NOVI TEDNIK
(f. 44 - LETO 56 - CELJE, 2.11.2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim
.AZAR OŽIVEL JONASA
JublJenl zdravnik iz Šoštanja Peter Lazar Je prvi Siovenec. Ici Je oicusil. Icaico iepo Je biti zmagovaiec in miiijonar. Stran 9.
GAŠPER DOMJAN
NE PREZRITE:
Državna poplavna zmeda
Kirurg, ki se mu smejijo
Ko »cricne« bordei je hudič
Šmarčani izgubili Prašnilcarja
Dobrna - od tožnika do delničarja
ČIGAVI SO
DOLGI JEZIKI?
ugibanja o avtorju afere »čistiina naprava« so segia
čez meje ceijsice regije in ceio čez državne meje.
Stran 4.
ECIRAN JE TELEFONSKIH RAČUNOV
So Teieicomovi računi res v nasprotju z zaiconodajo? Stran 8.
SMRT
JE AVANTURA
iUletica Kievišar: »Preveč se bojimo umreti...« intervju na strani 5.
2
DOGODKI
UVODNIK
»Osmoljenifc
Gajšek
Celje je precej svojsko mesto oziroma skupnost. Ste opazi-
li, da v njem niti ena večja gradnja ne mine brez dvigova-
nja prahu, pa to ne samo tistega, ki ga v zrak pošiljajo žlice
buldožerjev, pač pa ostra peresa novinarjev? Gradbene afe-
re in aferice so postale že tako rekoč lokalna folklora, običa-
jen kos zapletenega postopka od zamisli do fasade. Morda
bi bilo potrebno preveriti tukajšnje akte in pravilnike, če se
ni, tako mimogrede in nehote, vanje vtihotapil kakšen člen
o obveznem kuhanju aferaškega močnika pri vseh gradbe-
nih razpisih... ■
Zato so vsi tisti, ki jih je presenetil »poseg dolgega jezika«
pri razpisu za novo čistilno napravo, nepopravljivi naivne-
ži in povsem brez občutka za okolje, v katerem živijo. Grad-
beni kratki stiki so vendar del celjskega uradnega postop-
ka! Da bomo zaradi tega še kar nekaj časa plačevali dražje
prispevke, pa niti ni tako zgrešeno, saj se jih del steče tudi v
občinsko blagajno. Iskalci zarot bi ob tem kaj lahko pomi-
slili, da je vse^ skupaj zraslo kar na občinskem zeljniku:
nekomu so šepnili novičko o izbrancu, potem užaljeno in
pravičniško razveljavili prvi razpis, na drugem bodo kan-
didatom še dodatno zbili ceno, vrh vsega pa bodo občani ta
čas še pridno polnili proračun...
Zanimivo je, da ob vsem prahu, ki se dviga okoli gradbe-
nih jam, vsi glavni akterji ostajajo nepopisno čisti. Na pri-
mer celjski župan, ki je vedno znova torišče vseh afer, vedno
znova obtoževan, da z gradbene bonbone meče samo v lač-
na usta svojih prijateljev, a se prah nato vedno znova poleže
brez kakršnihkoli posledic. Pa čeprav imajo najbolj pokončna
celjska peresa menda polne predale obremenjujočih doku-
mentov. A jih (zaenkrat?) ljubosumno skrivajo.
Ob vsem tem je skoraj tragikomična usoda direktorja Za-
voda za planiranje in izgradnjo Celje Mirana Gajška, ki ga je
sodnica v torek ukorila s štirimesečno pogojno zaporno kaz-
nijo. Da se razumemo - po prepričanju sodnice je kot uradna
oseba zlorabil položaj in zaobšel predpisane postopke, kar je
zagotovo nedopustno, pa čeprav je na ta način samo skušal
presekati gordijski vozel birokratskih postopkov. Toda ob vseh
silnih obtožbah o domnevnih celjskih zlorabah, njegova kar
nekako zbledi...	SEBASTIJAN KOPUŠAR
Ogabne igre
Frankolovem
človeška pokvarjenost ne pozna meja - Kandidata za ravnatelja so pred
izbiro nasprotniki hudo oblatili
človeška pokvarjenost,
združena z računico posa-
meznikov, je zagotovo brez-
mejna. To se je izkazalo na
Frankolovem, kjer iščejo
novega ravnatelja osnovne
šole, saj odhaja dosedanji
v pokoj. Na razpis so se pri-
javili trije kandidati, med
katerimi je imel vse formal-
ne pogoje le eden od treh
kandidatov.
Gre za predmetnega učite-
lja matematike in fizike
Branka Suška iz Slovenskih
Konjic, ki dela na frankolov-
ski šoli že blizu štirinajst let.
V zvezi z njegovo ravnatelj-
sko kandidaturo je dobil pod-
poro kolektiva, zataknilo se
je pozneje. Tako mu prejš-
nji teden, na seji vojniške ob-
činske komisije za volitve,
mandatna vprašanja in ime-
novanja niso dali soglasja, češ
da Konjičan ni dovolj pove-
zan z utripom frankolovske-
ga kraja.
To je uradna obrazložitev,
neuradno so nekateri, ki
imajo drugačne interese, raz-
širili o kandidatu ogabne go-
vorice. Te ga namreč prika-
zujejo v luči, ki je za vsake-
ga pedagoškega delavca po-
vsem izključujoča ter pome-
ni resno kaznivo dejanje. Go-
vorice so seveda brez vsake
osnove, saj bi takšnega kan-
didata nedvomno zavrnili že
v kolektivu.
Omenjena občinska komi-
sija, ki jo vodi Milan Deč-
man, je glasovala pod vpli-
vom takšnih govoric ter ga
uradno zavrnila z izgovorom
o nepovezanosti s krajem. Po-
dobno je bilo na ponedelj-
kovi seji občinskega sveta, v
Vojniku. Svetniki, med ka-
terimi jih je seveda nekaj s
Frankolovega, so si vzeli pred
točko o mnenju o kandidatu
za ravnatelja petminutni od-
mor, med katerim so izvedeli
za neokusne govorice še zad-
nji svetniki. Med javnim
obravnavanjem se je potem
vendarle oglasilo nekaj trez-
nih glav, ki so hotele vedeti,
kako bi naj bil učitelj mate-
matike in fizike že doslej te-
sno povezan s krajem, če ne
vidijo na proslavah niti kra-
jevnih veljakov.
Bo kdo
odgovarjal?
Občinski svet Vojnika je
ravnateljskega kandidata
Suška kljub vsemu zavrnil,
uradno zaradi nepovezano-
sti s krajem. Kandidatovi nas-
protniki, ki imajo drugačne
načrte, pa so svetnikom hi-
tro postregli z rešitvijo ter so
predlagali za vršilko dolžno-
sti kandidatko, »ki vidi i
kot pomemben osrednji
javnik kulturnega življei
Gre za domačinko, Sin
Žnidar s Frankolovega,
posleno v vojniški šoli, \
bi imela kmalu vse razp
pogoje.
Mnenja občinskega sv(
ravnatelj skih kandidatih!
jo predvsem moralno t(
svet zavoda, ki je v velikj
čini naklonjen Sušku, la
ravna po svoje. Kljub tem
vsiljuje vprašanje ali bodd
samezniki, ki opravljajo
bro plačane funkcije, zai
je moralno in pravno vj;
Ijivo blatenje ljudi, ki ni
skladu z njihovimi načrti,
di odgovarjali. Pred svojoi
jo ter pred zakonom. Bo
ral kdo odstopiti s funkcij
seči v žep zaradi povzroj
duševnih bolečin?
BRANE JERAN
Kučan na Teharjah in Frankolovem
Po državi in v zamejstvu so ob 1. novembru potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlii
boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo. Tako je predsednik republike Milan Kučan je v spol
na žrtve medvojnega in povojnega zla položil vence na Teharjah pri Celju in na Frankolovem.
Usposobljenost
slovenskih vojakov
Na vojaškem vadišču
Apače pri Ptuju so pripad-
niki 172. učnega bataljona
Slovenske vojske (SV) pred-
stavili proces spremljanja
usposobljenosti vojaka od
začetka služenja vojaške-
ga roka do zaključka dru-
ge faze, ko vojaki zaklju-
čijo usposabljanje v učnem
bataljonu in nadaljujejo z
urjenjem v enotah SV.
Kot so sporočili iz obram-
bnega ministrstva, je vojska
tretjega operativnega območ-
ja julija letos prva začela us-
posabljati vojake po dopol-
njenem konceptu usposablja-
nja, katerega namen je pred-
vsem pridobivanje praktič-
nih znanj. V okviru progra-
ma je omenjeni bataljon sredi
minulega tedna predstavil
vsebine preverjanja vojakov
po posameznih fazah ter na-
to še po zaključku druge fa-
ze, sledila pa je praktična iz-
vedba preverjanja. Predstavi-
tev so si ogledali tudi visoki
predstavniki hrvaške in ma-
džarske vojske.
Prejšnji teden so se v eno-
tah slovenske vojske na kraj-
ših slovesnostih spomnili de-
setletnice odhoda JLA iz Slo-
venije. V noči iz 25. na 26.
oktober je pred desetimi leti
iz koprskega pristanišča od-
plula ladja z zadnjimi voja-
ki jugoslovanske vojske. Kot
sklepno dejanje nastajanja sa-
mostojne države se je ta dan
zapisal v zgodovino sloven-
ske državnosti.	SKO
Slovesnost ob desetletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije
so pripravili tudi v celjski vojašnici.
Mladi forum volil v Celju
Celjski dom je dva dni go-
stil podmladek Združene li-
ste, ki je na svojem 12. kon-
gresu zbral več kot sto de-
legatov iz 56 lokalnih klu-
bov. Udeleženci so v dveh
delovnih dneh dopolnili
statut in manifest, osrednji
programski dokument Mla-
dega foruma, za novega
predsednika pa so izvolili
Luko Jurija.
Tik pred volitvami je za-
radi "osebnih razlogov in
višjih interesov" kandidatu-
ro umaknil edini Jurijev
protikandidat Jernej Neuba-
uer. Delegati so izvolili še
dva podpredsednika (Jure
Kodrun in Karmen Špiljak),
člane predsedstva in nadzor-
nega odbora, regijske koor-
dinatorje, predsednika in
podpredsednika sveta ter
generalnega, mednarodne-
ga in organizacijskega sekre-
tarja.
Novi predsednik Mladega
foruma, 24-letni absolvent tr-
žaške fakultete za politične
vede Luka Juri, je v podmla-
dek vstopil leta 1993, po ve-
lenjskem kongresu leta 1999
pa je postal koordinator za
aktualno politično dogaja-
nje. Po svojih besedah se bo
zavzemal predvsem za do-
končanje razprave o vstopu
v zvezo NATO, ki mu v MF
ZLSD močno nasprotujejo,
upajo pa, da jim bo o tem
uspelo prepričati tudi Zdru-
ženo listo. "Jasen cilj je tu-
di, da končno pridemo do no-
ve politike drog (MF ZLSD
je za legalizacijo t.i. mehkih
drog, op. p.), sprejmemo
možnost zakonske zveze tu-
di za istospolne partnerje in
določene človekove pravice,
predvsem pravico do oplo-
jevanja samskih žensk, ^
va uveljavimo v Sloven'|
Luko Jurija so na celjskem k"*
su izvolili na čelo Mladega'
maZLSD.
TEDNIK
DOGODKI
3
iLegalizacija horuk
gradenj
Črnih gradenj še vedno mrgoli -
Dražji postopki za legalizacijo
legalizacija črnih gra-
- Icjer je to mogoče - je
gtala od aprila še dražja,
[ po »ukazu« ministra za
;olje in prostor Janeza Ko-
ifa v njej sodeluje tudi ur-
inistična inšpekcija. In
01 črnograditeljem žara-
ma zasoljene kazni.-
Med čmograditelji so pogo-
0 društva ali podobne orga-
jacije, ki so velikokrat na »ho-
|[«, s prostovoljnim delom in
petimi urami, postavili ob-
let. Nihče pa se ni kaj prida
[varjal s potrebnimi dovolje-
i, A sedaj marsikoga močno
iH glava.
Spodnje-
savinjske
gradnje
Znani so primeri športnih
(išč, ki so bili v postopku
nacionalizacije vrnjeni
Bravičencem, ker so bili
pajeni na črno in niso vpi-
ni v zemljiški knjigi. Po-
Iodkupa ali najema od no-
^ lastnika bodo uporab-
B morali poskrbeti še za
Ljizacijo, drugače lahko
novi lastnik zemljišče uredi
v prvotno stanje in tako izni-
či prizadevanja društva. Ve-
liko se je pisalo tudi o mrliš-
ki vežici na Ponikvi, kje bi
za spremembo namembno-
sti morali plačati dva mili-
jona tolarjev, vežica pa je bi-
la zgrajena z udarniškim de-
lom. Tovrstnih primerov je
na Celjskem še veliko, zato
se takoj pojavi vprašanje, ka-
ko je z legalizacijo takšnih
črnih gradenj?
»Legalizacija ni problema-
tična, če stojijo na območ-
ju, na katerem občinski pro-
storski akti dovoljujejo grad-
njo. Lastnik uvede postopek
za legalizacijo, ki vključuje
tudi odmero nadomestila za
nezakonit poseg v prostor,«
pravi načelnik Upravne eno-
te Žalec Marjan Žohar. Če v
občinskih prostorskih aktih
gradnja ni predvidena, jo mo-
ra s posebnim aktom dovo-
liti lokalna skupnost. Potem
objekt lahko ostane, v nas-
protnem primeru pa sledi ru-
šenje.
Veljalo je, da se je odloč-
ba za plačilo nadomestila za
razvrednotenje in nezakonit
poseg v prostor izdala na os-
novi terenskega ogleda, ki so
ga opravili na podlagi stran-
kine vloge za pridobitev do-
voljenja za poseg v prostor.
Torej so v upravnih enotah
izdajali odločbe o plačilu na-
domestila za nezakonit po-
seg v prostor, legalizacija pa
je bila stvar nadaljnjega po-
stopka, ki poteka v skladu s
predpisi o graditvi objektov.
Legalizacija
podraži
gradnje
v upravnih enotah, tudi v
žalski, že od aprila izvajajo
navodila ministra za okolje
in prostor Janeza Kopača, ki
je v postopek »kaznovanja« po-
leg upravne enote vključil ur-
banistično inšpekcijo. Ta po-
tem, ko evidentira črno grad-
njo, pristojni upravni enoti
posreduje odločbo, za kakšno
vrsto nedovoljenega posega
gre, upravna enota pa je dolž-
na sprožiti postopek za od-
mero plačila nadomestila, ne
glede na to, ali se investitor
strinja ali ne. Ta sprememba
pomeni, da se v postopek
vključi uprava, ki izračuna na-
domestilo in začne s postop-
kom legalizacije - poleg oce-
ne o vrednosti razvrednote-
nja prostora pa poda tudi in-
formacijo o tem, če je objekt
možno legalizirati ali v lokalni
skupnosti doseči njegovo
vključitev v prostorski akt.
