere smo se udeležile tudi me žene, ki predstavljamo večino ljudstva v Julijski krajini.
Fašistični italijanski imperia-Iisti so nam požgali domove, raz-narodovalj so nam otroke, preganjali in mučili naše sinove može in brate.
Uničevali so nas tudi gospodarsko. Poleg škode, ki so jo prizadejali, so upropaščali naše gospodarstvo. — Najtežje breme tega zla smo prenašale na svojih ramenih me, žene. Nikoli se nismo sprijaznile z usodo, niti se nismo uklonile. Leta 1918. se je dvignilo 1000 žena iz Buzeta in okolice ter zahtevalo svoje pravice. Leta 1920. so se uprle proti fašističnim županom kanfanarske žene, leta 1936. pa so se uprle žene iz Tinjana in Poreča zaradi neupravičenih davkov in pristojbin. Pod fašističnimi streli so padali naši otroci — naši najdražji. Leta 1922. je padel v Pulju Luigi Scaglier. Nato so padali: Hrvat Vladimir Gortan, Sloven- i ci Valenčič Miloš in Marušič, kakor tudi številni drugi. Vsi ti so padli, ker so želeli to kar je tako naravno želeli, da se popravijo krivice, ki so bile storjene v Ra-pallu.
Leta 1941. se je pričela odkrita borba, ki je bila za nas krvava in težka, ker je bil sovražnik mnogo močnejši in silnejši, toda to nas ni prestrašilo. Velika večina našega ljudstva je v tej borbi sodelovala. V tej borbi je padlo 42.000 naših sinov in hčera, 7000 jih je ostalo pohabljenih, 94.460 jih je bilo odpeljanih v razna koncentracijska taborišča. Popolnoma je bilo požganih 19.357 domov, medtem ko jih je bilo 16.837 delno porušenih. Vse to govori o težkih gmotnih in človeških žrtav, ki smo jih dali za našo osvoboditev. Vse to so žrtve, ki smo jih me, matere in žene Julijske krajine, prispevale samo zaradi tega, da bi naši otroci lahko srečneje živeli v Titovi Jugoslaviji. To je krvavi plebiscit, ki nam ga mora priznati vse mednarodna javnost. Toda po vsem tem po potokih prelite krvi, ki je prepojila to našo zemljo, ponovno poizkušajo izpodbjati naše
pravice in naše pravične zahteve.
Prepovedan nam je bil kongres v Trstu. Ponovno se zapirajo naše šole, ker zahtevajo naši otroci, da se kaznujejo fašistični zločinci, ki jim je omogočeno popolno svobodno delovanje.
Obsojamo ta postopek zasedbe-ne vojaške uprave in še čudimo, ker ravnajo tako oni, s katerimi smo se skupno borili proti fašizmu.
Medtem ko žene ostale Jugoslavije lahko svobodno delajo pri obnovi in graditvi srečne bodočnosti, se morajo naši otroci in me, antifašistke Julijske krajine, boriti proti fašizmu, ker še ni popolnoma uničen, ker še vedno živi ob podpori mednarodne reakcije.
Odločno in nepopustljivo se bomo borile, dokler ne dosežemo svoje svobode. Borile se bomo dokler ne bodo v Trstu, Pulju Gorici in vsej Julijski krajini vzpostavljeni ljudski odbori, prave ljudske oblasti, dokler v teh krajih ne bo vzpostavljena svoboda delovanja ljudske oblasti, a to je edino mogoče v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
To hočemo in odločno zahtevamo, kakor zahteva tudi ogromna večina ljudstva Julijske krajine."
MEDNARODNI ORGANIZACIJI
ANTIFAŠISTK V PARIZU
Kongres antifašistk Julijske krajine je poslal mednarodni organizaciji antifašistk v Parizu brzojavko:
"S prvega kongresa antifašistk Julijske krajine Vam pošiljamo svoje tople pozdrave. Ta naš kongres je izraz trdne enotnosti Slovenk, Hrvatic in Italijank, ki skupno živimo v tej pokrajini. Naša enotnost in bratstvo sta bila prekaljena v borbi proti fašizmu, proti našemu največjemu sovražniku. Naši sinovi in hčere so s krvjo prepojili to našo zemljo, da bi naši otroci lahko svobodno in srečno živeli. Borile smo se pod vodstvom našega velikega in edinega voditelja maršala Tita, pod čigar vodstvom so si narodi Jugoslavije priborili popolno svobodo. Me smo se z njimi borile za skupni cilj ter zaradi tega z njimi želimo, da živimo v skupni svobodni domovini — ...v ...Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Ugotavljamo in poudarjamo, da se je naša borba proti fašizmu pričela že pred 25 leti. že takrat nam je bila zadana krivica ki nas je odtrgala od naših bratov, že v teh prvih dneh se je pri pričelo požiganje in uničevanje naših domov, mučenje in zapiranje naših najdražjih. Od takrat traja naša borba proti imperialistični Italiji. Zaradi vseh teh trpljenj in muk ter naše vztrajne borbe, ki dokazuje našo edino željo po svobodi in pravici, prosimo in zahtevamo, naj se vsa Julijska krajina s Trstom priključi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Antifašistke Julijske krajine pozivamo antifašistke vsega sveta, da se pridružite naši borbi, da bomo dosegle svoje pravice, za katere smo prelivale kri. Podprite našo zahtevo, da se spoštuje atlantska listina. Vsa Julijska krajina s Trstom mora biti v Titovi Jugoslaviji! Vsaka druga rešitev bi bila težka krivica vsemu našemu ljudstvu, pa tudi narodom Jugoslavije — našim bratom po krvi in borbi."
malo sem se povlekel v zaledje, da se to pozabi in sedaj, kar poglejte sem zopet naprej. Tako bo tudi z vami. Vse se ne sme pisati in ne govoriti, toda vse to se bo popravilo ko pride čas za to. Pri-like za to ni sedaj. Ta odbor ostane le do našega sestanka."
V taki razpravi se je torej vršil sestanek hrvaških vstašev in Mačkovcev. Brez da bi pomislili, kako sta Hitler in Geobels ter vsa ostala fašistična snet paradirala z borbo proti komunizmu, doživela pa nikdar izbrisano sramoto in prezir vsega svobodoljubnega sveta.
Danes je že vsak slepec izpre-videl, da je borba proti komunizmu ena napodlejša krinka profa-šističnih in še živečih fašističnih elementov. Da ji je namen ne svoboda in demokracija ljudstva, ampak stara izumirajoča tiranija, katera skuša oropati ljudstvo njegove svete in pravične tekovine, ki si jih je izbojevalo v tej vojni.
Mnogi naši rojaki se sicer vprašajo: Odkot vsa zlobna propaganda, ki se širi v naselbinah? Odkot zlobno obrekovanje proti progresivnemu gibanju in zlasti glede odposlane pomoči narodom Jugoslavije ?
Kdor se le deloma zaveda fa-
šistične propagande, bo na jasnem spričo dejstva, kaj se govori na posameznih sestankih in ugib-lje pod krinko borbe proti komunizmu, oziroma Federativni Republiki Jugoslaviji, na čelu z maršalom Titom.
Prej omenjeni zborovalci seveda niso imeli lepe besede napram maršalu Titu. Kako potem morejo imeti lepo besedo v pogledu pošiljanja pomoči narodom Jugoslavije? Seveda da jo nimajo, da je vedno prijetnejše pridružiti se izmišljenim obrekovanjem kakor pa zagovarjati pravilnost delitve z strani Ljudskih odborov.
Kakor med hrvatskimi tako tudi med slovenskimi izseljenci dobimo take skupine. Slovenci vidimo tako skupino okrog "AD", katera prav nič drugače ne tolmači stvari v Jugoslaviji, kakor hrvatski vstaši in Mačkovci. Po eno in istem kopito tolčejo, na eno in iste strune brenkajo, z besedilom se do cela ujemajo. Kakšna razlika med njimi?
V starem kraju so skupno vstaši. Mačkovci, Paveličevci, Nedi-čevci, Rupnikovci in vsi izmečki naroda, se borili na strani krvnih sovražnikov naših narodov — Hitlerjevega in Musolinijevega fašizma.