Seveda to legalizacijo čr-
ne gradnje kar precej podra-
ži - urbanistični inšpektor v
postopku izreče kazen, uprav-
na enota zaračuna degrada-
cijo. Hkrati se je veriga vple-
tenih takoj po začetku po-
stopka prisiljena odzvati - od
lokalne skupnosti do investi-
torja, ki mora nenazadnje pla-
čati tudi obresti.
Od aprila, ko so v uprav-
nih enotah prejeli navodila
ministra Kopača, je Uprav-
na enota Žalec evidentirala
sedem primerov, v glavnem
gre za individualne gradnje.
Na črno je zgrajenih še kar
nekaj objektov, pa ne le na
območju Spodnje Savinjske
doline. Glede na to, kohko
izgubljajo v posameznih ob-
činah, ker čmograditelji ne
plačajo prispevkov, bi si mo-
rali v lokalnih skupnostih še
najbolj prizadevati, da bi se
črne gradnje legalizirale. Po-
tem se kakšnemu županu ne
bi bilo treba voziti domov po
drugi poti, da slučajno ne bi
opazil črne gradnje...
U. SELIŠNIK
' Tiir'",	' , i
^n^^t^^d nagrajenci
v Šmartnera ob Paki so za občinski praznik razgla-^
loiartinovo, ob praznovanju pa bodo podelili i tudij
i|rade in priznanja. C .	^
Po sklepu občmskega sveta bo ^rb občine Šmartno ob
Is prejel Nogometni klub Era Šmartno ob Paki za iz-
fie športne dosežke in uvrstitev v prvo ligo. Plaketi
ne bosta prejela Karel Napotnik za življenjsko delo
odročju družbeno političnega in društvenega delova-
f kraju ter ekipa veterank PGD Šmartno za dolgoletno
rtvovalno delo na področju gasilstva in osvojitev na-
a pokalnih zmagovalk. .	US
Več soprispevka^ več muzike
Kjer bodo krajani pripravljeni naložbo sofinancirati bo ta uresničena prej kot tam, kjer te
pripravljenosti ne bo
Celjski mestni svetniki so
letos potrdili program
'ožb na območju 19 kra-
jih skupnosti in mest-
'Četrti na območju Mest-
'občine Celje. Program je
po številnih predhod-
^ usklajevanjih med
Jstvi le-teh ter občinski-
' strokovnimi službami.
H dnevi pa so se ponov-
sestali n pregledali, ko-
od načrtovanega so
^sničili.
uresničitev določenih
l^rttet za letos je v prvi vr-
'^lival denar, ki je bil na
'io. marsikje pa so le-tega
opevale tudi krajevne skup-
same. V nekaj primerih
J^ izkazalo, da predvide-
^f^ložb ni bilo mogoče ure-
sničiti, ker bodisi niso bili na-
rejeni projekti, bodisi ni bilo
upravne dokumentacije, ali pa
ne soglasij lastnikov zemljišč.
»Kjer je bilo vse to urejeno, z
uresničitvijo načrtovanega ni
bilo težav,« zagotavlja tajnik
celjske občinske uprave Aleš
Vrečjco. V nekaj primerih pa
so uresničili tudi kaj, kar ni
bilo načrtovano, če so bili za
to izpolnjeni vsi potrebni po-
goji.
»Splošno mnenje predstav-
nikov krajevnih skupnosti in
mestnih četrti je bilo, da je prav,
kako se je letos občina konč-
no sistematično lotila reševa-
nja naložb v krajevnih skup-
nostih in mestnih četrtih,« pravi
Aleš Vrečko. »Prvič po mno-
gih letih smo jih namreč vse
zabeležili ter v sodelovanju z
vodstvi krajevnih skupnosti in
mestnih četrti določili najbolj
nujne.«
Na sestanku je bilo nekaj
pripomb na račun občinskih
strokovnih služb. Aleš Vreč-
ko: »Očitali so, da včasih ve-
liko obljubijo, pa potem ob-
ljubljenega ne uresničijo. Po-
grešajo tudi, da vodstev kra-
jevnih skupnosti in mestnih
četrti občinske strokovne
službe ne obveščajo o delih,
ki jih izvajajo na območjih
le-teh. Zato smo se dogovo-
rili za nov način sodelovanja
v prihodnje. Za vsako posa-
mično naložbo se bodo se-
stali predstavniki občinskih
strokovnih služb ter mestnih
četrti in krajevnih skupnosti
ter si natančno razdelili na-
loge. Da ne bo kasneje spre-
nevedanj, kot se je to obča-
sno dogajalo doslej. «
Predsedniki mestnih četr-
ti so opozorili tudi na težave
s funkcionalnimi zemljišči v
blokovskih naseljih. Še po-
sebej se to kaže na področju
pomanjkanja parkirišč, ki se
je pojavilo več let po izgrad-
nji blokov in se sedaj le še
stopnjuje. »Pričakujejo, da se
bo reševanja tega lotila ob-
čina. To pa bo dolgotrajen
proces, saj bodo potrebne
spremembe in dopolnitve za-
zidalnih načrtov tam, kjer je
ta problematika zares pere-
ča. Potrebno bo uskladiti in-
terese občine in lastnikov
zemljišč.«
Aleš Vrečko pravi, da bo-
do že v začetku novembra pri-
čeli pripravljati prednostni
program naložb v krajevnih
skupnostih in mestnih četr-
tih za prihodnje leto ter za
leto 2003. »Načrtovati želi-
mo zares realno, tudi na ra-
čun manjšega števila priori-
tet. A bomo tisto, kar bomo
vanje uvrstili, tudi izpeljali.«
Opozoril je še na dejstvo, da
bodo v prihodnje uvrstili med
prednostne tiste naložbe, kjer
bo za to poseben interes kra-
jevnih skupnosti in mestnih
četrti ter kjer bodo za izved-
bo pripravljeni soprispevati
tudi krajani sami v obliki de-
narja, ali v podarjenem zem-
ljišču, kjer bo to potrebno.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
POSVETU
Antraks se širi
KABUL/VVASHINGTON,
31. oktobra - V New Yorku
je v sredo za posledicami
okužbe z vraničnim prisa-
dom umrla 61-letna Kathy
Nguyen. Gre za četrto smrt-
no žrtev antraksa v ZDA in
prvo, ki je ne morejo nepo-
sredno povezati s pisemski-
mi pošiljkami. Bela hiša je
novico o smrti nev\ryorčan-
ke označila kot zelo zaskrb-
ljujočo.
Evropska unija je med-
tem sprejela odločitev, da
bo državam članicam do-
volila, da protitalibansko
opozicijo v Afganistanu os-
krbujejo z orožjem. Med-
tem so ameriška letala na-
daljevala napade v Afgani-
stanu. Cilji napadov so pred-
vsem talibanska frontna čr-
to severno od Kabula ob-
močje Mazar-i-Šarifa blizu
meje s Tadžikistanom, kjer
naj bi Severno zavezništvo
v prihodnjih dneh pripra-
vilo novo ofenzivo in Kan-
dahar.
Vrhovni talibanski vodi-
telj mula Mohamed Omar
je v sredo zavrnil vsakršno
možnost posredovanja
Združenih narodov v spo-
padih v Afganistanu in tali-
banskemu veleposlaniku v
Pakistanu Abdulahu Sala-
mu Zaifu prepovedal sreča-
nje s posebnim odposlan-
cem ZN Lahdarjem Brahi-
mijem. Zaif |e medtem v Is-
lamabadu izjavil, da so
ameriški napadi na Afgani-
stan doslej terjali 1500
smrtnih žrtev. ZDA so Zai-
fove navedbe o smrtnih žr-
tvah že označile kot preti-
rane.
Zlato pod WTC
WASHINGTON, 31. ok-
tobra - Reševalne skupine
v New Vorku so izpod ru-
ševin Svetovnega trgovin-
skega centra potegnile več-
je količine zlata in drugih
dragocenosti. Reševalci so
pod ruševinami odkrili dve
oklepni transportni vozili,
naloženi z zlatimi palica-
mi. Oblasti so okoli ruše-
vin namestile več kot sto po-
licistov z avtomatskim
orožjem, ki na| bi zavaro-
vali dragoceno najdbo. Ko-
ličina zlata v transportnih
vozilih za zdaj ostaja skrb-
no varovana skrivnost.
Najmanj 11
mrtvih v
predoru
LUGANO, 31. oktobra -
Strokovnjaki sodne medici-
ne so v razbitinah pogorele-
ga tovornjaka v švicarskem
predoru Gotthard, kjer je
pred dobrim tednom dni
prišlo do hude prometne ne-
sreče, našli ostanke kosti ne-
ke žrtve, s čimer se je urad-
no število žrtev nesreče po-
večalo na 11, so sporočili po-
licisti iz kantona Tessin, ki
vodijo preiskavo. Dveh po-
smrtnih ostankov še niso
identificirali, je povedal
predstavnik tessinske poli-
cije, ki je dodal, da še ved-
no pogrešajo deset ljudi.
4
TEMA TEDNA
NOVI im
Čigairi so dolgi jezikil
Ugibanje o avtorju(-ih) afere »čistilna naprava« so segla čez meje celjske regije in celo čez državne meje
Dva tedna sta že mini-
la, odkar je celjski župan
Bojan Šrot predlagal raz-
veljavitev razpisa za grad-
njo čistilne naprave, po-
tem ko so se v medijih po-
javila ugibanja o izbra-
nem izvajalcu in namigo-
vanja, da je izbor znova
krojil njegov »gradbeni lo-
bi«. Uradno še vedno ni
znano, komu je informa-
cija »ušla« v medije in s
kakšnimi nameni, zato pa
so toliko bolj sočne neu-
radne razlage.
Razveljavitev razpisa za iz-
biro izvajalca za izgradnjo
centralne čistilne naprave v
Celju, ki jo bo v višini 8,8
milijona tolarjev evrov finan-
ciral evropski sklad ISPA, je
odmevala po vsej Sloveniji.
»To ni sramota za Celje, to je
sramota za tistega, ki je za-
devo predčasno lansiral v me-
dije!« je župan Bojan Šrot
zbrisal madež s knežjega me-
sta.
Javni razpis za gradbena
dela za izgradnjo čistilne na-
prave je Mestna občina Ce-
lje maja objavila v uradnih
listih Slovenije in Evropske
unije. Na razpis se je do 10.
septembra prijavilo osem
ponudnikov. Vsi so imeli tu-
je partnerje, prijavili pa so
se: Ingrad-GNG- Selec, Pri-
morje-Kriiger-Hidroinženi-
ring, SCT-Aqua Enginee-
ring, SHW-Steinerbau, De-
gremont-CMC, Ali Celje-A-
pline-Iner Insa, Va Tech Wa-
bag-Gorenje-Vegrad ter Gra-
diš nova-Ginzler-SFCU-
mvvelttechnik.
Medijska pasja
bombica
Potem so 19. oktobra izš-
le Finance in razkrile dom-
nevni izbor mednarodne ži-
rije. Ob tem so objavile tudi
domneve, da naj bi bil »spet
pri delu celjski gradbeni lo-
bi, ki ima podporo celjske-
ga župana«. Avtorjem je šlo
v nos, da je najcenejšo po-
nudbo poslal Ingrad s svoji-
mi partnerji, izbran pa naj
bi bil Vegrad, s partnerjema
Gorenje in avstrijskim pod-
jetjem Va Tech Wabag, ki so
bili drugi najdražji. Celjski
župan Šrot in direktor VO-
KA Marko Cvikl domnevni
izbor (domnevni zato, ker
uradno še nihče ni potrdil,
da je žirija resnično izbrala
Vegrad) branita, da »cena ni
edino merilo. Pomembno je,
da dobiš za najnižjo ceno naj-
več. Da si kupimo mercede-
sa, ne fička.«
Po poku medijske pasje
bombice je župan Šrot pred-
lagal razveljavitev razpisa, ne-
kaj dni kasneje pa mu je pi-
sal minister za evropske za-
deve Igor Bavčar in sporočil,
da se je tudi veleposlanik in
vodja delegacije evropske ko-
misije v Ljubljani Erik van
der Linden odločil za razve-
ljavitev razpisa in niegovo po-
novitev ter za skrajšani posto-
pek.
Dolgi jeziki
Ugibanja, kdo stoji za
predčasnim razkritjem izbo-
ra, so se najprej osredotoči-
la kar na soseda in tekme-
ca, velenjski Vegrad in celj-
ski Ingrad. Slednji je kljub
najnižji ponudbi izpadel iz
igre, njegove direktorica pa
je celjska mestna svetnica
Beata Kanduti Šumej (LDS),
kar pomeni, da je še toliko
lažje predčasno izvedela za
izbor žirije. Olje na ogenj
takšnemu razmišljanju je
prililo menda nič kaj prikri-
to rivalstvo med direktori-
co Vegrada Hildo Tovšak in
Šumejevo, saj velenjsko pod-
jetje načrtuje prevzem Ingra-
da, na vrhu združenega kon-
cema pa bo prost le en di-
rektorski stolček...
Beate Kanduti Šumej na sre-
dino zasedanje mestnega sve-
ta ni bilo, v telefonskem po-
govoru pa je dejala, da v zve-
zi z razveljavitvijo omenje-
nega razpisa ne daje izjav, ker
podjetje, v katerem je direk-
torica, prav tako sodeluje na
razpisu. Pogovor je bil kra-
tek:
»Počakali bomo do konca
razpisa, do takrat ne dajem
izjav.«
Kako pa odgovarjate na go-
vorice, da ste morda vi lan-
sirali izbiro ponudnika v me-
dije?
»To je larifaril«
Torej govorice zanikate?
»Nič ne zanikam! Ne da-
jem izjav!«
Ljubljansko
curijanje
Po drugi strani je zanimi-
vo dejstvo, da so Finance čla-
nek o celjskem razpisu ob-
javile le dva dni po tem, ko
so rezultati o izboru žirije ro-
mali v Ljubljano. Kar po
mnenju nekaterih kaže na to,
da so pricurljaji iz ljubljan-
skih birokratskih virov. Zad-
nji avtocestni dogodki v zve-
zi z SCT in njihovimi menja-
vami ponudb sredi natečajev
kažejo, da takšno poslovanje
ni neobičajno, ampak očit-
no slovenska vsakdanja grad-
beniška praksa, zato se ne gre
čuditi niti celjskemu »pušča-
nju«, po nekaterih namigih
pa naj bi v ozadju delovalo
ajdovsko Primorje. Celjski
posel ni toliko pomemben za-
radi svojega obsega, kot za-
radi dejstva, da gre za prvi
projekt evropskega sklada
ISPA, podjetje, ki bo zgradi-
lo čistilno napravo, pa bo
imelo poslej močne referen-
ce za vse podobne projekte.
Še najbolj oddaljene od
resnice se zdijo trditve, da
so razpis minirali kar v
Evropski uniji, v kateri
menda nimajo najbolj lju-
bečega odnosa do naših se-
vernih sosedov, seveda na
neuradni ravni. Uradno tak-
šnih razlik ni.
Dobre plati
afere
Kakorkoli že, za Celjane
je sedaj najpomembneje,
kakšne bodo posledice po-
novnega razpisa. Direkl
javnega podjetja Vodovo
kanalizacija Cvikl pravi, i
se bo pričetek gradnje ce
tralne čistilne naprave v«
kakor zavlekel za pol le
Gre namreč za dela, ki
jih lahko opravljali tudi p
zimi, a jih sedaj, zaradi u
veljavitve razpisa, ne bod
Taksi za obremenjevanjem
de in za onesnaževanjem/
da bi Celjani v vsakem p
meru plačevali do le
2004. Če se bo gradnja 5
vlekla zaradi ponovljen^
razpisa v prvo polovico!
ga leta pa ju bodo plačev
toliko dlje. »Namigovan
na račun župana, so v te
primeru čisti konstruk
Treba je vedeti, da je Cel
prvo ne samo v Sloveni
temveč tudi v Evropi, kij
dobilo sredstva iz tega skl
da. To gre v nos marsiM
mu. Nekdo v Sloveniji ali!
Evropi ima interes da je I
razpis razveljavljen,« ti
Cvikl.
Po drugi strani pa bi ra
veljavitev lahko imela tudi d
bre plati. V ponovljenemr^
pisu bo Mestna občina la
ko postavila enotne (strog
tehnične zahteve za vse m
jalce, saj si jih je lahko dl
dobra ogledala v prispelih ^
nudbah. Kandidati bodo la|
ko tako drug drugemu koi
kurirali le še s cenami, z^i
se prav lahko zgodi, da \
izbrana ponudba dosti cen<
ša od sedanje VegradoV
hkrati pa bo še na višji kaki
vostni ravni.
A kaj, če se zgodi, da ni'
rebiti obljubljeni denar]
sklada ISPA ob vseh zaplej
ne bo prispel v Celje? Cv|
pravi, da bi se lahko zgodi
tudi to, »a mislim da zaral
tega, ker je bil razpis raz^
Ijavljen zaradi prehitro
javljenega imena o izvaja^
gradbenih del v javnosti,
ne bodo storili. NevarnejeJ
bilo, če bi ugotovili nap^
v postopku izbire. V tem P
meru bi nam lahko celo o
vzeli sredstva, ki so jih Že ^
menili za gradnjo kolekt'
ja.«
SEBASTIJAN KOPUS
NATAŠA GERKEŠ LEDNI
»Razireljavitev razpisa ni v
prid ne mestu ne državi!«
Celjski župan Bojan Šrot
se je minuli torek odločil
predlagati razveljavitev raz-
pisa za izbiro izvajalca za
izgradnjo centralne čistilne
naprave v Celju. Dan kasne-
je je bila seja občinskega sve-
ta, na kateri je svetnike sez-
nanil s svojo odločitvijo. In
kakšni so bili komentarji?
Marko Zidanšek, podžu-
pan (SLS-i-SKD Slovenska
ljudska stranka): »Kršena so
bila pravila o tajnosti postop-
ka, to je dejstvo. Ni pa prav,
da bomo za to, kar po vsej
verjetnosti ne izhaja iz Ce-
lja, oškodovani prav Celja-
ni, saj se bo izgradnja cen-
tralne čistilne naprave zavle-
kla. V prihodnje bo treba po-
trkati na zavest komisije, da
se drži načela molčečnosti.«
Mirko Fric Krajnc (Ne-
strankarska lista Celja): »Za
ta primer sem slišal danes zju-
traj po radiu. Pot, ki jo je
ubral župan v tem primeru
je edina pravilna. Gotovo pa
dogodek ni v prid ne Celju
ne Sloveniji.«
Janja Romih, podžupanja
(ZLSD): »Za Celje je CČN ze-
lo pomemben objekt. Toli-
ko truda je bilo vloženega in
škoda je, da takšna neumnost
zadevo pokvari. Sama ne dvo-
mim v korektnost postopka.«
Zdenko Podlesnik, po-
džupan (LDS): »Nisem pre-
pričan, da je bila stvar po-
trebna. Z vidika preventive
pa je gotovo boljše, da je žu-
pan predlagal razveljavitev
razpisa. Škoda je, da bi se se-
daj na račun tega gradnja CČN
zavlekla. Pozitivno pa bo mor-
da vendarle to, da gre priča-
kovati, da bodo na ponovljeni
razpis prispele cenejše ponud-
be.«
Bojan Šrot, župan
(SLS-t-SKD Slovenska ljud-
ska stranka):» Za razvelja-
vitev razpisa sem se odločil,
ker je Mestna občina Celje
pogodbeni izvajalec razpi-
sa. Od nas bi bilo neodgo-
vorno, če se ne bi odzvali.
Gre za dokaz Evropi, da smo
pravna država in to ne velja
samo za ta projekt, temveč
za vse prihodnje, ki se bodo
financirali iz evropskega de-
narja. V našem primeru gre
za posel, vreden 8,8 milijo-
na evrov, zato so veliki inte-
resi tudi v tujini kdo ga bo
dobil. Če hočemo obdržati
kredibilnost, se je potrebno
držati postopka. Gre pa za
velik tehnični problem, ka-
ko preprečiti odtok informa-
cij ob ponovitvi razpisa? Na-
me v času razpisa ni bilo pri-
tiskov s strani domačih ali
tujih gradbenih podjetij,
menda pa so tuja podjetja
precej lobirala preko evrop-
skih politikov. Zato so
neumna namigovanja v me-
dijih o mojem političnem lo-
biranju pri izbiri izvajalca
za centralno čistilno napra-
vo in »mojih« gradbeniških
lobijih. Če bi imel takšno
moč bi bil pa res odličen,
saj bi prekosil celo evrop-
ske politike!«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
p TEDNIK
INTERVJU
5
Smrt je avantura^
življenje pa izziv
z Metko Kievišar o spremljanju umirajočih in njihovih svojcev ter o tem, da se preveč bojimo umreti -
f	»Pomembno je, da prisluhnemo bolniku in upoštevamo njegove želje...«
\ietka Kievišar, dr. med., spe-
Uistka radioterapije in onko-
^je, je dvajset let delala kot
{ravnica na Onkološkem in-
|tutu v Ljubljani. Pred dobri-
p sedmimi leti se je upokojila
I nadaljevala svoje delo s hu-
g bolnimi in umirajočimi ne-
pliko drugače. Ustanovila je
ovensko društvo Hospic, na-
lenjeno spremljanju umirajo-
Bi in njihovih svojcev.
V sklopu Hospica deluje strokov-
a skupina in veliko prostovoljcev,
i se jim pridružujejo vedno novi.
Ir. Klevišarjeva je prepričana, da
»potrebno ljudi ozavestiti in jim
omagati pri tem, da premagajo
trah pred smrtjo. Predava po vsej
lloveniji in se veliko pogovarja z
judmi o njihovih stiskah, ki so po-
ležane z umiranjem in žalovanjem.
Sovoriti o tem, je prepričana so-
|ovornica, je v naši družbi še ved-
10 prevelik tabu.
»Ko enkrat spoznamo, da smo vsi
nnrljivi in nas preneha biti strah,
#0 bolj vplivamo na to, da po-
tone vsak dan v našem življenju
bij kakovosten,« povzame dr. Met-
j Kievišar vodilo društva Hospic,
Ije: »Dodajmo življenje dnevom,
epa dnevov življenju.«
»Če hočemo kvalitetno živeti,
loramo udomačiti tudi smrt,«
te zapisali v eni svojih knjig,
iako lahko to storimo?
Smrt je del življenja, če to želi-
10 ali ne. In če se delamo, kot da
lega ni, živimo s strahom pred
em, kar je neizogibno. Če pa smrt
sprejmemo kot del življenja, s tem
fejstvom živimo in vemo, da ni-
oamo na razpolago neskončne-
časa. To nima zveze z verova-
i^em v posmrtno življenje; pome-
nile, da bomo v obliki, v kakršni
itio sedaj, živeli časovno omeje-
0obdobje. Zato je potrebno vsa-
finu dnevu dati večjo vsebino.
Sprejemanje dejstva, da bomo ne-
koč umrli, lahko pripomore, da
zaživimo bolj kakovostno in da
se življenja bolj veselimo.
Ljudje pa se smrti vseeno ze-
lo bojijo...
Na nek način je to razumljivo,
saj se bojimo vsega, česar ne poz-
namo. Smrt je in ostaja velika nez-
nanka, mi samo verujemo in raz-
mišljamo, kako bo, ko bomo umr-
li, nihče od nas pa tega v resnici ne
ve. Če pa nas strah tako hromi, da
obstanemo in ne naredimo niti ko-
raka, je to lahko pogubno. In bo-
jim se, da nam prav strah prepre-
čuje, da bi sprejeli življenje kot iz-
ziv, smrt pa kot veliko avanturo.
Kako je mogoče ta strah pre-
magati?
Pomembno je okolje, v katerem
živimo, kako se pogovarjamo, na-
čin vzgoje... Tudi kultura, v kateri
živimo, sprejemanju smrti ni rav-
no naklonjena. Vse naredimo, da
bi živeli čim dlje, premalokrat pa
se vprašamo, kakšna je kakovost
naših življenj.
Pogosto razmišljate o lastni
smrti?
Ves čas jo dopuščam, saj človek
nikoli ne ve, kdaj in kako se lahko
zgodi. V stanovanju živim sama in
vedno imam ključ v ključavnici le
do polovice, tako da lahko pridejo
v stanovanje vsi, ki imajo moj ključ.
Stvari skušam urejati - čeprav to
vedno ni mogoče - kot da me jutri
ne bo več...
V sklopu Hospica ste se sre-
čali veliko ljudmi, ki so zelo bol-
ni ali spremljajo umirajoče. Če-
sa se najbolj bojijo?
Ob vseh drugih sta pri bolniku
največja dva strahova: prvi je, da
ga bo bolelo, drugi pa, da je v bo-
lezni ostal sam in da bo drugim lju-
dem v breme... Tudi svojce bolne-
ga človeka je strah, čeprav je strah
pri njih malo drugačen, saj razmiš-
ljajo: »Samo, da mi ne bo umrl...«,
namesto da bi več pozornosti pos-
večali vprašanju, kako bo živel, kako
bomo živeli skupaj...
Rak je bolezen, ki je zelo po-
vezana s smrtjo, bolečino, stra-
hom... Menite, da je v zvezi s
tem še vedno preveč predsodkov
ali počasi izginjajo?
Rak je vzorčna bolezen, ki doka-
zuje, kakšen je naš odnos do bo-
lezni in umiranja. Ljudje povezu-
jejo pojma »rak in smrt«, čeprav
rak ni bolezen, ki bi bila nujno po-
vezana s smrtjo. Polovica rakavih
obolenj je ozdravljivih, in veliko
je bolnikov, ki ne umrejo, ampak
z boleznijo živijo. Pri raku so naj-
hujši predsodki, zaradi katerih si
mnogi ne upajo imeti opravka z bol-
niki, ki imajo raka, veliko jih je,
ki o bolezni ne upajo govoriti... Ven-
dar se tudi to spreminja in pred-
sodki počasi izginjajo.
Kaj pa aids?
Kolikor poznam Slovence, se ze-
lo bojim, da se bolnikom z aidsom
pri nas ne piše dobro, saj je tudi tu
prisoten strah... Ljudje, ki pozna-
jo lastnosti bolezni, vedo, da za člo-
veka, ki živi z bolnikom, ni stra-
hu, da bi se nalezel. Pri tem pa je
prisotno še eno mnenje, in sicer:
»Potrebno je narediti vse, da zago-
tovo ne bom nikoli zbolel.« Te ga-
rancije ni. Vsak od nas lahko zboli
za rakom, za aidsom, vsak od nas
lahko ima nesrečo, vsakomur se lah-
ko zgodi karkoli... Šele ko bomo
pripravljeni storiti vse, da se nam
ne bo zgodilo nič hudega, pa ven-
dar sprejeti življenje takšno kot je,
bomo bolj mirni. In šele takrat bo-
mo drug drugemu pripravljeni po-
magati, kot je potrebno.
Kaj lahko za umirajočega sto-
rijo ljudje, ki ga spremljajo?
Najbolj pomembno je, da zna-
mo poslušati. Da smo eno samo uho,
kar pomeni, da znamo poslušati z
vsemi svojimi čuti, da začutimo,
kaj potrebuje bolnik in tudi, kaj
potrebujejo svojci. Tudi v zdravstvu
smo ponavadi v velikih skušnjavah,
saj menimo, da vemo, kaj potre-
bujejo bolniki. V resnici so njiho-
ve želje lahko povsem drugačne.
Tu je potrebno znati utihniti in pri-
sluhniti, kaj človek zares potrebu-
je in mu, če je to le mogoče, želje
izpolniti.
Če, na primer, nekdo odkloni
zdravniško pomoč, je potrebno
upoštevati tudi to?
Tudi - čeprav si kot zdravnik po-
gosto v veliki skušnjavi, da bi rav-
nal drugače. Vendar nimaš nobene
pravice. Ker se svojci ravno v času
hude bolezni ah starosti niti ne
spomnijo, da bi povprašali bolni-
ka samega, kaj želi, so s tem hudo
kršene človekove pravice. V ime-
nu bolnika vse preveč odločamo
zdravniki in svojci, premalo pa pri-
sluhnemo njemu samemu. Pa ven-
dar... on je tu, sprejemamo ga tak-
šnega, kot je in z njim se pogovar-
jamo o vsem, o čemer se želi pogo-
varjati.
Na drugi strani
Kaj pa obsmrtna doživetja lju-
di, ki so bili klinično mrtvi?
Slišala sem veliko ljudi in veči-
noma pravijo, da jim je bilo le-
po, da je spremenilo njihovo živ-
ljenje. Zelo spoštljivo poslušam
njihove izjave in nikomur si ne
bi upala reči, da to ni res.
So si te izkušnje podobne?
Zelo podobne. Vsi govorijo o
svetlobi, o tem, da jim je bilo le-
po... Nisem človek, ki bi to oseb-
no doživljala. Je pa res, da nihče
od teh ljudi še ni umrl. Vsi so se
vrnili. Torej nihče od njih še ni bil
tam čez. Mnogim pa to pomaga ži-
veti in če je tako, zakaj pa ne.
Ob bolniku so prizadeti tudi
svojci...
Svojci so zelo prizadeti in o tem
se premalo govori. Vsak od svoj-
cev, tudi če živijo skupaj, doživ-
lja izgubo bližnjega na svoj na-
čin. Če želimo pomagati bolni-
ku, moramo pomagati tudi nje-
govi družini, kar je pogosto teže
kot pomagati bolniku. S smrtjo
je za bolnika problem rešen, ni
pa rešen za svojce, ki pogosto po-
trebujejo veliko pomoči tudi v ča-
su žalovanja.