Zelo čudno prikazen predstavlja Gouzenko
Pred nedavnem je govoril premier King ter v svojem govoru poudaril, da ne misli, da bi sedanja razprava o ogleduštvu mogla povzročiti prelomitev diplomati-čnih odnošajev med Kanado in Sovjetsko Unijo, Tega si seveda ne želi kanadski narod tudi ne narodi Sovjetske Unije, kateri so si v teku druge svetovne vojne utrdili dobre odnošaje z željo, da se ti od-nošaji po skončani vojni še bolj tesno združijo posebno pri rekonstrukciji. Kanadski narod nima nobene koristi ako bi bila Sovjetska Unija prisiljena iskati gotova naročila za rekonstrukcijo dežele prizadete z vojno kje v kaki drugi državi, medtem ko bi taka naročila lahko se proizvajala v Kanadi. To je sicer vprašanje, katero se tiče kanadskega naroda v splošnem in zlasti v ekonomskih ozirih. Kajti sploh ni mogoče zamisliti predvojno dobo brezdelja in relifne podpore, katere posledice so še dandanes zelo občutne v narodnih kakor tudi gospodarskih ozirih.
Toda če eden trezno zasleduje tekočo razpravo o ogleduštvu, ne more priti do drugega zaključka kakor, da bo vzelo precej časa predno se morejo vzpostaviti normalni in zaupni odnošaji med obema državama. Dnevno časopisje je več kot prenatrpano z raznimi predsodki in izjavami. Več kot preveč se sliši in se je slišala obtožba zoper uslužbence vojnega atašeja Sovjetske Unije. Dosedanje izpovedovanje poglavitne priče v tem oziru kakor trdi državna komisija, je izpovedano po Igoru Gouzenicu, uslužbencu pri vojnem atašeju, On izpoveduje že nekoliko dni v tej razpravi o številnih "dokazih", kako da se je sicer po code sistemu poročalo o tajnih informacijah, ki so jih dajali posamezni državni uslužbenci v Kanadi.
Med obtoženci se nahaja tudi Fred Rose, narodni poslanec v federalnem parlamentu, član delavske progresivne stranke. Njegov odvetnik Mr. Cohen kateri je pri navzoči razpravi, je nekaj krat posegel v zadevo, katera po njegovem mnenju ne spada v zvezo z obtožbo, dasi se je razpravljala na predsodiščnem zaslišanju. Njegova pripomba glede čudne prikazni Gouzenka, je vsled tega zelo značilna.
Mr. Cohen, potem ko je primerjal posamezne paragrafe zakona za zaščito države, ki je bil sprejet takoj v začetku vojne, kateri pa na tipičen način daja možnost za obsodbo v slučaju enostavne sumne, je primerjal osebnost Gouzenka, rekoč:
"Nobenega dvoma ni, da je tukaj proti nas glavna priča Gouzenko. Radi hvaležnosti za njegovo izpoved, ki jo je podal v zvezi z ogleduštvom, želim slediti stop-njema izpoved tega učenega prijatelja, kateri se ozira nazaj v svojo šolsko dobo.
Gouzenko je rojen v majhni vasi, ne daleč Moskve. Deset let je hodil v pripravniško in dve leti v arhitetično šolo. študiral je arhitekturo v Moskvi. Verjetno je, da sta bila njegova stariša poštena in prav ponižna kmeta. Trenotno nimam kaj komentirati o tem, da je bil nezadovoljen v Sovjetski Uniji, kjer je imel priliko se šolati deset let v ljudski šoli, zatem dve leti pohajati študije arhitekture. Vsekakor sem pa ponosen z njegovim mišlenjem o Kanadi (namreč v prejšem zasliševanju Gouzenku je izjavil, da je šele v Kanadi spoznal pravo "demokracijo" zlasti za časa zadnjih državnih volitev, op. prev).
Radoveden pa sem, če ima tukaj deček tako pohlevnega far-merja isto priliko za šolanje, kakor jo je imel on ? To je vsekakor postransko vprašanje, je pripomnil Cohen.
Življenje med 1941 in 1943 letom je moralo biti zares zelo črno za Gouzenka. Takrat so Nemci zavzeli že velik del sovjetske zemlje. On, se je pa nahajal v višji šoli na pouku in izkoriščal ruske vojne napore. Če tudi se mu je godilo sicer daleč boljše kakor navadnemu državljanu, on je zelo trpel. V letu 1943 je prišel v Kanado, kot uslužbenec pri vojnem atašeju. In čudno. V Kanadi ni našel takega pustošja, ki ga je povzročila vojna, kakor v Sovjetski Uniji. Zato pravi, da je nemogoče primerjati žrtvam, ki jih je doprinesla Sovjetska Unija za rešitev človeštva. To je najbrž vsled njenega geografičnega položaja. On je vsekakor človek, kateri menda najbolj ve o tem.
NEKAJ KAR JE ZARES ČUDNO
Gouzenko nam izpoveduje, da je že nekoliko mesecev pred septembrom se zavedal kaj se dela v uradu vojnega atašeja. Tukaj nam opisuje neštete dokumente kot dokaz, da so bili izvabi jeni štiri agenti, ki so delali za sovjetsko ambasado. Od teh štirih dva da sta bila Fred Rose in Sam Carr.
Tukaj je nekaj zares nenavadnega. Ako je Gouzenko res našel naš način življenja kot podlago da razkrije vse tajne akte obtožene stranke, katere je tudi on sam sodelavec in pomočnik ogle-duštva, on seveda želi napraviti čimvečje razkritje, da razkrije načelnike tega zahrbtnega gibanja. In načelnika v tem oziru po njegovem mišljenju sta, Fred Rose in Sam Carr.
V posebni skrinji je našel dokumente od Lunana. Kje pa je dokument, da je bil Sam Carr eden od agentov, ki so izvabljali druge? Kje je dokument, da je on res bil tak agent? Zasigurno, da bi bil vzel sicer poglavitne dokumente in jih prihranil. On jih je seveda zelo skrbno izbiral. Verjetno je, da jih ni kar tja vendan zgrabil in pripravil za potrdilo.
Da — on jih je preračunano izbral. Jasno je, da je torej izbral take z katerimi naj razkrije celo nesramno zaplotništvo.
Pri tem je Mr. Cohen postavil vprašanje sodniku rekoč: Zakaj ne vprašate Gouzenka, kje so ti dokumenti? Seveda sodnik je zavrnil odvetnika Cohena, češ če jih je imel. Na to mu je odgovoril Cohen, seveda bi jih imel tudi tukaj. Naj vsled tega analiziram Gouzenkovo akcijo. On je najprej odšel z dokumenti k gotovim časopisom, zatem je odšel minister-stvu pravde, odšel zopet nazaj k časopisom in naposled v urad za državljanstvo. Končno je odšel domov. Toda šele drugo jutro je odšel v urad državne policije, RCMP.
Toraj tukaj je človek uposlen v uradu zunanje ambasade kateri ve, kaj se dela v Ottawi, kateri tudi si ne more pomagati kakor priznati, da je za časa vojne državna policija skrbela in branila državo pred gotovo sabotažo.
Seveda Gouzenko nam ne more dati že omenjenih dokumentov. On pravi, da se jih spominja, da so bili odposlani v Sovjetsko Unijo in sicer v obliki tajne pisave (šifre). Toda kako naj ve, kakšna je bila njihova vsebina in kaj je sploh pomenila?"
Zatem je Mr. Cohen navedel cel niz primerov o posameznih ljudi, kova — tipičnega kova kakor je Gouzenko, kakor tudi pomen zakona o državni zaščiti. Dejal je, če bi bil slučajno povabljen na gostijo v sovjetsko ambasado in imel podpis sovjetskega uradnika v žepu, bi po zakonu državne zaščite spadal pod obsodbo. Prav zato nimam namena tukaj izpraše-vati glavno pričo, ampak pripraviti vprašanja za sodiščno razpravo v obrambi obtoženih katere tukaj zastopam.
Narod se je znal kako boriti in bo znal tudi kako vladati
Montreal — Cenjeni urednik Edinosti! Priloženo dobiš original pisma z sliko, ki sem ga prejel od mojega brata — Partizana. Naj ga dobro prečitajo oni, ki venomer rengajo in kritizirajo, kako ni dobro v FLR. Jugoslaviji; da zakaj narod ne dobiva pakete, katere od tukaj pošiljamo. Zakaj hoče država prevzeti moje posestvo ako ne pošljem ženi pooblastilo? Zakaj država ne stane na prste verižnikom, kateri prodajajo in kupujejo sv. po 222 din. Sami se pa seveda izražajo da bi tudi oni to delali ako bi imeli priliko.