Pomemben je tudi proces ža-
lovanja.
Žalost ni patološki pojav, tem-
več je zelo normalno in težko ob-
dobje. Marsikdo meni, da se mu je
porušil svet, v sebi čuti kaos in ne
ve, ali je še normalen aH ne... Po-
trebno je dopustiti, da vsak človek
žaluje na svoj način in prav pri tem
se dogajajo hude prisile. Na pri-
mer: kako mora nekdo žalovati? Ka-
ko naj bo oblečen, joče ali ne joče
dovolj, hodi na pokopališče ali ne,
sme imeti prižgan radio ali ne... To
so zelo hude stvari, ampak ljudi je
potrebno pustiti, da žalujejo na svoj
način, saj so s tem povezane velike
stiske.
Območni odbor društva Hos-
pic v Celju ima sedež v prosto-
rih Mestne četrti Kajuh na Mal-
gajevi 4 v Celju. Telefonska šte-
vilka je 548-60-11, oseba za sti-
ke pa je Mira Iskrač.
Uspe ljudem, ki o tem sprego-
vorijo, potem premagati te kul-
turne vzorce?
To ni tako lahko, saj nas vzorci
zelo oblikujejo in hitro dobiš ob-
čutek, da ne sodiš več v neko sku-
pino ljudi, če delaš drugače. Zato
je pomembno vzgajati ljudi, da zna-
jo biti samostojni. Da je vsak člo-
vek pripravljen iti svojo pot, peti
svojo pesem in slediti svojemu no-
tranjemu glasu... Če bi bili ljudje v
tem smislu bolj svobodni, bi bili
tudi bolj strpni. Če vem, kdo sem,
me ne moti, če je drug človek dru-
gačen. Ker pa ne znamo biti to, kar
smo, nas motijo vsi, ki so drugač-
ni.
Kaj storiti, da smrt v naši druž-
bi ne bo več takšen tabu?
Tudi pri tem ni recepta. Smisel-
no je začeti z vzgojo otrok. Odrasli
jim pogosto preprečujejo, da bi o
tem govorili. Pogovarjati se z otro-
ki se mi zdi pomembneje kot na
primer prevzgajati zdravnike.
Zdravniki so že oblikovani tako kot
so, iz teh otrok pa bodo nastali no-
vi zdravniki. In če bodo imeli ti dru-
gačen odnos, bo počasi postal dru-
gačen tudi naš odnos do življenja
in smrti.
ALMA M. SEDLAR
Metka Kievišar. dr. med.
Pravice umirajočiii
•^stina pravice umirajočih je bila sprejeta na generalni skupščini Zdru-
''fnih narodov leta 1975.
•mam pravico:
■•ia z menoj ravnajo kot s človeškim bitjem vse do zadnjega diha;
(la upam ne glede na spremembe in možnosti upanja;
z menoj upajo tisti, ki me negujejo;
"da morem svobodno izpovedovati svoj nemir pred smrtjo, ki je na
Pf^gu;
(la soodločam glede zdravljenja;
"(Ja me zdravi strokovno osebje, čeprav je vsem jasno, da umiram;
da ne umrem osamljen;
da mi lajšajo bolečine
"da mi na vprašanja iskreno odgovarjajo;
da me nihče ne slepi;
"da mi drugi pomagajo, da bi jaz in moji najbližji sprejeh mojo smrt;
"da umrem mirno in dostojno človeka;
"da ohranim svojo osebnost in me nihče ne obtožuje, če ne soglaša z
^'ojim prepričanjem;
,da smem pri umiranju izpovedati svoje versko prepričanje in prejeti,
mi daje vera;
da mojemu telesu po smrti izkazujejo dolžno spoštovanje;
da me negujejo strokovne in občutljive osebe, ki bodo razumele vse
Se želje, da bom lahko pomirjeno zrl smrti v oči.
6
GOSPODARSTVO
Hipp iz Celja v
Slovenijo
Na Lavi so uradno odprli
nove poslovne in skladišč-
ne prostore podjetja Hipp
Slovenija, ki ga je izvozna
komanditna družba znane-
ga nemškega proizvajalca
otroške hrane Hipp ustano-
vila že v začetku leta.
Podjetje vodi Bojan Vodo-
pivc, ki je že v minulih dese-
tih letih kot edini v Sloveniji
skrbel za uvoz in distribuci-
jo izdelkov Hipp. Najbrž je
bil prav to razlog, da je nemš-
ki koncem za sedež svojega
predstavništva pri nas izbral
prav Celje.
Družinsko podjetje Hipp,
ki se s pripravo zdrave otroš-
ke hrane ukvarja že več kot
sto let, je bilo do konca 80.
let omejeno predvsem na
nemško govoreče države. V
zadnjih petnajstih letih je
močno povečalo izvoz v za-
hodno in vzhodno Evropo
in tudi na daljni vzhod, ta-
ko da je danes prisotno že v
skoraj petdesetih državah.
Območje Evropske unije ob-
vladuje Komanditna druž-
ba Hipp Nemčija, ves osta-
li svet pa Hipp Export KG
Avstrija, ki je tudi ustano-
vitelj podjetja v Sloveniji.
V Celju je trenutno zaposle-
nih devet ljudi in lastniki
podjetja upajo, da bodo trž-
ni delež Hippa v naši drža-
vi še povečali. Pri tem sta-
vijo na svoje že uveljavlje-
ne in tudi nove blagovne
znamke otroške hrane, za
katero jim je lani medna-
rodna gospodarska zborni-
ca kot enemu izmed treh
evropskih podjetij izročila
prvo nagrado za okolju pri-
jazno delo.
Podjetje Hipp Slovenija je
ob otvoritvi poslovnih pro-
storov Varni hiši v Celju po-
daril pakete otroške hrane,
porodnišnicama v Ljubljani
in Mariboru pa po en mili-
jon tolarjev.
JL Foto: GK
Nove prostore podjetja Hipp na Lavi je odprl Štefan Hipp, pravnuk ustanovitelja podjetja Hipp.
Po teoriji še praksa
Poslovno-izobraževalni
center Gea College je v so-
delovanju z republiškim za-
vodom za zaposlovanje za-
čel izvajati tako imenova-
ni Placement program za
srednji menedžment tudi na
območju Celja.
Placement program, ki ga
je Gea College v Slovenijo
prenesla iz Velike Britanije,
sodi med uspešnejše ukrepe
aktivne politike zaposlova-
nje. Vanj se lahko vključijo
brezposelni do 30. leta sta-
rosti, ki imajo višjo ali viso-
ko stopnjo izobrazbe in pr-
vič iščejo službo, ter starejši
od 40 let, ki imajo končano
vsaj peto stopnjo izobrazbe
in izkušnje iz vodenja. Prvi
del programa zajema izobra-
ževanje, v drugem delu pa se
brezposelni za določen čas
treh ali devetih mesecev za-
poslijo v podjetju-gostitelju,
kjer si naberejo še praktič-
nih izkušenj. Placement pro-
gram je doslej uspešno za-
ključilo več kot 200 ljudi.
Gea College je v Celju ko-
nec poletja zaključila z izo-
braževanjem prve skupine, v
katero se je vključilo 22 brez-
poselnih oseb, zdaj pa zanje
išče podjetja, ki potrebujejo
nove sodelavce. Doslej so za-
poslitev našli za štiri udele-
žence programa.	JI
Med najbolje urejenimi je tudi letos Market Otok. Predstavnici podjetja Era sta priznanje podelila
predsednik upravnega odbora OZ Celje Edvard Stepišnik in direktor zbornice Jože Pušnik.
Najbolje urejena
podjetja in trgovine
Območna gospodarska
zbornica Celje je podelila
priznanja najbolje ureje-
nim podjetjem in trgovi-
nam v regiji. Gre za vse-
slovensko akcijo Gospo-
darske zbornice Slovenije,
ki poteka v dveh krogih. V
prvem izbirajo najboljše
posamezne območne zbor-
nice, med temi pa potem v
drugem krogu določi nagra-
jence posebna republiška
komisija.
V projektu ocenjevanja tr-
govin je letos iz celotne regi-
je sodelovalo 21 trgovin, kar
je manj kot lani. Priznanja
so prejele kar tri Mercator-
jeve prodajalne - Supermar-
ket v Šmarju ter Boč in Pa-
pirnica v Rogaški Slatini, med
šestimi najbolje urejenimi pa
so še Erina poslovalnica Otok
v Celju, diskont Jata, ki je v
lasti konjiškega Dravinskega
doma, in prodajalna Benet-
ton v Celju. Morda si bo ka-
tera od regijskih izbrank pri-
borila tudi naziv najbolje m
jene slovenske prodajalne
Boljša udeležba od pričak
vane je bila letos v akciji »Ur
jeno delovno okolje«, saj jei
razpis prispelo kar 24 prija
Posebna komisija in uprav
odbor zbornice sta se odloi
la, da bosta podelila deset pri
nanj, prejela pa so jih podj(
ja: Weishaupt, Selmar, Piv
vama Laško, Biterm, Atras, C
met. Zdravilišče Olimia, Gr
pik, Mlekarna Celeia in Mil
JI, Foto: Q
Bodoči
iastniici že
nadzornilci
Delničarji družbe Zdra
vilišča Rogaška so za ne
ve člane nadzornega sv«
ta izvolili direktorja St<
klarne Rogaška Davorin
Škrinjariča, direktorja i
solastnika Diagnostični
ga centra Bled Milana Gc
renska ter predstavnik
Slovenske razvojne drui
be Milana Cerarja.
Potrditev novih večinski!
lastnikov Zdravilišča Rogaj
ka je torej le še formalnost
ki naj bi jo nadzorni sve
Slovenske razvojne družb
opravil 5. novembra. Kotf
znano, je uprava SRD-a z
najugodnejšega kupca 5
odstotkov vseh delnic zdfi
vilišča izbrala konzorcij Ste
klarne Rogaška, v katerefl
so poleg rogaških steklai
jev še Diagnostični cente
Bled, Zdravstvo Rogaš^
Slatina, podjetje Plod, j
ima v lasti hotela Sava
Zagreb, in Mesnine Žera^
Skupščina je tudi sklera
la, da se poslovna izgul^!
Zdravilišča Rogaška, ki j|
30. junija letos znašala 2;!
milijarde tolarjev, pokrij)
v breme rezerv in revalof|
zacijskega popravka kap'
tala. Dobrih 660 milijono|
tolarjev izgube bo ostalo n^
pokritih, čeprav je upra^
družbe predlagala, da jo
krijejo v breme osnovne®
kapitala.	-i
Vse delnice k Merkurju
Prejšnji teden je postal pravnomočen sklep o vključi-
tvi Kovinotehne v družbo Merkur, ki ga je skupščina
delničarjev celjskega podjetja sprejela julija letos.
Delnice Kovinotehne, ki še niso v rokah Merkurja, bodo
postale njegova last. Kot je znano, gre za dobre štiri odstot-
ke vseh delnic, ki jih ima 1.300 malih delničarjev. Tistim
delničarjem, ki bodo izstopili, bo Merkur izplačal odprav-
nino, in sicer po eno delnico Merkurja za 41 delnic Kovino-
tehne, za ostanek Kovinotehninih delnic pa bo vsak izstopa-
joči delničar prejel 819 tolarjev za delnico, če mu je ostalo
20 ali manj delnic.
Kovinotehna naj bi kljub temu, da je odslej v stoodstotni
lasti Merkurja, ostala vsaj še dve leti samostojna pravna
oseba.	JI
Sip-Sico kupuje direktor
Nadzorni svet šempetr-
skega Sipa se še vedno ni
odločil o prodaji hčerinske-
ga podjetja Sip-Sico.
V vseh dosedanjih poga-
janjih z edinim ponudni-
kom, ki se je prijavil na jav-
ni razpis, je najbolj sporna
kupnina. Direktor Sip-Sica
Marjan Volpe, ki želi s sku-
pino najožjih sodelavcev ku-
piti podjetje, namreč meni,
da je zahtevana cena previ-
soka. V Sipu sicer ne želijo
razkriti, za kakšen znesek
gre, povedali pa so, da se z
mnenjem morebitnih novih
lastnikov strinjajo tudi nji-
hove strokovne službe. Nad-
zorni svet bo zato cenitev
Sip-Sica pretehtal še enkrat
in če se bo pokazalo, da je
cena res pretirana, jo bo zni-
žal in podjetje prodal.
JI
Tim povečal domačo prodajo
Skupina Tim je v prvih
devetih mesecih prodala za
5,5 milijarde tolarjev blaga
in ustvarila blizu 400 mili-
jonov tolarjev dobička. Po
besedah glavnega direktor-
ja dr. Jana Žižka bo do kon-
ca leta poslovanje prav ta-
ko uspešno, skupina pa na-
črtuje širitev v nekatere biv-
še jugoslovanske republi-
ke in države jugovzhodne
Evrope.
V Timu poudarjajo, da so
se prihodki povečali pred-
vsem zaradi kapitalskih po-
vezav ob koncu minulega le-
ta, ki so že v letošnjih deve-
tih mesecih pokazali siner-
gijske učinke. Kot je znano,
je podjetje v Laškem najprej
kupilo ljubljansko Izolirko,
nato pa še podjetji Okipor v
Zagrebu in Svetlobo v Celju.
Skupina je postala vodilni
proizvajalec termoizolacij-
skih in hidroizolacijskih iz-
delkov na območju jugovz-
hodne Evrope.
Matična družba je v deve-
tih mesecih dosegla 3,7 mi-
lijarde tolarjev bruto proda-
je, kar je manj kot so načrto-
vali, vendar za 7 odstotkov
več kot v enakem lanskem ob-
dobju. Na domačem trgu se
je prodaja povečala za 13 od-
stotkov. V Timu se je letos
dobičkonosnost povečala na
5,6 odstotka, donosnost ka-
pitala pa znaša 6,2 odstotka.
Največjo, kar 28-odstotno
rast prodaje so zabeležili v
programu termoizolacij, ve-
ziv in malt, uspešen je bil tu-
di program hidroizolacij, kjer
se je prodaja v primerjavi z
lanskimi devetimi meseci po-
večala za 12 odstotkov, v pro-
gramu embalaže pa so se pri-
hodki od prodaje povečali za
7 odstotkov.
V Izolirki, ki proizvaja sa-
mo hidroizolacijske izdel-
ke, letos niso bistveno po-
večali prodaje, so pa prvič
po šestih letih poslovali z do-
bičkom. Uspešni so bili tu-
di v hrvaškem Okiporju, kjer
so letos začeli prodajati tu-
di hidroizolacijske izdelke
in fasade svojih sestrskih
družb.
JI
GOSPODARSTVO
7
Zana je ze
sosedova
Mercator postal večinski lastnik žalske trgovske družbe - V manj kot
enem letu za 700 milijonov tolarjev naložb
ugodilo se je, kar je pred-
jnik uprave Poslovnega
jtema Mercator Zoran
jikovič napovedal že v
^etku julija, ko je s pred-
^nikom uprave trgovske
užbe Žana Dolfetom Na-
ilisom podpisal protokol
dolgoročnem sodelova-
la, Najboljši sosed ni več
^mo najboljši poslovni
^ner žalskega podjetja,
|iipak je tik pred tem, da
i stane tudi njegov večin-
i lastnik.
'oleg 20-odstotnega dele-
ga je Mercator kupil
^poleti, mu je namreč le
^pelo pridobiti še 52 odstot-
bvdelnic Žane, ki so jih kar
toj časa trdno stiskali k sebi
lEmoni Blagovnem centru.
jDolfe Naraks je s takšnim
Spletom zgodbe, ki se je
|!avzaprav začela plesti že
Ifed dobrimi tremi leti, nad-
|se zadovoljen.
V Žani niste bili navdu-
Eivinad svojim večinskim
hitoikom, kar ste večkrat
|iiji odkrito priznali.
Kar je naredila Emona Bla-
mi center, je bil klasični
vražni prevzem. Od držav-
kskladov in investicijskih
mžb ter nekaterih malih del-
ičarjev je spomladi leta
na tiho pokupila dobrih
lodstotkov vseh delnic Žane
ise potem nenadoma poja-
liana naši skupščini. Seve-
«je bilo presenečenje po-
»Ino. Žal se je kmalu poka-
k da Emona Blagovni cen-
ena kapitalski prevzem na-
?apodjetja in kasneje še Sa-
njske trgovske družbe sploh
'bila dobro pripravljena. Ta-
ktno vodstvo je odločitev
lakupu sprejelo na hitro,
'ije hotelo »ujeti« vsaj kak-
®od pomembnejših sloven-
trgovskih družb, ki se
^takrat še niso povezale.
^nakup Žaninih delnic, ki
-^bile poceni, so najeh po-
fc, kar je še dodatno po-
^''šalo že sicer slabo finanč-
"sliko podjetja. Kriza Emo-
^se je poglobila, v podjet-
J^o se v glavnem ukvarjali
^svojimi notranjimi prob-
vse to pa je negativno
Walo tudi na nas. Ljub-
J^t^ani so pripravili projekt
^^žitve obeh žalskih trgov-
'■idružb v eno, vendar jim
^Mveh letih ni uspelo iz-
%ti. Dogajale so se čudne
i^fi, ki pa jih ni več smi-
J^o pogrevati. Skratka, ko
j ° Ugotoviti, da si od ve-
A^h lastnikov ne moremo
L ^ati kakšne posebno rož-
prihodnosti, smo sami
P^^li iskati strateškega part-
ste se odločili za
l^^tor in ne za katerega
^^jerskih trgovcev?
Imeli smo več želez v og-
nju, tudi velenjsko Ero in celj-
ski Engrotuš. Pogovori so bi-
li zelo konkretni in tudi ko-
rektni, vendar smo po teme-
ljiti analizi izbrali Mercator,
ki nam je ponudil najboljše
rešitve. Odločilna je bila tudi
ugotovitev, da nam bo Mer-
cator prinesel večjo konku-
renčnost, saj ga v Savinjski do-
lini še ni. Jeziček na tehtnici
se je na Mercatorjevo stran
prevesil tudi zaradi velike pri-
pravljenosti njegove celotne
uprave, da reši zaplete z na-
šim večinskim lastnikom.
V	Emoni Blagovnem cen-
tru so bili gotovo besni, ko
ste z Zoranom Jankovičem
podpisali protokol o dolgo-
ročnem poslovnem sodelo-
vanju, čeprav po drugi stra-
ni ponudbe, da bi Mercator-
ju prodali Žanine delnice,
niso hoteli sprejeti.
Delež bi prodali, vendar le
pod pogojem, da Mercator ku-
pi kar celo Emono. V Merca-
torju se na takšno izsiljeva-
nje niso odzvali, ampak so
potrpežljivo čakali. Kmalu po
podpisu protokola so od na-
še družbe pooblaščenke in ne-
katerih malih delničarjev od-
kupili za dobrih 20 odstot-
kov delnic in pred kratkim
jim je uspelo doseči dogovor
tudi z Emono Blagovnim cen-
trom. Vodstvo podjetja je očit-
no ugotovilo, da nakup Ža-
ne pred dobrima dvema le-
toma ni bil ravno modra po-
slovna poteza. Pogodba o
prodaji 52-odstotnega dele-
ža je že pripravljena in čaka
na podpis.
Pred dokončno odločitvi-
jo so vam in Mercatorju ho-
teli še malce ponagajati.
Na skupščini, ki je bila ko-
nec avgusta, Emona Blagov-
ni center ni soglašala s po-
slovnim poročilom Žane za
leto 2000. To je bil manever,
s katerim so hoteli spodne-
sti nadzorni svet in upravo
Žane, a jim ni uspelo.
Zgodba z Emono je torej
končana. Kaj bo Žani prine-
sel nov večinski lastnik in
kakšno doto ste ponujate vi?
V	Žani se je marsikaj spre-
menilo že po podpisu proto-
kola. Mercator je postal naš
dobavitelj, postopoma uva-
jamo njegove standarde po-
slovanja, vključujemo se tu-
di v vse njegove projekte, od
reklamiranja do prodaje pre-
ko Interneta. Skratka, Žana
je končno začela spet normal-
no delati. Mercator je z Ža-
no dobil trgovsko hišo s tra-
dicijo in z zelo dobrim ka-
drom, ki je bil že doslej naša
velika konkurenčna pred-
nost. Dobil je tudi dve veliki
blagovnici na zelo dobrih lo-
kacijah.
V Mercatorju so odkrito
napovedali, da želijo čim-
prej postati stoodstotni last-
niki Žane. To najbrž pome-
ni, da bo vaše podjetje kma-
lu le še zgodovina?
Žana bo kot samostojna
družba delovala vsaj še leto
ali dve. Kakšne spremembe
nas čakajo potem, bo odvi-
sno od nove organiziranosti
Mercatorja na Štajerskem.
S prodajo delnic zaposle-
ni najbrž niso ogrozili svo-
jih delovnih mest?
Zaposlenim v Žani se ni tre-
ba bati za službe, prav nas-
protno. Zaradi naložb, ki jih
načrtujemo skupaj z Merca-
torjem, se bo kar nekaj de-
lovnih mest odprlo, ne pa za-
prlo.
Boste torej končno priče-
li prenavljati trgovski cen-
ter Lena v Levcu?
Še ne. Vrstni red naložb
smo obrnili, tako da bomo
najprej začeli v Žalcu. V teh
dneh bomo zaprli spodnjo
etažo blagovnice, ki jo bo-
mo preuredili v supermarket.
Delah bomo podnevi in po-
noči, da bi tisoč kvadratnih
metrov prodajnih površin že
v treh tednih dobilo popol-
noma novo podobo. Ostalih
dveh nadstropij se bomo lo-
tili kasneje, prenova žalske
blagovnice pa bo stala 100 mi-
lijonov tolarjev. Spomladi
pride na vrsto Lena. Projek-
te smo pripravili že pred enim
letom, vendar jih moramo ne-
koliko spremeniti, saj bo tr-
govski center urejen po Mer-
catorjevih standardih. V prit-
ličju bo na 2.500 kvadratnih
metrih hipermarket, v prvem
nadstropju bo nekaj proda-
jaln in morda bomo tja pre-
selih tudi poslovne prostore
uprave, na novo bomo zgra-
dili še restavracijo, ki bo me-
rila tisoč kvadratnih metrov.
Računamo, da bo prenova,
ki nas bo stala 600 milijo-
nov tolarjev in s katero bo-
mo Leni dali povsem drugač-
no notranjo in zunanjo po-
dobo, končana v štirih me-
secih.
Kako dolgo bi se Žani še
uspelo obdržati na trgu, če
se ne bi povezala z Merca-
torjem?
Morda bi lahko kolikor to-
liko normalno poslovali še ne-
kaj let, potem bi nas zagoto-
vo povozila konkurenca. Po-
vezava z Mercatorjem, ki se
je zgodila prav na 25-letnico
Žane, je bila dobra odločitev.
Slovenska trgovina bo prej ali
slej v lasti tujcev in tiste, ki
smo se odločili za dobre po-
slovne sisteme, nas tudi talaat
čaka lepa prihodnost.
JANJA INTIHAR
Dolfe Naraks sodi najbrž med redke slovenske direktorje, ki se jim je na
vodilnem mestu v podjetju uspelo obdržati vse od njegovega začetka pa
do konca. Žana je v četrtletni zgodovini, ki se je Iztekla 26. oktobra,
doživela številne statusne spremembe. Najprej je bila tozd ljubljanske
Name, nato se je vključila v Poslovni sistem Hmezad, popolnoma samo-
stojna je bila le zadnjih sedem let.
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
v tednu od 24.10.2001 do 30.10.2001
8
REPORTAŽA
Lazar
oživel
Jonasa
Priljubljeni zdravnik iz Šoštanja
Peter Lazar je prvi Slovenec, ki je
okusil, kako lepo je biti zmagovalec
in milijonar
Vsak, ki ga sreča, mu is-
kreno čestita za zmago na
kvizu POP TV Lepo je bili
milijonar. Šoštanjčani so po-
nosni nanj, sam pa iz tega
ne dela prav nobenega cir-
kusa. Kot da se je zmaga
morala zgoditi. Svojci in pri-
jatelji so ga prepričali, da
se je prijavil. Potem je pač
pravilno odgovoril na pet-
najst vprašanj.
Sicer pa deset milijonov
sploh ni deset milijonov, če
si država od tega zneska vza-
me skoraj polovico: najprej
25 odstotkov iz naslova davka
na intelektualne storitve in
potem še skoraj enkrat toli-
ko, ko bo Peter Lazar, zdrav-
nik splošne prakse in oče
dveh odraslih sinov, plačal
dohodnino. »Računam, da mi
bo ostalo okoli šest milijo-
nov in pol čistega, kar po-
meni, da bom moral še en-
krat na kviz, če bom hotel za-
res zaslužiti deset milijonov
tolarjev,« se pošali simpatič-
ni veliki zmagovalec, ki ga v
vsakdanjem življenju odliku-
jeta predvsem preprostost in
predanost zdravniškemu po-
klicu. Je imel kakšno željo,
ki jo bo po zmagi na kvizu
lažje in hitreje uresničil? »Ja,
v Istri gradim počitniško hi-
šico, ki jo bom zdaj lahko
dokončal.«
Njegov mobilni telefon ne-
prestano zvoni, ljudje mu če-
stitajo in ga ustavljajo na uli-
cah, v zdravstvenih domovih
v Šoštanju in Velenju. »Ne-
kaj časa bo to še trajalo, po-
tem pa se bo poleglo,« je rea-
len. Je bil to prvi kviz, na ka-
terem je sodeloval? »Ne, ne-
kajkrat sem že sodeloval na
precej zahtevnem radijskem
kvizu Lov za počitnicami Vala
202 in si dvakrat prislužil po-
čitnice v Grčiji. Kot študent
pa sem bil slovenski prvak v
reševanju križank. A veste,
da je bil med kandidati za na-
stop na Jonasovem kvizu tu-
di priletni gospod Jaro Le-
skošek, ki je bil v času moje
ugankarske zmage glavni
urednik tedanje ugankarske
revije? Žal tudi njegovi prsti
niso bih najbolj hitri,« je po-
jasnil, zakaj gospod Jaro ni
sedel na stol poleg Jonasa
Žnidaršiča. Kako hitri pa so
bili prsti zdravnika Petra La-
zarja? »Eno uro pred začet-
kom snemanja kviza smo
imeli kandidati vajo za igro
Hitri prsti in takrat sem bil
pri vsakem poskusu zadnji.
Tudi pri vprašanju, ko je šlo
zares, sem bil zadnji, a sem
bil edini, ki sem pravilno od-
govoril.«
Koiiico reber
ima čioveic?
v okolju, kjer živi od leta
1974 (pred tem je živel v Ma-
riboru), je Peter Lazar poz-
nan kot človek, ki veliko ve.
Zato ni čudno, da so ga pri-
jatelji in svojci neprestano
nagovarjali, naj se prijavi za
kviz Lepo je biti milijonar,
in ga bodrili: Če bo kdo kdaj
dobil deset milijonov, boš to
zagotovo ti. »Pa poskusimo,
sem si rekel in se prijavil ter
imel v mislih predvsem iz-
ziv in ne toliko denar.« Po-
tem se je odločil, telefoniral
v Ljubljano in se prijavil, na-
to je dobil deset vprašanj in
na vseh deset pravilno odgo-
voril ter bil izžreban. Za tem
so ga s POP TV še enkrat po-
klicali in moral je odgovori-
ti še na tri precej zahtevna
vprašanja. Katera ? »Da sem
končno dobil vstopnico za
udeležbo na kvizu, sem mo-
ral odgovoriti še na vpraša-
nja: kdaj je umrl Ivan Can-
kar, kdaj je bila falklandska
vojna in koliko reber ima člo-
vek.«
Jonas pride in
odide
v petek, 19. oktobra, je že
bil v Ljubljani na snemanju
kviza Lepo je biti milijonar.
»Naporno je bilo, saj je sne-
manje trajalo od pol treh po-
poldne do devetih zvečer, ta-
koj po snemanju pa sem od-
dirjal nazaj domov in direkt-
no v dežurno ambulanto v Ve-
lenje, kjer sem potem še dva
dni in dve noči dežural. Ča-
sa za kakšno slavje sploh ni
bilo. No ja, šampanjec je že
bil,« je povedal, o Jonasu pa
tole: »Jonas je simpatičen vo-
ditelj, ki to nalogo profesio-
nalno opravlja. Med snema-
njem oddaje pa sem na tre-
nutke dobil občutek, da se
dolgočasi, deloval mi je pre-
cej naveličano, jaz pa sem bil
tisti, ki sem ga malo poži-
vil.« Ja, res ga je zdramil, zla-
sti po tem, ko je Peter Lazar
pravilno odgovoril na po-
slednje vprašanje ter postal
prvi zmagovalec in milijonar
(če seveda ne štejemo Mat-
jaža Tanka, ki je to dosegel
na kvizu v dobrodelne name-
ne). Je bil Jonas z vami že
pred snemanjem oddaje, ko
ste se tekmovalci pripravljali
na nastop in ko so vas ma-
skerke napudrale, smo bili
še naprej radovedni. »Tudi Jo-
nasa so napudrali, toda z
njim se pred snemanjem ni-
smo videli. Pride direktno v
oddajo in takoj po končanem
snemanju odide.«
Letos v družbi
Harryja
Potteija
če še vedno rešuje križan-
ke in če veliko bere, smo ga
vprašali. »Za branje ni časa,
vse, kar berem, je strokov-
na literatura, te pa je zelo ve-
liko. Tudi križank iz istega
razloga ne rešujem več. Knji-
ge berem le med počitnica-
mi, letos me je zabaval Harry
Potter, pa časopise prebili
in radio poslušam v avton
bilu, saj sem veliko na te
nu.« Ko pa bo naslednjič
del v domačem fotelju in j
dal kviz Lepo je biti mili
nar, bo to zanj gotovo pri
ten občutek, saj pozna v
sceno in zakulisje oddaje,
so jo Slovenci vzeli za svo
največ po zaslugi enkrato
ga voditelja Jonasa Žnii
šiča. In tekmovalcev, ki H
rajo najprej odgovoriti na)
zabavno-bedastih vprašal
da bi zaslužili petdeset ti
čakov. Petdeset tisočakov
je mesečna plača preneka
rega utrujenega in naveli
nega Slovenca, ki si pol
kruha želi predvsem iger.