Vsaka in čeprav najmanjša krivica se pripisuje vladi Tita. Po njihovem govorenju je sam Tito nekašen "švercar." Moj odgovor vsem takim, kateri tako kričite (No saj to največ kadar je glava pod vplivom alkohola), dajte prst na usta in roko na srce, kadar ste trezni in kadar ste sami gospodarji svoje pameti, sem siguren da ne bi tega govorili, še posebej kadar bi premislili, zakaj so se narodi Jugoslavije tako herojsko borili. Ali mogoče zato, da bi zopet nazaj prišli vsi oni stari vladarji, kateri so pustili narode Jugoslavije usodi v najbolj kritičnem trenutku, ko jih je narod najbolj potreboval, da bi se postavili v prve vrste, povedli narode in z njimi šli na čelu v dobro — v boj proti krvoločnemu sovražniku fašizmu — za svobodo in čast naroda?
Ne. Dinar in dolar patrioti tega niso storili. Bežali z kraljem Petrom na čelu v tujino. In seveda kam drugam kakor v London. Ne vem kako izgleda London kakor mesto. Vem pa, da mora biti precej lepo, vsaj za take skupine, ker se je vsaka zaletela tja. Tam so jih pa zopet z največ veselja sprejeli. Uživali so tako težko plačan denar od siromašnega naroda v Jugoslaviji, katerega so protipostavno odnesli s sabo.
Narodi Jugoslavije, ko so uvideli pred kakšno usodo jih postavlja doba in zlasti do zob oborožena nemška fašistična vojna ma-šina, niso pomišljali, temveč zgrabili za orožje, kakršne koli vrste in se junaško borili za svoje svete pravice — staro pravdo. Z lastnimi življenji so branili vsako ped svoje svete zemlje, polagali svoja življenja na oltar svobode in pravice. Odkod in na kakšen način si potem mi tukaj lastimo pravico, da bi jim sedaj ukazovali, kako naj postopajo, kako naj delajo, zakaj se ne dobi to in ono, zakaj se dela to in to tako ? Po mojem mnenju mi nimamo kaj prigovarjati, še manj kritizirati radi posameznih stvari, katere nam niso poznane in si jih tudi ne moremo pravilno predstaviti, da bi mogli dosledno njihovemu delu, trpljenju in mukam pravično odgovarjati.
Izgleda, da poedinci so samo površno čitali pisma iz starega kraja. Namesto da bi se poglobili
Pismo iz Gore pri Sodražici
Spodaj priobčujemo pismo katerega je dobila in nam ga poslala v priobčitev Mrs. Carolina Jurečič Schumacher, Ont.
Pismo je dobila od svoje prijateljice iz starega kraja Marije Ivančič, iz Gore pri Sodražici. Pismo se glasi:
Predraga tovarišica Karolina!
Prejela sem prav z veseljem Tvoje sočustveno pismo. Kje sem pričakovala tako gfobokega sočutja do trpeče slovenske matere. Res, bodimo si vse slovenske matere sestre, tudi z vami onkraj oceana.
Veliko trpljenje in žrtve, ki smo jih me na slovenski zemlji pretrpele, naj nas še tesnejše povežejo med seboj tudi če smo po daljavi tako oddaljene. Bodimo tudi sedaj v miru povezane, — tako tesno povezane, da nas noben* vihar ne razveže.
V štiri letni borbi v trpljenju in krvi, ki je na globoko napojila našo sveto zemljo, kri slovenskih mučenikov ne sme ostati zastonj. Vsi narodi, brez izjeme, naj se zavedajo, da je naša slovenska kri prelila tudi za naš Trst, za našo solnčno Gorico. Vsi narodi se pa žal, tega ne zavedajo še danes. Vsi požgani Slovenski Primorski domovi, kličejo proti nebu. Kar je naše to zahtevamo! Tujega nočemo, a svojega ne damo.
Kako ste živeli v Ameriki ?
Vem, da ste sočustvovali z nami v domovini, pa žal nam niste mogli pomagati. Kajti med nami in vami je bil velik prepad, a danes se je ta prepad zarasel. Danes smo se zbližali z vsem. Danes naj živimo eden za drugega, delajmo eden za drugega, dokler nam je usojeno to zemsko življenje. Moja leta so že precejšnja, a tuga in trpljenje me še niso uklonile. Tudi danes še delam za narod. Saj cela Gora zna, da se ima povečini zahvaliti še meni, da ni vse požgano in uničeno še to kar je še ostalo. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je bila, — "Kar hočeš, da drugi tebi ne storijo, — ti ne stori drugim." A, žal pri nas v Sloveniji ni bilo tako. Brat se je boril proti bratu. Brat, brata je moril in zato je bilo toliko žrtev. Naš Slovenski narod se je bil popolnoma spozabil in je poslušal krive preroke in še celo danes jih posluša. To je najbolj žalostno, da se narodi še danes niso izpametovali.
Končam svoje vrstice in si želim da se me še kedaj spominjaš. Tudi Tebi izrekam sožalje na izgubi, a hvala Bogu Tvoja družina se je nazaj izravnala, a moja žal nikdar več. Bodi mi pozdravljena tisočkrat in spominjaj se Slovenske matere še dalje.
Prejmi srčne pozdrave Ti in Tvoja družina od Pavle hčerke in od mene
Ivančič Marija, predsednica
K. Ljud. Odbora, Gora. 27
P. Sodražica, Slovenija.
I .
v njihove težkoče, njihove napore, njihovo izropano domovino, si predstavili kaj človek more narediti pra?nih rok na pogorišču, jih je prevzela sorodniška in sebična zamisel, kaj pa moji. Ali sploh dobijo kaj? Izgleda kakor da pozabljajo na dejstvo, da čeprav so narodi Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita zmagovali na vseh bojnih črtah proti moderne vojske in modernega orožja, da jih je pri vsemu temu vodil nekakšen sv. duh, in ne človek, prav iz njihove sredine. Ako so znali kako zmagati nad sovražnimi fašističnimi osvajalci in njihovi hlapci, bodo seveda znali tudi kako vladati in deliti si med sabo gotove stvari za splošni živ-ljenski, gospodarski in državniški podvig.
Moj brat mi piše takole:
Dragi brat! Dam Ti vedeti da sem prejel Tvoje pismo za katero Ti se lepo zarvaljujem. Dobil sem pa tudi dosedaj dva časopisa z katerima sem zelo zadovoljen. Saj jih bere skoraj cela vas.
Sporočim Ti tudi, da sem sedaj po 28 mesecih mojega par-tizanstva prost. Sedaj bom pa malo časa doma, da se kaj ustanovi naša rešetarska zadruga in potem bomo po malo zopet šli z našo suho robo po svetu tako, da nam drugega ne kaže kakor se lotiti naše obrti.
Sedaj zaenkrat moje razmere doma so bolj trde, ker ni nobenega zaslužka. No, to ne gre samo meni tako, ampak na splošno vsem dokler se malo ne uredi. Upamo pa, da se bo vse uredilo dobro. Vsak začetek je težak, pa je tudi ta.
Sedaj ko sem demobiliziran sem mislil, da si bom malo odpočil in okrepčal živce. Pa kakor vidim bo treba sedaj še bolj prijeti za delo in posebno sedaj pri obnovi, kjer je veliko dela in potrebno dobrih ter zanesljivih ljudi, da bodo res opravljali zvesto svoje naloge in z tem pomagali graditi svobodno domovino.
Veš dragi brat, tukaj imamo še precej slabih ljudi, to so tisti belogardisti. še vedno ne mirujejo in nas gledajo kakor da bi jim pojedli mladiče. Ali vse zaman. Se bodo morali sprijazniti z nami. Veš dragi brat Polde če bi živel 100 let, ne bi mogel pozabiti teh ljudi, kateri so nam storili toliko hudega in gorja. Preveč je naša zemlja napo jena z krvjo naših najboljših borcev — partizanov, zaradi podivjanosti belogardisti-čne tolpe z g. Rupnikom na čelu. Dan za dnem so napadali naše bolnice tako, da smo včasih veliko prestali. Ne moreš si zamisliti neokretne ranjence in bolnike, ko smo jim morali odvzeti opore, da smo pognali belogardistične zveri nazaj v njihov brlog Novo mesto ali pa kjerkoli že, kjer so imeli svoje postojanke. Kaj vse so delali z nami borci in civilnimi prebivalci, družinami itd., si je prav težko zamisliti. Jaz sem pričal takim prizorom in rečem Ti, da naša oblast še premilo postopa z njimi po štiriletni krvavi na življenje in smrt borbi. In sedaj* naj bi imeli iste pravice kakor oni, kateri so polagali svoja življenja na oltar pravice in poštenosti. Veš dragi brat, jaz Ti ne morem vse popisati ker sem živčno zelo raztresen. Kar tresem se od jeze, ko sem vedno poslušal prej, da dobimo tega Gidovega bandita. Na drobne kosce ga razrežemo itd. Veš človek prenese najhujše rane, ali težko prenese spominjajoče dogodke, ki jih sam preživlja in ve, da se bori za stvar pravice.
Razen tega doma je že kar ponavadi kakor Ti sem že prej pisal.
Še enkrat Te srčno pozdravljam.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Tvoj brat
Tako se glasi torej pismo od mojega brata, katero ne potrebuje komentarja.
Leo Prijatelj
Za kaj se bojimo Rusije
V izčrpkih priobčujemo prevod važnejših stavkov iz članka, ki ga je pisal pod gornjim naslovom C.H. Huestis v "Toronto Daily Star". On pravi:
"Mogoče bo zanimalo čitatelje moje kolone, da prvi članek, ki sem ga kdaj pisal v "Star" je nosil gornji naslov. To je bilo 9. jan. 1933. Začel se je z gornjim vprašanjem in se je nadaljeval: "Ali se je bojimo zato, ker ona ogroža svetovni mir?". Poskušal sem prikazati to, da namesto o-grožanje svetovnega miru, se je ona borila v prvi vrsti med vsemi narodi za mir in skupno varnost, in je poskušala na vse načine vzbuditi med velesilami v Ženevi, da bi pokazale zanimanje za svetovni mir s tem, da odlože in uničijo orožje.
Resničen vzrok zakaj se mi bojimo Rusije, sem rekel takrat, je, ker ona tekmuje z kapitalističnim sistemom. Bilo je v oni veliki krizi (depresiji) ko sem jaz pisal: "Med tem ko naše tovarne ne delajo, naši parniki leže zasidrani v pristaniščih, naši delavci so nezaposleni in se jih mora iz-državati na ljudske stroške, mi vidimo v Rusiji državo kjer ni brezposelnosti, kjer se vrti vsako kolo, kjer se vsi oblačijo in hranijo, kjer je za otroke in ženske posvečena prva skrb, kjer je vsa brezplačna zdravniška oskrba preskrbljena po državi in še najbolj važno od vsega, kjer zavest splošne sigurnost, katere tako manjka pri naših delavcih, — se odraža vsepovsod.
To so pogoji življenja, v katere se Sovjetska Unija želi z vso odločnostjo povrniti. Ampak pred vsem tem mora najprvo obnoviti njena uničena mesta, trge in vasi in storiti vse kar je v njeni moči, da se preprečijo pojavi neznosnega trpljenja iz katerega je ravnokar izšla, da zavaruje svoje meje od kakršnega koli napada.
Eden od vzrokov zakaj se bojimo Rusije je, ker se udajamo predsodkom in nevednosti rajši kot dejstvu in znanju. Gospa Irene Joliet Curie znanstvenica je v enem svojem govoru rekla poleg drugega tudi naslednje besede:
"Opozarjam vas, da vsi oni kateri imajo strah pred komunizmom, so ravno isti, kot jih vedno najdete, da poskušajo zatirati vse nove ideje. Med njimi boste našli
sovražnike odkritosrčnega mednarodnega sodelovanja, kakor tudi sovražnike vseh demokratov sovražnike ženskih pravic in sovražnike svetovnega miru. In oni dajeje vedno dobre vzroke. . . Isti ljudje", nadaljuje ona: "zaslepljeni z strahom pred komunizmom si prizadevajo rešiti vse kar je ostalo od fašizma, vse povsod v svetu, v Španiji, Grčiji, Italiji, Poljski, Nemčiji in v naših lastnih državah." Tako reče Mme. Curie.
Ampak, da se vrnemo na vrzo-ke katere sem jaz citiral 1933. Kaj je glavni vzrok za sedanjo histerijo in razburjenje ? Kakor sem rekel v enem sedanjem članku v komentiranju Churchill-ovega govora v Fultonu — ni v resnici vojaška moč, ali pa da bi nas Rusija napadla ali sovražila, pred komur je treba imeti strah, ampak rajši, kakor je Churchill imenoval, — pred njenim naukom (doktrino). Ta njen nauk ali doktrina ogroža "naš način življenja katerega se mi in vi (Ameri-kanci) krčevito oprijemljemo."
Kakih 26 let nazaj, je angleški ekonomist R.H. Tawney napisal nekaj člankov za "Hibbert .^urna!" o "Bolni družbi udobnega življenja". V tej družbi je on videl in obsodil,- vladajoči razred družabnega reda privatne lastnine in podvzetja v katerega vsako vmešavanje, kakor pravi Lord Hugh Cecil, bi bila tatvina in tatvina je hudobnost. Daleč večja hudobnost pa je takšen družabni sistem, katerega edini namen in težnja je dajati udobnosti bogastva le za nekatere posameznike in ne za splošne ljudske množice. Družabni red kupičenja, kateri ustvarja bogastvo za nekaj posameznikov je bolan, in je najbolje, da ga pustimo umreti, in na njegovo mesto postavimo socialistični sistem, katerega glavna naloga je skrbeti za dobrobit ljudstva v splošnem.
No, to je ravno tisto kar je Sovjetska Unija z uspehom gradila, ko jo je napadel Hitler. Napaka kapitalizma je, da so stvari v sedlu. Delavstvo se sestoja iz oseb, kapitalizem se sestoja iz stvari. Osebe so važnejše kot stvari. Edina korist od stvari je, da se morejo uporabiti za udobnost osebe. To je ravno Sovjetska ideja katera je tako v nasprotju z kapitalizmom. To je vzrok, vsled katerega se je raz-
Pismo okrajnega poslanca
Edinost je romala iz vasi v vas med ljudstvom doma
Naslednji pismi je dobil urednik Edinosti, eno od okrajnega poslanca in eno od njegove hčerke. Priobčujemo v izčrpkih oba, ker se nanašata na gotove stvari pri obnovi mnogo prizadete stare domovine. Pismi se glasita:
Novo mesto, 28-2-1946,.
Dragi tovariš Jurij!
Danes sem dobil že to drugo pismo od Tebe. Zelo me veseli in sem ves vzradoščen, da se toliko zanimaš za naš nekdaj skoro pozabljeni kraj — našo Belokrajino.
Toda zdaj in pred par leti nazaj ni bila Belokrajina pozabljena. To je bilo osvobojeno ozemlje, zatočišče slovenske in hrvaške, oziroma NOV in PO. Dobro se je spominjajo partizani, Štajerci, Primorci, Gorenjci in cela Slovenija. Dobro jim je ostal v spomninu Črnomelj, tkvz. "Mala Moskva", kjer so stali glavni štabi naše partizanske vojske in vodstvo narodne oblasti, OF. Belokrajina je ostala neomajana in požrtvovalna, dala je največ hrabrih borcev, dajala največ hrane za našo vojsko in je sprejemala begunce iz štajerske in Primorske, ki so bežali pred nemškimi krvoloki.
Tudi v obnovi je Belokrajina precej živahna. Obnavljajo se vasi, ceste so skoraj v predvojnem stanju, dasi so bile vse prekopane in razdrte. V naglici se elek-trificirajo vasi tako, da bo za dobo enega leta v sleherni vasi električna svetloba. Vstanavljajo se gospodarske zadruge. Pri nas imamo že (misli se na vas Pribi-nci), zatem v Adlešičih, Tribučah, Gribljah, Dragatušu, Vinici itd.,
kjer kmet lahko vse proda in zopet kupi kar mu je potrebno in česar je mogoče kupiti. S tem je onemogočeno raznim prekupčevalcem odirati revni narod.
Imamo tudi udarniške brigade, ki z udarniškem delom ogromno koristijo naši skupnosti Tako je šla delovna udarniška brigada iz Bednja in Pribinc dne 24 februarja t.l. v Kanižarico v opekarno zidne opeke in so znosili 17.000 opeke v peč. Takoj drugi dan pa so zakurili peč, da bo čimprej in hitreje več materijala za naše porušene domove.
Po mestih udarniki odstranjujejo ruševine, izbirajo še rabno opeko in jo pripravljajo za nove zgradbe. Tako na kratko povedano obnova gre zelo hitro naprej. Proga za železnico je bila podrta in razrušena od Ljubljane do Metlike, pa danes že vozi vlak do Semiča. To leto bo vozil tudi do Metlike. Za zgraditi imajo most črez Kolpo pri Metliki, most v Kloštru pri Gradacu in most (viadukt) na Otovcu. Ko bo to gotovo bo vlak vozil skozi Črnomelj prav v Beli Zagreb.