MARJELA AGR
TEMA TEDNA
9
Seciranje
telefonskih
računov
Orad za varstvo potrošnikov trdi, da so Telekomovi računi v nasprotju z
zakonodajo - Telekom odgovarja, da je to huda obtožba
^bolko spora med ura-
nza varstvo potrošnikov
Telekomom Slovenije je
lašanje, kako natančne
Sune naj bi slednji brez-
no pošiljal lastnikom te-
»ov. Urad hoče zelo na-
ine, z vsemi telefonski-
številkami, Telekom pa
slednje rad zaračunal,
zsodila bo agencija za te-
omunikacije in radiofu-
ii,kot pa vse kaže, je bolj
klonjena telefonskemu
laterju.
Zaenkrat vsi uporabniki ra-
m na dom prejemajo sa-
) položnice, na katere te-
omovci vpišejo končni
?se\ porabljenih impul-
nNa ta način uporabniki
morejo preveriti, ali je ta
sek pravilen, saj račun ne
i)uje dovolj podatkov, s
nočjo katerih bi ga lahko
verili. Pravnica urada za
sivo potrošnikov Varja
kc trdi, da »zakon o vars-
ipotrošnikov sicer ne pred-
nje obveznih sestavin ra-
K vendar zahteva, da so
Rdene vse tiste sestavine,
so potrebne za to, da je
?oče preverjanje pravil-
sti zaračunanega zneska,
zakon velja že od leta
SS.« Kar po razlagi urada
leni, da ga edini sloven-
ponudnik klasične tele-
čje krši že tretje leto.
Telekomu je sicer moč
'"(^iti izpisek vseh klica-
"elefonskih številk in dru-
storitev, vendar pa nam
'posebej zaračunajo. To
bi jim omogočala veljav-
Tedba o načinu upravlja-
'javnih telekomunikacij-
storitev govorne telefo-
oziroma njen 30. člen,
Sovori o omenjenem raz-
%nem računu z vsemi po-
■t^i o klicih.
^felekom ahko zaračuna-
^Pecifikacijo na podlagi
^be, vendar pa zakon o
'^'vu potrošnikov določa,
"lora vsak izdajatelj ra-
^ potrošniku omogočiti
■^Plačno preverjanje pra-
"^sti zaračunanega zne-
'•'^ar bi moralo veljati tu-
^ Telekom. Zakon o tele-
^nikacijah trenutno sa-
; I^ravi, da se lahko zahte-
.^daja specificiranega ra-
vse ostalo pa urejajo
ikonski akti, teh pa še
"^rdi Varja Holec.
Manjka splošni akt o raz-
členjenem računu, torej ra-
čunu s specifikacijo, ki naj
bi natančno določil vsebino
omenjenih računov. Ta naj bi
omogočila prejemniku, da
preveri vsebino računa za upo-
rabo telefonskih storitev ali
posameznih klicev. Akt mo-
ra sprejeti agencija za tele-
komunikacije in radiofuzijo.
Kako si torej na Uradu za
varstvo potrošnikov zamišlja-
jo položnico, ki bi jo poslal
Telekom naročniku? Varja
Holc na to vprašanje odgo-
varja: »Uporabnik bo najprej
prejel položnico, ki bo tak-
šna kot do sedaj, zraven te
položnice pa, če se bo seve-
da za to odločil, bo brezpla-
čen račun, na katerem bo na-
veden datum, čas in trajanje
storitve, številka klicanega za
izhodni in vhodni klic, vrsta
storitve, skupno število obra-
čunskih enot (impulzov, op.
p.) med trajanjem storitve,
cena za obračunsko enoto in
plačilo storitev.«
»Vse V korist
uporabnikovlff
Boris Ziherl iz telekomove
službe za odnose z javnost-
mi na očitke, da so teleko-
movi računi nezakoniti, pra-
vi: »To je zelo huda obtož-
ba. Zakon o telekomunika-
cijah, ki je začel veljati le-
tos maja, določa, da mora
agencija s splošnim aktom
podrobneje urediti obliko-
vanje in vsebino razčlenje-
nega računa, dokler tega ak-
ta ni, se pač držimo doslej
veljavne uredbe.«
V Telekomu menijo, da se
je Urad za varstvo potrošni-
kov v svojem sporočilu za jav-
nost nekoliko prenaglil. Po
Ziherlovih besedah se z vpra-
šanjem izdajanja razčlenje-
nega računa resno ukvarjajo
zadnja tri leta, zdaj so tik
pred koncem projekta, tako
da bi ga v prvih mesecih pri-
hodnjega leta začeli izdaja-
ti. »Do letošnjega leta niso bi-
li izpolnjeni niti tehnični po-
goji za izdajanje razčlenje-
nih računov, saj smo šele maja
letos v celoti digitalizirah
omrežje in telefonske centra-
le, kar je osnovni pogoj za
avtomatsko beleženje vseh
klicev. Razčlenjeni račun bi
v Telekomu Slovenije z ve-
seljem uveljavili že prej, ven-
dar ga zaradi tehničnih po-
gojev žal nismo mogli,« trdi
Ziherl.
Na Telekomu dodajajo, da
gre za zelo zahteven projekt,
ki se ga finančno v tem hipu
niti ne da oceniti. Samo pro-
gramska in strojna oprema
zanj in vse vloženo delo v
zadnjih treh letih sta namreč
stala več kot dve milijardi to-
larjev, potrebno pa je upo-
števati še izdelavo povezav
med vsemi centralami. »To
bo kar precejšen strošek za
nas, ampak smo se ga lotili v
korist uporabnikov,« pravi Zi-
herl.
Po vsem povedanem se zdi
nenavadno, da Telekom že
nekaj časa pošilja razčlenje-
ne račune uporabnikom, ki
to zahtevajo in jih tudi pla-
čajo. Boris Ziherl odgovar-
ja: »Takšnega računa v tem
hipu še ne moremo izdaja-
ti vsem našim naročnikom,
to bo mogoče šele s prihod-
njim letom. Če zahteva na-
ročnik izpisek vseh klicev
nad določenim številom im-
pulzov, mu ga, odvisno od
vrste centrale, izstavimo
proti plačilu. To pomeni
približno 900 tolarjev na me-
sec plus približno 50 tolar-
jev na vsak izpisan list. Upo-
rabniki pa si lahko promet
na posamezni telefonski šte-
vilki brezplačno ogledajo v
večini naših Teletrgovin. Pri-
kazan je na posebnem ter-
minalu, le da v tem prime-
ru ne morejo dobiti izpisa,
ampak si porabo ogledajo
samo na računalniškem za-
slonu.«
Splošni aict o
razčlenjenem
računu
Za rešitev nastalega spora
mora agencija za telekomu-
nikacije in radiofuzijo kar
najhitreje (obljubljajo ga v
prihodnjih dneh) oblikovati
splošni akt o razčlenjenem
računu. V njem bodo vsem
operaterjem telekomunika-
cijskih storitev določili, kak-
šna bo specifikacija oziroma
razčlenjeni račun, ki ga bo-
do izdali naročniku na nje-
govo pisno zahtevo. Omenje-
ni akt bo omogočal več sto-
penj razčlenjenosti, hkrati pa
določil najnižjo število po-
datkov o klicih, ki jo mora
operater brezplačno poslati
uporabniku.
Dfrektor Agencije za tele-
komunikacije in radiofuzijo
Nikolaj Simič pojasnjuje: »V
prvi različici splošnega akta
o razčlenjenem računu je bi-
lo določeno, da mora biti v
tem računu zapisan datum,
čas in trajanje storitve, to se
pravi pogovora, številka kli-
canega za odhodni klic in šte-
vilka klicočega za dohodni
klic, vrsta storitve, skupno
število obračunskih enot (im-
pulzov, op. p.) med trajanjem
storitve, cena za obračunsko
enoto in pa plačilo za stori-
tev. Telekom Slovenije se je
na to odzval in zaprosil, da
bi v osnovnem (razčlenje-
nem) računu lahko končno
ceno razdelili samo na skup-
no ceno lokalnih in medna-
rodnih klicev, klicev k dru-
gim operaterjem ter poseb-
nih storitev.«
Temu je nasprotoval urad
za varstvo potrošnikov, ki me-
ni, da takšna razčlenjenost
krati pravico uporabnikov do
popolnih podatkov o klicih,
saj ti še vedno ne bi vedeli,
koga so klicali in koliko ča-
sa. Predstavniki Telekoma pa
trdijo, da je ta zahteva za njih
nesprejemljiva, saj lahko po-
temtakem vsakdo zahteva sta-
len (in seveda brezplačen) iz-
pis razčlenjenega računa, kar
bi operaterju povzročilo ze-
lo velike stroške, posebej na
primer v večjih podjetjih in
organizacijah, ki vsak dan
opravijo veliko število klicev.
S tem se je agencija strinjala
in je črtala zahteve urada iz
pravilnika oziroma splošne-
ga akta.
»Na ta način dejansko do-
ločamo, da lahko uporabnik
pisno zahteva razčlenjeni ra-
čun, ki je v svoji osnovni raz-
členitvi brezplačen, če pa želi
podrobnejše podatke, pa ga
je potrebno plačati,« trdi Si-
mič.
Na agenciji so oblikovali
tudi nekaj predlogov, ki bi
uporabnikom omogočale
brezplačen nadzor nad tele-
fonskim prometom, Teleko-
mu pa ne bi povzročile pre-
velikih dodatnih stroškov.
»Uporabnikom je verjetno do-
volj, da se izpisujejo pred-
vsem dražji klici, ki jih naj-
bolj zanimajo, zato smo Te-
lekomu predlagali, naj omeji
najnižjo ceno, ki se še izpi-
suje v brezplačnem razčlenje-
nem računu, ali pa da se na
primer izpisujejo samo med-
krajevni, mednarodni klici...
Predlagali smo tudi, naj uve-
de elektronsko obliko razčle-
njenega računa, ali pa da se
vsak uporabnik o svojem ra-
čunu lahko informira preko
Internata. Te predloge so spre-
jeli zelo pozitivno in kolikor
vem sedaj razmišljajo, kako
bi jih lahko uresničili,« po-
jasnjuje Simič.
Podoba
razčlenjenega
računa
Pojasnila agencije, po ka-
terih bo v prihodnje vsak
uporabnik lahko dobil brez-
plačen dopis, v katerem bo-
do navedeni lokalni klici,
mednarodni klici, klici k
drugim operaterjem ter po-
sebne storitve, kaže, da je Te-
lekom očitno uveljavil svo-
je stališče. Urad za varstvo
potrošnikov se namreč zav-
zema za izpis vseh klicanih
številk. V agenciji namreč
menijo, da bodo uporabni-
ki na podlagi »enostavnejše-
ga« razčlenjenega računa lah-
ko ugotovili, kaj je vzrok za
previsoko ceno. Kdor bo ho-
tel še dodatno pojasnilo,
kam so odtekli porabljeni
impulzi, bo lahko zahteval
še »podrobnejši« razčlenje-
ni račun, ki pa ga bo moral
plačati. Agencija pri tem
opozarja, da bodo »cene viš-
jih stopenj razčlenitve mo-
rale biti v sorazmerju z de-
janskimi stroški«. To pome-
ni, da operaterji ne bodo mo-
gli zaračunavati višje stop-
nje razčlenjenosti kar po sa-
mostojno določenih cenah,
ampak bodo morale upošte-
vati samo dejanske stroške.
Bomo videli...
SIMONA BRGLEZ
MODRI TELEFON
Slovenska
zastava
»Ali obstaja kakšen od-
lok, ki bi določal, da mo-
rajo biti zastave ob praz-
nikih obešene na določe-
nih krajih?« sprašuje bral-
ka iz Celja.
O zastavah govori Zakon
o grbu, zastavi in himni Re-
publike Slovenije ter o slo-
venski narodni zastavi (Ur.
List RS št. 67/94). Na seji sve-
ta Mestne občine Celje pa je
bila 2. marca 1999 dana po-
buda, naj župan MOC opo-
zori javne ustanove na izo-
bešanje zastav na pročeljih
zgradb ob državnih in lokal-
nih praznikih. Tako so svet-
niki dali pobudo, da se za-
stava izobesi ob državnih
praznikih kot so: 8. februar
(slovenski kulturni praznik),
27. aprila (dan upora proti
okupatorju), 1. in 2. maj
(praznikdela), 25. junij (dan
državnosti) ter 26. decembra
(dan samostojnosti) ter ob
prazniku lokalne skupnosti,
torej 11. aprila, ko je praz-
nik Mestne občine Celje. Če
je zastava izobešena na dro-
gu, morajo biti barve zasta-
ve razporejene od zgoraj
navzdol po vrstnem redu: be-
la, modra, rdeča. Grb mora
biti, gledano od spredaj, na
levi strani zastave v levem
zgornjem delu.
Če je zastava izobešena oz.
pritrjena na zid, okno ali kak-
šno drugo ploskev, morajo bi-
ti barve zastave razporejene
od leve proti desni po vrst-
nem redu: bela, modra, rde-
ča, grb mora biti, gledano v
zastavo, na levi strani zasta-
ve v zgornjem delu.
AMS
Nesramni
redarji
Na Modri telefon je pokli-
cala bralka iz Celja, ki jo za-
nima, kdo izbira redarje, ki
v Celju urejajo promet ob po-
sebnih prireditvah, ko se na
objektih opravljajo različna
dela in so ulice v mestu za-
prte za promet. Pred kratkim
je namreč doživela negativ-
no izkušnjo, ko je bil eden
od redarjev na ulici do nje
zelo nesramen.
»Redarje, ki skrbijo za ure-
janje prometa, izbiramo med
našimi člani. Res je, da so ti
že starejši in da to delo isti
ljudje opravljajo že pet let.
Tudi mi smo dobili pritožbo
gospe in to je zradnji znak,
da bomo v prihodnje redar-
je, ki urejajo promet na uli-
cah in parkiriščih ob prazni-
kih in posebnih priložnosti,
odslej iskali med mlajšimi
člani,« je povedal Slavko Ve-
trnik vodja delovne enote in
predsednik Združenja šofer-
jev in avtomehanikov Celje.