Dobil sem tudi slučajno v roke časopis "Edinost" v katerem sem videl sliko Tvoje hčerke Mimice, in čital članek "Pribinčani so bili vsi za OF". časopis je bil poslan nekam na Knežino od tam romal iz rok v roke, ker je vsakega zanimalo kaj pišejo Kanadčani ali Amerikanci o nas v stari domovini. Tako sem ga dobil tudi jaz.
V prihodnjem pismu opišem o vsemu bolj obširno in zato naj zadostuje zaenkrat.
Te prav lepo pozdravim
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Bahorič Josip
Pismo od urednikove hčerke
Ljubi oče!
Doma sem doživela pač veliko presenečenje. V zimi 1944 leta, sem bila jaz nekoliko bolana pa sem pisala razne dopise, pa tudi razne skeče in igre. Drugega nisem mogla, ker sem ležala. Nekaj teh smo uprizorili še isto zimo in potem v spomladi, ena izmed zadnjih je pa ostala še pri Korenu v Črnomlju, kjer naj bi jo bili prepisali s strojem. No sedaj pa ko je on radi špekulacije zaprt, so našli pri njih tudi to igrico pod naslovom: "Poroka o polnoči", katero so potem na Okrajnem izvršnem odboru v Črnomlju prepisali in jo bodo v kratkem uprizorili. Povabljena sem na predstavo in sicer bo okrog 8 marca.
Pri nas doma v Belikrajini je gotovo lepše kakor v nebesih. Gorice so oživele, v doline odmevajo vesele pesmi, pravi izraz Belokrajincev. Takšno življenje vlada med ljudmi, da nikoli prej tako. Med okupacijo je pač vladala tišina v vaseh in mestih, le gozdovi so peli in bili živi. Morda mislite pri Vas, da je Belokrajina bog ve kako revna. Ne. Bela Krajina je razbita, požgana, a vendar bogata veselih in zabavnih ljudi, ki si s trdno voljo gradijo svojo Ljudsko oblast in domove.
Kako pa pri vas ? Kako je mladina naših izseljencev spremljala našo narodno osvobodilno borbo. Silno bi rada vedela, če sploh verjamejo vestem, ki prihajajo k Vam o naši mladini, kajti res je, da včasih človek, ki je dejanja preživel, na koncu ne more verjeti, da je bilo res.
Vem pa dobro, da ne bodo mogli še dolgo popolnoma razumeti, kaj vse je doprinesla naša mladina k naši zmagi, še tako lepo opisani dogodki ne bodo uspeli prikazati mladini pri Vas, kakšne napore je premagala naša mladina v teku osvobodilne borbe, kako si je zadajala vedno večje in večje naloge ter jih tudi izvršila. Tako naša mladina dela tudi danes na polju obnove svoje domovine. Ravno sedaj se pa naša mladina pripravlja na III Kongres, kjer bo še enkrat pregledala vse delo v teku štiriletne borbe. Priprave se vršijo s tekmovajem
vnela takšna gonja v Ameriki in Kanadi proti Sovjetski Uniji. Ko je bila vojna, je bila Rusija veli-čanstvena. Društva za "Prijateljstvo s Sovjetsko Unijo" so cvetela kakor rože v spomladi, po celi Kanadi. Danes, — no, mi ne rabimo Rusije. No kaj ? Poglej na zapadni svet — poslušal njegov obtožilni krik. . .
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
med posameznimi kraji, okrožji in okraji, med posameznimi šolami itd. Mnogo naših mladincev in mladink je že proglašenih za udarnika, vem pa, da se bo to število povečalo posebno v predkongresnem tekmovanju. Po šolah se bodo izvedle defašizacije morebit še skritih simpatizerjev fašistov, prirejala se bodo politična predavanja itd.
Ker sem slučajno bila v Ljubljani za časa javne razprave proti vojnim zločincem, med katerimi je bilo navzočih več duhovnikov, Ti povem naslednje:
Potek razprave so prenašali preko zvočnikov in ljubljanske ulice so bile nabito polne poslušalcev. Ljudje so s zadoščenjem poslušali zagovore največjih zločincev, ki so vršili nepopisna dejanja nad svojim lastnim narodom. Pod črnimi duhovniškimi suknjami so se skrivale največje zveri, ki so trpinčile zaveden slovenski narod, ki se je boril za svoj obstanek.
Poslušala sem to razpravo. Prišla sem ravno iz pisarne, ko se je zagovarjal metliški prošt Klemenčič po imenu. Bil je prvi in glavni organizator bele garde v Belikrajini. Ko se je zagovarjal (saj jezike so imeli precej dobre, človek bi lahko rekel, da so najboljši ljudje) je bila vsaka druga beseda, ne. . . nevem. . . nisem. . . itd. Seveda so bili vsi izgovori brez uspeha, saj so priče javno povedale in dokazale njihove podlosti. Nastopila je kot priča tudi mati iz Krasinca, katere sin je bil v partizanih že od leta 1942 in ko so ga belogardisti ujeli, so mu polomili roke, pred tem si je moral sam kopati lastni grob. Na smrt ga je obsodil ravno ta prošt, ki se pa pri zagovoru sploh tega ni spominjal, čeprav vsa Belokrajina ve o tem, da je bil največja zver. Toda ljudstvo se prav dobro spominja vsega kar je preživelo v dneh osvobodilnega boja, dobro se spominja vseh grozot, vsega terorja in kdo je vsega tega kriv.
Imamo tudi v naših rokah, nekdaj nepremagljivega generala Rupnika. Saj domača reakcija ga je težko pričakovala. Toda prišel bo pred ljudstvo, katero bo iz-kreklo obsodbo za vse njegove zločine nad tem največjim izdajalcem slovenskega naroda. Ne vem, če bo zadostovala Ljubljana ozir. ulice, ker marsikatera sedemdesetletna ženica si želi priti na dan sodbe v Ljubljano, da si vsaj malo zadosti za udarce, ki jih je marsikatera slovenska mati prejela od tega ali onega domačega izdajalca ali tujega okupatorja. žal mi je, da tega ne morete videti vsi, ki ste v tujini mislili na nas, nam pomagali v dneh našega boja za življenje in obstoj našega naroda.
Prav mnogo najlepših pozdravov od hčerke,
Mimice
Gorica zahteva priključenje k Jugoslaviji
Spodaj priopčimo pismo katerega je dobil R. Mavrin od svojega brata iz Maribora
Iz francoščine prevedla K. N.
' Oh Moreno, kako srečna sem zdaj, ko to vem," je vzkliknila Orana in ga vsa vesela pogledala. Potlej je pobesila oči, v zadregi, da ga je tako odkrito pogledala in da je njen pogled zbudil v njegovih očeh tisto luč ki se jo je vendar tako bala. Hkrati se je zavedala, da njen mož se zmerom drži njene roke v svojih. . .
Zardela je, toda rok ni odtegnila. Moreno je to opazil in nekakšno otroško veselje se ga je polotilo. Spoznal je, da ga je njegova žena vse to vpraševala samo iz tenkočutnega strahu, ali si ni morda tudi on omadeževal rok z nedolžno krvjo, ne pa iz kakšne prikrite zlobne radovednosti. To spoznanje ga je razveselilo, še bolj je stisnil njene trepetajoče roke v svojih in iskreno dejal:
"Hudo bi mi bilo, madame, če bi kdaj bil vzrok vaše žalosti ali vaših skrbi! od danes, mala senora, pridite vselej, kadar vas bodo trle skrbi, k meni. Tako dobr. mi de, če vidim, da imate zaupanje vame. . ."
"Spoštujem vas in zaupam vam," je vneto pritrd mlada žena. V njenih velikih očeh sta se od ganotja za-blesteli dve solzi.
"Hvala vam."
Moreno se je sklonil nad drobno belo ročico, ki je kakor nežna ptička trepetala v njegovi, in jo poljubil. In kakor tedaj v Barceloni, je tudi zdaj začutila mlada žena, kako ji je ta poljub pognal kri po žilah, in temna rdečica ji je zalila belo čelo, vse do korenin zlatorume-nih kodrov. Kakor v sanjah je počasi odtegnila roko, kjer je še gorel možev poljub. . .
XXXVIII.
Zdelo se je že, da bo ta dogodek za vselej zabris:. nerodne oglatosti,, ki so tako nepričakovano in nenam rno vse iznova nastajale v njunem zakonskem sožit In vendar ni bilo tako. Bilo je, kakor da bi se mlad žena tisti dan ostaja, samo da se je potlej še bolj zavila v ponos in nedostopnost. Ta ali oni bi celo dejal, da je namerno postajala vse bolj zapeta in nepiristopna.
Po drugi strani je bil pa tudi Moreno,, čeprav morda ne nalašč, nekoliko bolj zapet in hladnejši. Zdelo se je, da ima poslovne skrbi. Iz službe je prihajal pogosto zamišljen in se ni več tako razgovori! kakor njega dni. Po obedih je navadno spet takoj hitel v urad in tako puščal Orano pogosteje samo kakor sicer.
In vendar so njegove male, a stalne pozornosti,, njegova vljudnost in ljubeznivost počasi tajale trdo Ora-nino srce in blažile njeno nezaupanje.
Včasih, toda le redko, kadar je bila mlada žena posebno dobre volje, se ji je zazdelo, da bi bilo dobro, če bi se njen mož kdaj pa kdaj otresel strogo vljudnostnega tona, ki je med nju nehote postavljal neviden, a nepremostljiv zid.
Potlej so na lepem prišli dnevi, ko njen mož ni več redno prihajal k obedu. Kajpak se je vselej o pravem času opravičil po telefonu in ji skoro redno hkrati poslal v nadomestilo šopek svetlic, toda Orana je morala pač jesti in sedeti za mizo sama. In če je človek sam, mu začno rojiti po glavi razne pametne in nespametne misli. Tako je mlada žena nehote opazila, kako eleganten je zadnji čas postal njen mož. Naročal je obleko pri enem najboljših pariških krojačev. Njegove bele rokavice so bile vselej presenetljivo sveže in so se zdele kakor nalašč sešite zanj. Mladi Španec je bil zadnji čas tako eleganten od nog do glave, da ga je njegova žena pogosto kar začudeno ogledavala, primerjajoč ga s tistim Mo-renom, ki je prišel ponjo v Jacheres.
Lepega dne ji je Moreno sporočil, da bo imel nekaj važnih uradnih opravkov in naj pripravi razen prome-nadne obleke tudi smoking in frak. Orana si je zaman, belila glavo, zakaj potrebuje zadnji čas njen tako re. nobni in zapeti mož smoking in frak za uradne opravke. Ali je povabljen na kakšno večerjo? Ali ima morda sestanek s svojimi tovariši, pa se izgovarja na "'nujne opravke ?
O, kako malo ve o njem! In ko je lepega popoldne spet obsedela sama za mizo, je storila nekaj, česar se je sicer sramovala čemur se pa ni mogla odpovedati. Šla je v moževo sobo in skušala odpreti predale njegove pisalne mize. Zaman. Bili so trdno zaklenjeni Niti eden se ni udal njenim poskusom. Potlej je stopila k omari in preiskala žepe vseh moževih oblek, sukenj in suknjičev. Toda v njih ni našla ničesar, niti drobiža, niti porabljene gledališka vstopnice, niti vozovnice za tramvaj ne. Nejevoljna nad neuspehom je spet odšla v svojo soba. • Ne, prav ničesar ne ve o tem svojem resnobnem in včasih tako ognjevitem možu! Morda je sicer včasih slutila* da bi še pred kratkem sama mogla v njem užgati luč, ki bi razsvetlila njegovo skrivnost, toda bila je preplaha, da bi to storila. Zdaj se je ze pričela bridko kesati svoje vnemarnosti.
Mlado ženo je možev molk vse bolj in bolj pekel. Pekla jo je zavest, da životari ob strani Morenovega polnega, razgibanega življenja, toda da ne ve prav nič o kolesih in kolescih, ki sučejo to življenje. In če se je Moreno položaj v službi izboljšal, zakaj o tem ničesar ne črhne njej, svoji ženi? In da se je moral izboljšati, je sodila po njegovih novih brezhibnih oblekah in po visokih krojačevih računih, ki so prihajali v hišo redno vsak teden in ki jih je mož vselej brez besede plačeval. Mlado ženko je pričela ta najnovejša skrivnost tako skrbeti, da ji ni dala več miru.
(Nadaljevanje prihodnjič)
i Pismo se glasi:
Dragi brat Rajmond in Olga!
Z velikim veseljem sem dobil Tvoje pismo in 450 Din. za kar se Ti najlepše zahvaljujem.
V pismu sem te razumel vse in me veseli, da si tudi ti pomagal in še pomagaš k obnovi naše porušene domovine. Dragi brat zelo dobro vem in vsi to kako veliko je vaše delo daleč v tujini za našo domovino. Vsi skupno, vsi moramo biti graditelji lepšega, sreč-njega, svobodnega življenja ki smo si ga z krvjo in težkimi žrtvami ter trpljenjem priborili. Zelo dobro vemo, da si reakcija doma in v tujini zelo prizadeva onemogočiti naš razvoj, porušiti sadove naše štiriletne krvave borbe, porušiti naš ugled in veljavo ter skaliti naše bratstvo in ljubezen kar smo ravno v krvi in žrtvah iskovali. Da, dragi brat to poskušajo tisti ki so pljunili na čast naše domovine, tisti ki sramotijo svete žrtve padle za srečno svobodno domovino, to so tisti ki so zapadli podlosti izdajstva najslabše vrste, ter kopljejo sedaj sami sebi grob v katerega se bodo po-greznili, kajti naš narod trdo preizkušen je danes bolj kot kdaj koli strnjen okoli svoje ljudske republike in ljubljenega maršala Tita ter oblasti. Hoče in bo temeljito obračunal ter izvrgel vse sovražnike naše svobodne srečne domovine. Bolj kot kdaj koli prej v
Stara krajnska navada je bila, da so se na dan sv. Jožefa zbrali po dva, tri ali pa tudi več Jožetov in praznovali takozvani "god jožetov" pri kateri priliki so jim pridno pomagali v veseli družbi tudi prijatelji da je bilo praznovanje še bolj veselo in uspešno.
Tako nekako se je poskusilo tudi tukaj v Toronti, da se zbere nekaj Jožetov in ponovijo staro navado. Pri tej priliki se jih je zbralo pet po številu in v družbi nekoliko svojih prijateljev veselo praznovali svojega "patrona" pozno v noč.
Pri ti priliki se oglasi eden od jožetov- in prosi za besedo, kar se mu tudi dovoli. Njegov kratki govor je bil nekako takole: "Prijatelji, zelo me veseli, da smo se zbrali skupaj in da se zabavamo po stari navadi Jožetov. Obenem pa moje misli uhajajo nazaj na
TORONTO, ONT.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih slovanov v Toronto bo imel izvan-redno sejo v torek 9. aprila ob 8. uri zvečer v Bolgarsko-make-donski dvorani 386 Ontario St.
Vsled tega pozivamo vse člane in one kateri so prispevali za pomoč narodu v denarju ali obleki, da se udeleže te seje. Na tej seji se bo dalo poročilo koliko smo do danes napravili za pomoč F.L.R. Jugoslavije in da naredimo skupni plan za nadaljno pomoč, Ta seja je velevažna zato je v interesu vsakega, da se je za gotovo ode-leži.
W. Skočilič tajnik
zgodovini je sedaj odločen braniti vse pridobitve osvobodilne borbe, pred najpodlejšimi sovražniki in izdajalci naše resnične svobode in demokracije. Ti ne veš dragi brat kako z veseljem se je oprijel narod svoje oblasti. Kljub težavam in pomanjkanju gradi svojo uničeno domovino. Ni treba nikomur misliti, da bo naš narod koga prosil in klečeplazil, ter postal od kogar koli odvisen, kakor je bil od svojega začetka. Razmere se z vsakim dnem izboljšujejo ter narod z razumevanjem in z zaupanjem gleda v svojo oblast ter bodočnost ki si jo kuje sam.
Ti si moraš misliti dragi brat, s kakšnim zaupanjem gleda naš narod v vas, ki ste v tujini in zasledujete naš razvoj, da ne boste dopustili sovražni reakcijonarni propagandi, da bi sramotila našo ponosno svobodno domovino, kajti vsi naj vedo kakor je znal naš narod stati v borbi odločen in nepremagljiv skupno z našimi velikimi zavezniki, tako zna stati tudi v miru in pri obnovi skupno z našimi zavezniki.
Sedaj dragi brat naj ti še malo omenim, da sem se oženil. Imam dobro in skrbno ženo. Tudi ona vas želi videti. Sedaj se bom premaknil v Ljubljano na novo službeno mesto. Od koder ti bom zopet pisal.