AMS
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Marjela Agrež. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo labko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med pone-
deljkom in petkom zastavite tudi
po telefonu 42-25-000.
Ozelenitev
Dolgega polja
Bralka Irena iz Dečkove-
ga naselja sprašuje, ali na-
merava Mestna občina Ce-
lje v novozgrajenih blokov-
skih naseljih na Dolgem po-
lju okolico ozeleniti?
Odgovarja direktor Nepre-
mičnin Slavko Sotlar: »Ko bo-
do zgrajeni še garažni objek-
ti ob Ulici mesta Greven-
broich, bomo tam zasadili
drevored. Na tem območju
bo zgrajen še en stanovanj-
ski blok, za tem pa je pred-
videna ureditev trga in par-
ka, v katerem bo tudi drsa-
lišče, ki bo poleti služilo za
kotalkanje in drsanje.
NGL
10
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ko »crkne«
bordel je hudič
Celje zaenkrat uspešno rešuje stanovanjsko
problematiko
Celje je na področju sta-
novanjske gradnje med na-
juspešnejšimi v Sloveniji. S
področja neprofitnih stano-
vanj je lista prosilcev tako-
rekoč prazna, nekaj več je
prosilcev za socialna stano-
vanja. V kratkem pa naj bi
bilo več tudi parcel za indi-
vidualno stanovanjsko
gradnjo, zagotavlja direk-
tor podjetja Nepremičnine
Slavko Sotlar.
V zadnjih enajstih letih so
bili v Celju objavljeni trije raz-
pisi za socialna stanovanja, na
prednostno hsto pa je bilo
uvrščenih 249 prosilcev. Do
sedaj so stanovanja dodelili
šestinosemdesetim. Še vedno
pa jih je precej na čakanju.
Letos septembra so Nepre-
mičnine ponovno objavile
razpis za socialna stanovanja
in prejeli kar 305 vlog. Raz-
pisne pogoje je izpolnjevalo
okoli 280 prosilcev. V sode-
lovanju s Centrom za social-
no delo, ki je po besedah Sot-
larja vzorno, bodo v skladu s
pravilnikom točkovali stano-
vanjski status prosilcev. Na
tej podlagi pa do konca leta
sestavili prednostno listo.
Slaba socialna
slika Celja
Celjsko podjetje Nepre-
mičnine se letos ubada z za
90 milijonov tolarjev nepla-
čanih najemnin. Dolguje jih
867 najemnikov, kar pred-
stavlja dobro tretjino vseh na-
jemnikov. Za dolžnike v Ne-
premičninah štejejo tiste, ki
najemnino dolgujejo več kot
dva meseca. Največji posa-
mični dolg znaša milijon in
pol tolarjev. Nepremičnine
proti vsem dolžnikom vlaga-
jo tožbe, pristajajo pa tudi
na poravnave, kjer je to mo-
goče. Sicer pa doslej niso
opravili še niti ene deložaci-
je, pravi direktor Nepremič-
nin Sotlar. Deložirali bodo na-
mreč samo tiste, za katere
bodo ugotovili, da bi najem-
nino zmogli plačati, pa je ne.
V Nepremičninah ugotav-
ljajo, da je socialna slika Ce-
lja vse slabša. Tako so sku-
paj z občinskim oddelkom
za družbene dejavnosti na-
ročili izdelavo analize le-te.
Ta še ni dokončana, prvi po-
datki pa kažejo, da število
prebivalstva na območju
Mestne občine Celje v zad-
njih dveh letih precej pada,
slabša se tudi njihov mate-
rialni položaj. O tem priča
tudi podatek, da jih je kar
190, ki so upravičeni do sub-
vencije za najemnino, to je
dobrih osem odstotkov na-
jemnikov. Še 181 pa jih je
upravičenih do znižane ne-
profitne najemnine.
Slavko Sotlar upadanje šte-
vila prebivalstva pripisuje tu-
di selitvam Celjanov v druge
občine, kjer so boljše mož-
nosti za individualno stano-
vanjsko gradnjo, čeprav na-
poveduje, da se bo že v krat-
kem tudi v Celju mogoče po-
govarjati o precejšnjem šte-
vilu parcel, ki bodo za sta-
novanjsko gradnjo na voljo
občanom.
»Crknilafftudi
Račka
Celjsko podjetje Nepre-
mičnine se še vedno ukvarja
z neplačniki najemnin za po-
slovne prostore. Veliko dolž-
nikov so že predah sodišču.
Od 400 poslovnih prostorov,
ki so v lasti Mestne občine
Celje, je nekaj manj kot sto
najemnikov neplačnikov.
Skupno dolgujejo 70 milijo-
nov tolarjev, kar je kljub vse-
mu skoraj za polovico manj
kot pred leti. Največji dolg
je napravil najemnik že za-
prtega lokala Friderik, ki ob-
čini dolguje kar 12 milijo-
nov tolarjev, najemnik Rač-
ke v Gosposki ulici, ki je uga-
snila letos, pa je dolžan tri
milijone tolarjev. Ko »crkne«
tudi ponavadi cvetoča najsta-
rejša obrt v mestu je stanje
zares zaskrbljujoče:..
Po besedah direktorja Ne-
premičnin Slavka Sotlarja so
vsi občinski poslovni prosto-
ri v mestu zasedeni, prostih
je le nekaj pisarn. Tisti po-
slovni prostori, ki so praz-
ni, pa so bodisi v denacio-
nalizacij skih postopkih, bo-
disi jih novi lastniki ne mo-
rejo oddati v najem, verjet-
no zaradi previsokih najem-
nin. Sotlar že dalj časa Mest-
ni občini Celje priporoča, da
bi sprejela odlok o taksi na
prazne poslovne prostore.
Doslej neuspešno.
Novi prostori
celjski upravni
enoti
Celjski Narodni dom bo do-
bil prihodnje leto prizidek.
Gre za območje, ki je s spo-
meniško varstvenega vidika
območje prve kategorije.
Celjski Remont opravlja ru-
šenje začasnih objektov ob
Narodnem domu, na delu pa
so tudi arheologi. Predvido-
ma poleti prihodnje leto pa
naj bi pričeli z gradnjo pri-
zidka.
Na natečaju za arhitektur-
ne rešitve prizidka, ki so ga
objavile Nepremičnine, sq
med treh prispelih ponudb
brali arhitektonsko najprin
nejšo. Vse tri pa namerav
te dni razstaviti v avli pred d
rano Narodnega doma.
Dvesto milijonov tolai
bo za gradnjo prizidka p
pevala Mestna občina Ce
še sto pa Ministrstvo za
tranje zadeve. V prizidek
bo namreč selila tudi celj
upravna enota. Ko bodo
la končana, naj bi se v
vozgrajeni del preselilo t
poslovanje upravne enot
občani, ki je sedaj v proi
rih na Trgu celjskih knez
V del izpraznjenih prosto
naj bi se kasneje razširil
kovni salon, v drugem d
pa nameravajo predvidol
urediti gostinsko ponudi
NATAŠA GERKEŠ LEm
Foto: GAŠPER DOMJi
Celjski Narodni dom bo dobil prizidek, ki naj bi ga po načrtih začeli graditi prihodnje poletje.
Z MESTNEGA
SVETA
Goropevšek direktor
Osrednje knjižnice
Celjski mestni svetniki so na zadnji seji
potrdili Branka Goropevška za direktorja
Osrednje knjižnice Celje za dobo petih let.
Goropevšek bo na mestu direktorja zame-
njal Janka Germadnika novembra.
Vrečko predsednik
nadzornega sveta
Celeia d.o.o.
Celjski mestni svet je imenoval sedem-
članski nadzorni svet družbe Celeia, ki jo
občina ustanavlja v Baški na Krku. Za pred-
sednika so imenovali Damjana Vrečka, za
direktorja družbe pa za dobo enega leta Sta-
neta Klančnika.
Dimnikarji podražili
z novembrom so cene dimnikarskih stori-
tev v Celju višje za devet odstotkov. Podraži-
tev so na zadnji seji sprejeli celjski svetniki.
NGL
Grobnica za
»socialne pokopei
od januarja
Na Mestnem pokopališču v Celju so
dni že uredili grobnico za umrle občai
ki nimajo dedičev, ali pa le-ti nimajo i
narja za pokop oziroma za grobni pi
stor. Vanjo bodo žare pričeli shranjevi
januarja prihodnje leto.
Za ureditev so združili grobnici rodi
Marovšek-Suhač in Fajgelj, katerih žar(
posmrtnimi ostanki so v njih tudi osti
shranjene. Za ureditev grobnice je Me^
občina Celje namenila tri milijone tolarj
Opremili so jo z novim obeležjem. Grobi
co bo vzdrževalo podjetje Veking iz CeljI
Občine so dolžne poravnati stroške!
kopa za umrle občane, ki nimajo dediiS
ali katerih svojci nimajo denarja za po!^'
Mestna občina Celje iz proračuna letno p
ča okoli 60 tovrstnih pokopov.
Upravičenost do poravnave stroškov u|
tavlja Center za socialno' delo. Za grot
prostore nato običajno poskrbijo svojci.
okoU deset pokopov letno pa mora obČ'
poravnati tudi desetletno najemnino gr'
nega prostora.
N'
11	NASI KRAJI IN LJUDJE

Državna poplavna zmeda
I	Celje je doslej prejelo le tretjino državnega denarja za odpravo posledic zadnje poplave
ptetek del za izboljšanje
Javne varnosti v Celju se
javkljub letos za to na-
^jenim sto milijonom to-
Lv sila zavlekel zaradi
^ovpri pridobivanju do-
hentacije. Koordinator
^vne varnosti v Mestni
Celje Aleš Vrečko pra-
Ua na področju zagotav-
Lja poplavne varnosti s
M države vlada precejš-
^eda. Pa tudi brezbriž-
L Celjski župan Bojan
|jtza zmedo, ki zadeva Ce-
I krivi tudi celjsko izpo-
jvo Agencije Republike
ivenije za okolje (ARSO).
Od sto milijonov tolarjev,
menjenih za poplavno var-
st, jih je šestdeset s pre-
jšnjo zamudo prispevalo
nistrstvo za okolje in pro-
r, preostanek pa Mestna ob-
la Celje. 31 milijonov to-
jev je predvidenih za iz-
idnjo prečnega uvajalnega
gpa poplavnih vod v Med-
la. Od tega jih gre devet za
ipravo lokacijske doku-
mtacije. Ker mag. Matija
jrinček iz ARSO dve leti
utegnil obvestiti mestne ob-
R, da Celje slednje nima,
ptavlja župana Mestne ob-
K Celje Bojana Šrota
Šrot piše
Kopaču
M je znano, je bila škoda
območju Mestne občine
Celje v poplavi leta 1998 oce-
njena na tri in pol milijarde
tolalrjev. Država je Celju od
tega priznala dobro milijar-
do, do danes pa Mestni obči-
ni Celje nakazala le okoli 350
do 400 milijonov tolarjev. To-
rej dobro tretjino.
Celjski župan Bojan Šrot
je pripravil pismo, ki ga je s
soglasjem celjskih mestnih
svetnikov poslal ministru za
okolje in prostor Janezu Ko-
paču. Gre za ponovitev izja-
ve, ki so jo župani in poslan-
ci iz porečja Savinje pred dve-
ma letoma že naslovili na ome-
njeno ministrstvo, na držav-
ni zbor in vlado. V njej so
opozorili na problematiko po-
plav. S pismom ministru Ko-
paču namerava Bojan Šrot na
to ponovno opozoriti in pou-
darja, da se v dveh letih ni
spremenilo prav nič. Župan
sam je na seji mestnega sve-
ta dejal, da naj bi mu Kopač
maja letos v pismu zapisal,
da je Celje najbolj poplavno
mesto v Sloveniji, kar pomeni
da se problema teoretično za-
veda.
»Država je v zadnjem de-
setletju vodnemu gospodars-
tvu odtegnila kar 30 miljard
tolarjev, ki bi jih bilo nujno
nameniti rednemu vzdrževa-
nju in urejanju vodnega re-
žima v porečju Savinje in Sot-
le,« piše Kopaču danes Bo-
jan Šrot.
Župani in poslanci poreč-
ja Savinje so že pred dvema
letoma od države zahtevali
pripravo strokovnih podlag
za prostorsko načrtovanje ter
načrtovanje in izvedbo po-
trebnih vodnogospodarskih
ukrepov, zahtevali več denar-
ja od države za vodno gos-
podarstvo, za sanacijo v zad-
njih poplavah poškodovanih
vodnogospodarskih objek-
tov, za vzpostavitev informa-
cijskega sitema za pravoča-
sno obveščanje o nevarnostih
visokih vod ter zagotovitev
sistemskih virov za pokriva-
nje v naravnih ujmah nasta-
le škode. Do danes se ni ure-
sničilo nič od tega.
Nenaklonjen
državni
proračun
v državnem proračunu za
prihodnje leto je po besedah
Aleša Vrečka predvidenih le
800 milijonov tolarjev za po-
dročje poplavne varnosti. De-
nar naj bi šel vodnemu skla-
du, ki je šele v ustanavljanju
in kjer se ne ve, po kakšnem
ključu in komu bodo ta sreds-
tva razdelili. »Že dolgo pou-
darjamo, da bi bilo nujno
sprejeti zakon o vodah, pri-
praviti nacionalni program
vodnega gospodarstva, skrat-
ka spraviti na noge stroko!
Vse kar počnemo na tem po-
dročju v Celju danes, so na-
mreč ukrepi na kratek rok.
V kratkem naj bi pričeli z iz-
delavo lokacijskega načrta za
povodje Savinje od Letuša do
Celja. Financirala ga bo dr-
žava. Ker bo posegel na ob-
močje več občin, bo treba re-
šiti težave z odstopom ozi-
roma odkupom zemljišč. Pri-
čakujemo pa lahko velik od-
por prizadetih krajanov, ki
se ponekod že kaže,« napo-
veduje Vrečko.
Država po Vrečkovem mne-
nju ne posveča dovolj pozor-
nosti težavam financiranja
vodnega gospodarstva. »Ne
vem, kaj bi morali storiti, da
bi se država tako aktivno od-
zvala kot, na primer, v pri-
meru suše? Leta 1990, ko je
prišlo do ukinitve samouprav-
nih interesnih skupnosti, se
je sistem financiranja vodnega
gospodarstva podrl. Stroka pa
je pričela nazadovati.«
Za gospodarjenje z voda-
mi je danes na voljo samo še
desetina denarja v primerja-
vi z obdobjem pred letom
1990. Po poplavi 1990 ni bi-
lo denarja za popravilo ško-
de, ki ga je le-ta povzročila
na vodnogospodarskih objek-
tih. Da bi bila katastrofa še
večja, je bila leta 1998 še ena
huda poplava. »Ker na po-
dročju vodnega gospodarstva
ni načrtnega dela, je tudi mar-
sikateri strokovnjak od tu od-
šel drugam, kjer je prihod-
nost boljša. Zadnja tri leta se
zdi, da je na področju vod-
nega gospodarstva najpo-
membnejša samo reorgani-
zacija. Uprava za varstvo oko-
lja se je reorganizirala v Agen-
cijo za okolje, podjetja Ni-
vo v prejšnji obliki ni več...«
ugotavlja Vrečko
Levi ARSO?