Prejmite srčni pozdrav od,
Ivane in Malči
mlada leta, ko smo slavili našega patrona v svoji rojstni domovini v veseli družbi naših prijateljev, kateri pa se danes mogoče ne nahajajo več med živimi. Veliko število teh je darovalo življenje za svojo domovino in svobodo. Gotovo je, da so tudi oni imeli svoje sinove in hčere: Jožete in Jožefe, dalje Jožke in Jožice, ki pa so danes ostali sirote brez vseh sredstev da nadaljujejo svoje mlado življenje. Pri ti priliki bi priporočal, da se tudi mi tukaj spomnimo na naše osirotele Jožke in Jožice v starem kraju, njim po svoji moči pomagamo da zrastejo veliki in zavedni ljudje ka teri bodejo v bodoče branili pravice našega in obenem drugih narodov, da dosežejo popolno svobodno življenje."
Priporočilo je bilo z veseljem sprejeto in odobreno enoglasno. In tako se je pri ti mali in veseli družbi nabrala svota $29.00 katera svota se izroči na Gl. Urad Sveta Kan. Juž. Slovanov.
Zaključek zabave ob 4 uri zjutraj.
Predsednik: Jože-Jožetov.
TORONTO, ONT.
Naznanja se članstvu odseka Z. K. S., da se bo redna odsekova seja vsled koncerta vršila v nedeljo 7. aprila ob 10. uri dopoldne v znanih prostorih na 386 Ontario St.
Prosi se članstvo, da vzame to na znanje.
Tajnik.
Narodno osvobodilni odbor za mesto Gorico je poslal vodji jugoslovanske delegacije v organizaciji Združenih narodov naslednjo resolucijo:
Narodno osvobodilni odbor za mesto Gorico je soglasno sklenil zaprositi Vas, da kot predstavnik prave demokratične države, Federativne ljudske republike Jugoslavije, pred zastopniki vsega naprednega in demokratičnega sveta tolmačite in branite pravične zahteve slovensko-italijanskega antifašističnega ljudstva, ki se je v štiriletni krvavi borbi nesebično žrtvovalo za skupno zavezniško stvar in v dobi petindvajsetletnega fašističnega nasilja prenašalo preganjanja in ponižanja, ki jim v sodobni zgodovini ni primera. Slovensko — italijansko antifašistično ljudstvo odločno zahteva, da se odpravi krivica, povzročena z odlokom št. 11 zavezniške vojaške uprave, ki je odvzel oblast svobodno izvoljenim narodno osvobodilnim odborom in s tem edino jamstvo za obnovo v borbi opustošenega gospodarstva. Obnova naših domov, ki so jih fašisti požgali, porušili in opusto-šili, je nujno potrebna, da bi dala zatočišče pregnancem, ki nestrpno pričakujejo trenutka, da bi se vrnili pod lastno streho in začeli novo, človeka vredno življenje. Obnova pomeni delo in zaslužek za brezposelne in gmotno zboljšanje življenskih pogojev za one, ki so v borbi največ pripomogli k skupni zmagi in v večdesetlet-nem pričakovanju svobode toliko žrtvovali. S pomočjo kraljevih ka-rabinjerjev, kraljeve kvesture in namenoma organiziranih • zloglasnih "squadre politiche" je fašizem 25 let preganjal ne le delavce in kmete, ampak tudi intelektualce, jih gnal v zapore in konfina-cijo ter jih s političnim nadzorstvom prisili, da so se morali izseliti.
Da obnovimo življenje med ruševinami ki jih je fašizem z načrtnim divjanjem povzročil na gospodarskem in kulturnem polju, da pospešimo obnovo, pa je nujno važno in potrebno, da se Slo-
Na letni seji 19 decembra 1945 leta je članstvo enoglasno sklenilo poročati v javnost in podati podatke o delovanju in delu te drobrodelne ustanove. Takoj ob vstanovitvi SANSove podružnice dne 15 avgusta 1943 leta se je vpisalo 23 članov.
Šli smo na delo in na roko nabiralcem. V več slučajih smo trkali zaman na vrata in takih smo se nadalje izogibali in smo rajši sami žrtvovali toliko več.
Ker niso bila imena objavljena jih prinašamo tukaj. Darovali so v namen pomoči narodom v starem kraju kakor sledi:
Odsek št. 14 V.P.Z. Bled, $15.00. Po pet dolarjev: Ivan šužek, Krank Račič, L. Kazina, N. Kuz-ma, J. Balkovec in M. Novak. Po tri dolarje: F. Meie. Po dva dolarja: Justi Kraje in F. Tekavec. Po en dolar: G. Stark, John Ma-lič in F. Mihelič.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev pet dolarjev, Slov. pev. dram. društvo "Triglav" pet in odsek št. 798 HBZ, pet dolarjev. Tony Lavrič en dolar.
Skupaj zbranega znaša vsoto $73.00
Skupaj denarja nabranega za v
NIÄGÄRÄ~PEN!NSÜLA
Organizacije in podporna društva iz Thororld-a, St. Cahtarines, Niagara Falls in cele okolice priredijo veliki banket v soboto dne 6. aprila v Memorial, Hali, Clare-mont in Carlton St., v Thoroldu.
Začetek banketa ob 5. uri popoldne. Ob 7.30 uri začne veliki koncertni program s predvajanjem filma o borbi narodov Jugoslavije.
Govornik: Vojin Grbič, gl. tajnik Zveze Kanadskih Srbov, Mirko G. Kuhel, gl. tajnik SANS-a in glavni blagajnik Narodne Podporne Jednote.
Od strani angleško govorečih govornikov nas najbrž obišče mestni župan mesta Thorold.
Ker je program zelo bogat se naproša vse Slovence, Hrvate in Srbe kakor tudi vse južnoslovan-ske izseljence iz zgoraj navedenih mest in okolice, da se udeležite velike proslave v znaku 27. marca, ko so narodi strmoglavili izdajalsko Maček-Cvetkovičevo vlado, zagrabili za orožje in se borili za življenje in smrt za čast in obstoj svoje domovine.
Vsi v Thorold dne 6. aprila!
Odbor.
vensko - italijanske antifašistično ljudstvo svobodno izrazi o državni pripadnosti ozemlja, na katerem živi in za čegar svobodo so padli naši najboljši sinovi.
Zato Narodno osvobodilni odbor za mesto Gorico ponovno zahteva priključitev Primorske k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ker se je prav za to naše
Zahvalno pismo krajevnega odbora R. K.
Gornje Kamence
Dragi tovariši — rojaki!
Z brezmejnim čustvom in ljubeznijo se zahvaljujemo za darila, ki smo jih prejeli v obleki od Vas dragi rojaki. Razkropljeni in pregnani od vse povsod se vračamo po končani vojni domov. Večinoma prazni smo prišli na svoje porušene domove. Da niste priskočili nam na pomoč vi dragi tovariši in država, bi bilo zelo težko za nas. Tako pa ker čutite vi z nami naše velike rane, je nam veliko lažje in z veseljem si obnavljamo porušene domove.
Rojaki: Vse žrtve, ki smo jih dali na oltar domovine bomo veliko lažje preboleli s zavestjo, da ste vi naši nepozabljeni bratje in sestre — da ste z nami — in samo naši!
Ob sklepu teh vrstic vas vse skupaj srčno pozdravljamo in se vam zahvaljujemo za vaša darila. Vabimo vas na obisk v svoj domači kraj, v našo in vašo svobodno domovino, za katero so darovali najboljši sinovi in hčere naših narodov vse kar so imeli — svoje življenje.
Naj živi naš ljubljeni voditelj zatiranih — maršal Tito in Stalin!
Naj živi in se razvija slovenski narod, kateri se je na prvem mestu boril za boljše in srečnejše življenje.
Pozdravljeni!
Kralj Martin, pred.
Žagar Rozi, tajnik.
pomoč trpečemu narodu v domovini za leto 1945, znaša vsoto $27.35. Odposlano na SANSovo centralo ter kanadski jugosloven-ski pomožni odbor. Temu odboru je poslano $40.00.
V imenu podružnice SANSa št. 90, najlepša hvala vsem darovalcem in nabiralcem.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
M. Skube, tajnik
TIMMINS, ONT.
Prijatelji miru in svobode! Kam pa v nedeljo 7. aprila? Nikamor drugam kot na shod katerega priredi Svet Kanadskih Južnih Slovanov 7. aprila
V "Empire Theatre 3rd Ave. Timmins začetek ob 7.30 zvečer.
Pridite za gotovo, da vsi do enega dvignemo svoj glas za povrnitev našega Primorja in Istre. Za popolno zmago nad fašizmom. Srečno bodočnost svobodne zjedi-njene Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita in za mir po celem svetu.
Slišali bodete tudi več govornikov. Glavni govornik pa bo Branko Vukelič, član poslaništva v Wa-shinghton-u.
Odbor S.K.J.S.
Hamilton, Ont.
Vsi klubi Delavske Progresivne Stranke v Hamiltonu, priredijo skupni "Bazar" v Madžarski dvorani na 242 James St., dne 11, 12 in 13 aprila. Klub Peter Žap-kar, se isto tako udeležuje bazarja, Začetek bazarja ob 6 uri zvečer, 11 in 12 aprila, 13 aprila pa celi dan do 12. ure zvečer.
Klub P. Žapkar bo imel svoj prostor v dvorani kjer bodejo zelo zanimive igre, poleg tega bo-demo imeli več različnih predmetov na prodaji. Vsi klubi imajo razdeljeno delo in se priravljajo na velik poset bazarja, kajti to-časno bodemo imeli tudi tekmo deklet za lepotico, ki dobi najlepšo nagrado kar jih je bilo do sedaj.
Stvari katere se bojo predajale bodejo veliko ceneje kakor pa so drugod. Radi tega se vljudno vabi ves naš narod Hamiltona in okolice da se udeležijo omenjenega bazarja.
T. Krupič, taj.
ljudstvo borilo in v borbi toliko žrtvovalo na podlagi Atlantske listine, ki jamči vsem narodom pravico do samoodločbe, potrjene na teheranski konferenci, prepoveduje vsako vmešavanje tujih sil pod katerokoli krinko pri odločanju pripadnosti tega ozemlja; strogo obsoja vse, ki si s svojimi sebičnimi špekulacijami prizadevajo, da bi se trpečemu ljudstvu ponovno dogodile krivice, ter odločno odklanja vsako drugo rešitev o pripadnosti tega ozemlja ki jo v obliki zmesne države, avtonomije ali pa kolonije vsiljujeta domača in mednarodna imperialistična reakcija.
Da se našemu ljudstvu ne bo zgodila tolika krivica, ki bi v bodočnosti utegnila kaliti svetovni mir, se obračamo na Vas, tovariš Kardelj, da v našem imenom po-zovete ves napredni in demokratični svet, naj upošteva pravične zahteve 'in želje trpečega ljudstva, ki ima pred seboj en sam vzvišen cilj: delati ter svobodno in v miru živeti!
USPEŠNA ZABAVA
Nanaimo B.C. — Dne 9. februarja smo imeli prav lepo uspelo zabavo za pomoč narodu v starem kraju. St. John hala, v kateri smo umeli prireditev, je bila nabito polna. Posebno v lepem številu so se udeležili Slovenci, kot še nikoli prej, ker so vedeli, da se dela za pomoč našemu narodu v stari domovini.
Tako bi bilo potrebno da se večkrat sestanemo, skupno in bratsko kakor so delali tudi naši bratje in sestre in se borili polne štiri leta, dokler niso izgnali krutega sovražnika iz svoje zem-lje.
Žene so prinesle na zabavo, raznovrstnega dobrega peciva in potic. Kuhale so kavo, na kateri so napravile čistega 31 dolarjev. Sestra udo. Milka Blažina, je napravila in darovala lep namizni prt. Bil je tako lep, da se je vsakemu dopadel. Bil je izigran na kuverte in je eden prijateljev dal v kuverto 30 dolarjev samo, da ga on dobi. Ime tega prijatelja kateri je toliko pripomogel k uspehu je: Mirko Vitkovič. Na kuverte za ta namizni prt se je dobilo $111.26. Vstopnina na vratih je prinesla $45.80. Na kavi se je dobilo $31.00 — Vsega skupaj je: — 188.06.
Radi se najlepše zahvalimo vsem kateri so doprinesli svoj del za tako lep uspeh naše zabave. Ves čisti dohodek bo šel v pomoč narodom Jugoslavije, kateri so to zaslužili.
Za Svet Kanadskih Južnih Slovanov
Ženske org. predsednica Marta Badovinac.
TORONTO, ONT
Svet Kanadskih Južnih Slovanov priredi veliki koncert v nedeljo dne'7 aprila, ob 1.30 pop. v Victory Teatre, Spadina in Dun-das. Na tem koncertu bodejo nastopili pevski in tamburaški zbori. Obenem tudi nastopi več dobrih govornikov, med katerimi bo tudi dobro poznani R. Davis, kateremu je tudi poznana povojna Jugoslavija.
Ker se obenem proslavlja tudi pet letnica od kakor so se narodi Jugoslavije postavili po robu tedanjim iskoriščevalcem z namenom da je bolje v smrt kakor pa suženjstvo, je dolžnost vseh Jugoslovanov v Toronti in okolice da se udeležijo te proslave in s tem še bolj utrjujejo bratsko edinstvo narodov Jugoslavije.
Odbor, S.K.J.S. Toronto.
WINDSOR, ONT.
Naznanja se, da se bo seja Odseka Z.K.S. v Windsor-ru vršila dne 7. aprila (v nedeljo) ob 2. uri popoldne na vogalu Cadillac in Richmond.
Vljudno ste vabljeni, da se seje za gotovo udeležite vsi člani in članice.
L. Zdravje
OBVESTILO ZA RADIJO PROGRAM
Kaivor je bilo že objavljeno, da je bilo na programu, kateri je bil oddan po radijo postaji CBC na 27. marca, oddana četniška pesem. Od uprave C.B.S. nam javljajo, da to ni storjeno namerno in kakor dokaz so nam obljubili novi program, kateri bo vseboval pesmi katere igra in poje
tamburaški zbor "Tito" in Makedonski pevsKi zbor iz Toronte.
Ta program bo oddajala CBC postaja v ponedeljek dne 8. aprila, od 6.30 do 6.45. ure zvečer preko
Trans Canada network, t.j. preko iste radijo postaje, kot je bil oddan prošli program.
Svet Kanadskih Južnih Slovanov
VSE-SLOVANSKA KONFERENCA V TIMMINS-U
Odbor za Vse slovansko konferenco severnega Ontaria in za-padnega Quebeca naznanja, da se bo ista vršila 28. aprila 1946 v Ukrajinskem domu na Mount Joy St. Začetek konference bo ob 9. uri dopoldne do 1. ure popoldne. Po eni uri odmora se bo nadaljevala ob 2. uri do 6. ure zvečer.
Vse slovanski komitet tudi priredi isti večer koncert v katerem bodo sodelovale vse slovanske narodnosti. Po koncertu bode ples. Cena vstopnicam je 50c.
Dane bodo tri nagrade in sicer: $10.00, $7.00 in $3.00. Vstpnice se bodo lahko dobile pri zastopnikih posameznih društev. Izven naše naselbine se vstopnice ne bodo prodajale.
Vsem Slovanom rečenih okrajev je menda znano, da ta ustanova ne zastopa politične zadeve poedinih narodnosti temveč je njen cilj, da ujedini vse izseljence za bolje medsebojno razumevanje ter za skupno pomoč po vojni opustošenih krajev v stari domovini. Pomaga vedno tudi kanadskim humanitarnim* ustanovam. V Vse-slovanskem komitetu so zastopane vse organizacije ne oziraje se na politično opredelenje. Vsaka organizacija ima svoje zastopnike, kateri se udeležujejo sej ko-miteta. Seje komiteta se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Ukrajinski dvorani na Mount Joy St.
Vse-slovanski komitet je bil osnovan leta 1941 in to v najbolj kritičnem času vojne, ko je zagrizeni fašizem ogrožal vse progresivne narode sveta. Od tega časa so se vršile dve konvencije, slednja je bila maja 1944.
Ker so se razmere obrnile iz vojnega v mirno stanje, se je na redni seji 4. novembra 1945 sklenilo, da se skliče izredna seja za 18. novembra 1945. Na tej seji se je zaključilo, da se pozovejo pismeno vse organizacije Porcupine Camp-e na sejo 9. dec. 1945 in na tej seji je bilo končno zaključeno, da se skliče konferenca 28 aprila 1946 leta, na katero se pokliče vse slovanske organizacije, da pošljejo svoje delegate. Na isti seji se je tudi odločilo glede glavnih govornikov.
Izven Porcupine Camp-e so bila pozvana sledeča mesta: Anson-ville, Kapuskasing, Smooth-Rock, Falls, Kirkland Lake, Rouyan in Val D'or. Do sedaj ima komitet 60 naslovov posameznih organizacij.
Vsaki delegat naj se javi ob prihodu na konferenco pri odboru v Ukrajinski dvorani na Mount Joy St. South, kjer bodo dobili tudi potrebna navodila. Posamezna društva se naproša, da na dan 28. aprila ne prirejajo nika-kih zabav ali prireditev. Odbor Vse-SIovanRkega Komiteta
60D0VANJEJOŽETOV
Poročilo SANS'Ove podru žnice številka 90