Opozoril je še na en pereč
problem, ki se je pojavil na
občinski ravni. »Izkazalo se
je, da smo večino poplavne-
ga denarja morali usmeriti v
projekte. Celje jih namreč ni-
ma. Zakaj ne, noče nihče od-
govoriti,« pravi Vrečko. Na
seji mestnega sveta, prejšnjo
sredo, pa je župan Bojan Šrot
vendarle pokazal na krivca.
To je celjska izpostava ARSO,
je prepričan, kjer svojega dela
ne opravljajo tako kot bi ga
morali. »Še več, njihov od-
nos je neresen, neodgovoren
do tisoče občanov, ki so utr-
peli škodo v poplavah ter do
materialnih sredstev, saj je
šlo za milijardne škode! Tu-
di laški župan Jože Rajh in
žalski Lojze Posedel sta ne-
zadovoljna z delom ARSO,«
je dejal Bojan Šr-ot.
»Matija Marinček iz celj-
ske izpostave ARSO mi je
pred dvema letoma zagotav-
ljal; da so projekti in doku-
mentacija pripravljeni, sedaj
pa se je izkazalo, da to ni
res. Do projektov je pot dol-
ga, traja približno leto dni.
ARSO je letos dobil za vzdr-
ževanje in čiščenje brežin 27
milijonov tolarjev, sedaj pa
se z njimi prerekamo, ali bo-
do dela zares plačali, saj pri-
čakujejo, da naj bi stroške
poravnala kar občina sama.
Mi tega stroška ne bomo pla-
čali! Če bomo to storili le-
tos, bomo morali to početi
tudi vsako naslednje leto.
Takšen odnos izpostave je ne-
korekten!« je ogorčen celj-
ski župan.
Zaradi vsega tega so celj-
ski svetniki sklenili, da po-
ročila, ki ga je ARSO pri-
pravil za mestni svet ne
sprejmejo, ministru Kopa-
ču pa so se odločili poslati
pisno nezadovoljstvo nad
delovanjem celjske izposta-
ve ARSO.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Za operacijo ni
niicoli prepozno
Uspešna operacija prostate pri 96-letnem bolniku -
Zadovoljna bolnik in zdravnik
Povečanje prostate je bo-
Jen, ki prizadene števil-
•noške, še zlasti v poz-
letih. Težav, ki za-
^i tega nastanejo, pa ni
<rebno trpeče prenašati,
'operacijo namreč nikoli
prepozno. To znova do-
•^je uspešen poseg, ki
'je v celjski bolnišnici
|favil predstojnik urolo-
prim. Milan Žuntar,
med., pri 96-letnem pa-
»ntu.
^^den po operaciji se je
"ton Cverlin, rojen
[1907, iz Šmarja pri Jel-
odlično počutil. Tako do-
" kot že dolgo ne: »Hvala
Prej nisem mogel več
Voda se mi je stalno
^irala. Težave sem imel že
let, zadnje leto pa je
" Že resno. Imam dobre-
'n skrbnega osebnega
'^vnika dr. Janka Čakša, ki
: I® svetoval operacijo, a do-
j:'iii bila res sila, se za bol-
'■^ico nisem odločil. Bal
^ se, kako bo z operacijo
na moja leta. Pa se je
prestati. Težav nimam
' počutim se dobro, če-
^^ še malo slabotnega. A
to bo doma ob skrbi hčerke
Malčke, s katero živim, in os-
talih treh otrok, hitro mini-
lo. Tudi drugim, ki trpijo za-
radi povečanja prostate, bi
svetoval operacijo. Zelo sem
hvaležen gospodu primariju,
da me je sprejel in da je prevzel
odgovornost za operacijo, s
katero mi je olajšal in ver-
jetno tudi podaljšal življenje.
Res je strokovnjak z ogrom-
no izkušnjami. Povsem sem
mu zaupal«
Operacijo prostate skozi
sečovod (transuretralno) so
na celjskem urološkem od-
delku prvič naredili pred 25
leti, od takrat pa so jih us-
pešno naredili več tisoč.
Zlasti prvo desetletje so pri-
hajali na operacijo v Celje
iz vse nekdanje države Ju-
goslavije. Večino operacij je
opravil prim. Žuntar: »Sko-
zi sečevod operiramo bol-
nike s povečano prostato
(hiperplazijo). Ker je to po-
gosta težava, je tudi opera-
cij veliko. Pomembno je, da
za poseg ni nikoli prepoz-
no. Pacientova leta niso po-
membna, saj lahko z ope-
racijo bistveno izboljšamo
kakovost življenja tudi lju-
dem v najvišji starosti. Vsee-
no je posegov v letih, v ka-
kršnih je Anton Cverlin, ma-
lo. Veseli me, da je bil po-
seg pri njem tako uspešen.
Popolnoma se je prerodih«
Zadovoljstvo je bilo tudi to-
krat, tako kot v številnih
drugih primerih, oboje-
stransko.
MILENA B. POKLIČ
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Spodnjesavinjska
turistična inventura
Za razvoj turizma so očiščevalna akcija, prireditev in izlet premalo - Več gostov v dolini zelenega zlata
v Turistični zvezi Spod-
nje Savinjske doline (TZ
SSD) si želijo v dolino zele-
nega zlata privabiti še več
obiskovalcev, tako doma-
čih kot tujih. Pa jih pri tem
ovira večna težava - po-
manjkanjem denarja. Poleg
tega se ubadajo z razdorom
v organizaciji, kljub temu
pa je pregled celoletnega dela
pokazal nekaj dobrih rezul-
tatov.
Spodnjesavinjčani so letos
z ocenjevanjem najbolj ure-
jenih krajev in drugih objek-
tov sodelovali v državnem
projektu Moja dežela - lepa
in gostoljubna na lokalni rav-
ni. Bilo so zelo uspešni, saj
je bil Kamp Dolina iz Prebol-
da zmagovalec. Polzela in Ža-
lec sta osvojila drugo mesto,
Braslovče in tamkajšnja šo-
la pa četrto - vsi v svojih ka-
tegorijah.
Poleg tega so zaključili tri
lokalne kolesarske proge v
občinah Tabor, Žalec in Pol-
zela. Pripravljajo tudi zlo-
ženko S kolesom po Spod-
nji Savinjski dolini, ki jo bo-
do dopolnili z gostinsko in
turistično ponudbo, maja
prihodnje leto pa se bodo
vključili v evropsko kolesar-
sko povezavo na tako ime-
novani Jantarjevi poti, ki vo-
di od Dunaja do Trsta. Ob
tem so v TZ SSD, ki ji po
novem predseduje Vlado
Rančigaj, pripravili več
predstavitvenega materiala,
izvedli akcijo naj turistični
spominek, na številnih turi-
stičnih prireditvah pa zabe-
ležili izjemno dober obisk.
Še naprej pa izvajajo pro-
jekt za povečanje turistične-
ga obiska v dolini hmelja. »Že
letos je bila Spodnja Savinj-
ska dolina dobro obiskana,
povečal se je obisk v jami Pe-
kel, Nekropoli v Šempetru
in obeh muzejih na Vran-
skem, skupno pa smo zabe-
ležili za deset odstotkov več
nočitev. Po podatkih se po-
večuje število gostov, ki v do-
lini preživijo več dni, zato bo
treba razmišljati o večjem šte-
vilu nočitvenih kapacitet,«
pravi strokovni delavec Ja-
nez Kroflič. »Razvojna agen-
cija Savinja Žalec je minuli
teden od pospeševalnega cen-
tra za malo gospodarstvo pre-
jela koncesijo za razvijanje
turizma na podeželju, čemur
bomo v prihodnjem letu da-
li poseben poudarek. Mož-
nosti je veliko, tako za pove-
čanje izletniških in turistič-
nih kmetij kot za prenovo sta-
rejših hiš...«
Turizem kot
izziv
Seveda se tudi v TZ SSD
ubadajo s pomanjkanjem
sredstev, oziroma dejstvom,
da občine za razvoj turiz-
ma namenijo premalo de-
narja. »V primerjavi z gasil-
ci, pa s tem ne mislim nič
slabega, bi se morali zave-
dati, da je turizem panoga,
ki ponuja nova delovna me-
sta. Tako pa že za delo dru-
štev ni dovolj denarja. Raz-
voj turizma niso le očišče-
valne akcije, prireditve in
izleti - predvsem gre za pro-
mocijo, pripravo turističnih
produktov, uvajanje turistič-
no informacijske signaliza-
cije, ohranjanje kulturne de-
diščine...« je prepričan Ja-
nez Kroflič. Te naloge bi bile
tudi dobra osnova; za usta-
novitev lokalne turistične or-
ganizacije, s katero v Spod-
nji Savinjski dolini še ne hi-
tijo, saj čakajo na spremem-
be zakona. Ena izmed na-
log za prihodnje obdobje je
tudi postavitev informacij-
skih tabel na izvozih z av-
toceste v Arji vasi, Šempe-
tru, Šentrupertu in na Vran-
skem, za kar so že pridobi-
li potrebna dovoljenja.
Glede napovedane ustano-
vitve Turistične zveze obči-
ne Žalec v spodnjesavinjski
turistični zvezi pravijo, da
podpirajo ustanovitev novih
turističnih društev in priča-
kujejo, da se bodo vključila
v njihovo delo. »Če se bodo
v Žalcu držali dogovorov gle-
de zagotavljanja denarja za
delo TZ SSD, potem težav ne
bi smelo biti,« napoveduje Ja-
nez Kroflič.
URŠKA SELIŠNIK
Ena izmed prireditev, ki v dolino zelenega zlata vsako leto privabi precej gostov, je braslovški dan
hmeljarjev. Vendar nekateri že pravijo, da je prireditev preveč in da jih bo treba časovno bolje uskladiti.
Turističli
ples I
v Turistični zvezi Sp«
nje Savinjske doline za;
ključek letošnje sezo
pripravljajo 2. turisti^
ples, ki bo v soboto, 3. ^
vembra, ob 18. uri v £
mu krajanov na Goni
skem. Na prireditvi boj
podelili priznanja najb(
urejenim spodnjesavii
skim krajem in drugj
ocenjevanim objekto
(zmagovalci so mesto i
lec, manjši kraj Petrov
Gostišče Cizej, Osnov
šola Vransko, Zdravst
ni dom Žalec ter hmelj
ski škaf kot naj turistil
spominek, ki ga je izde
Sašo Rus iz Kasaz). Sob
ni ples bo hkrati pripra
Ijena kot javna radijskac
daja v sodelovanju z 1
diem Celje, Nastopili \
do ansambel Bratje D
brovnik, turistični krož
OŠ Šempeter, dekliški s
stet Vransko, citrar pri
Peter Napret, violinist
Jerca Vranič, kitarski di
Jasna in Vesna ter goda
kvartet s Polzele.
Asfaltiran
cesta Lok
- Kale
Krajani Lok in Kal v K
jevni skupnosti Šempfl
v Savinjski dolini so koi
no dobili odsek asfalti
ne ceste, ki povezuje«
zaselka.	i
Predsednik režijskega!
bora za gradnjo ceste J
Mitrovič se je za pomočz|
valil KS Šempeter in oW
Žalec, predsednik sveta
Šempeter Jože Randl pava
krajanom obeh zaselkovj
so pri obnovi ceste pom^
U z denarjem in delom.(
sto so predali namenu U
Mitrovič, Jože Randl in naj
lajša krajanka zaselka, p
drugo leto stara Nika Gola
Za veselo razpoloženje je
otvoritvi poskrbela folk!
na skupina KUD GrifoD
Šempetra.
T.
Zaprtje in ureditev prehoda
v letošnjem letu so se na
območju občine Polzela pri-
petile kar štiri nesreče na že-
lezniških prehodih, zavaro-
vanih samo s prometnimi
znaki. Zadnja nesreča, ki je
bila 18. oktobra, je zahteva-
la človeško življenje.
Polzelski župan Ljubo Žni-
dar pravi, da so slovenske že-
leznice večkrat opozarjali na
nevarne prehode v občini,
vendar so jim prisluhnili še-
le po zadnji nesreči. Predstav-
niki občine so se namreč s
predstavniki policije in slo-
venskih železnic že dogovo-
rili za takojšnje zmanjšanje
hitrosti vlakov na 50 kilome-
trov na uro, začeli pa bodo
tudi s postopkom za ukini-
tev enega od železniških pre-
hodov. To naj bi opravili do
konca leta, drugi železniški
prehod pa nameravajo zava-
rovati z zapornicami. Uredi-
tev takšnega prehoda stane 45
milijonov tolarjev, dodatnih
10 milijonov tolarjev pa bo-
do potrebovali za ureditev ce-
ste. Kolikšen bo prispevek
slovenskih železnic in koli-
ko bo morala za ureditev pre-
hoda plačati občina Polzela,
pa zaenkrat še ni dogovorje-
no.	US
Slovenske železnice so polzelskim opozoriloma na nevarne prehode v občini prisluhnile šele po zadnji nesreči.
Abonma za cicibane
Zavod za kulturo Žalec pripravlja Cicibanov abonma, v
katerega vpisuje otroke od petega do desetega leta starosti.
Predvidoma se bodo malčkom v Cicibanovem abonmaju pred-
stavili Kranjski komedijanti z Žogico Marogico, glasbeno gleda-
lišče Melite Osojnik s predstavo Marko skače, na sporedu naj bi
bila cirkuška predstava Mini cirkus buffetto. Plesni teater Igen
in Narobe hišica ter Mavrično gledališče Jane Stržinar Kapljica
v modrem svetu. Z abonmajskimi predstavami, ki bodo predvi-
doma ob četrtkih ob 17. uri, naj bi pričeli 22. novembra. US
Menjave namesto komasacij
Na sestanku z direktorji
spodnjesavinjskih kmetijskih
zadrug je načelnik Upravne
enote Žalec Marjan Žohar po-
leg predloga izvedbe koma-
sacij predstavil še možnost
menjave zemljišč.
Denacionalizacijski upravi-
čenci, ki so dobili vrnjeno zem-
ljo, bi se namreč lahko s seda-
njimi najemniki hmeljišč do-
govorili za zamenjavo zemljiš-
ča. To bi lahko storili sami, zgolj
z menjalno pogodbo. Če bi se
lastniki in najemniki uspeli do-
govoriti za menjavo zemljišč,
potem komasacije ne bi bile
potrebne. Takšno rešitev, ki se-
veda ne pride v poštev v vseh
kompleksih, bodo posamezni-
kom podrobneje predstavili
di v kmetijskih zadrugah, ki'
rajo za izvedbo komasacij'
seči 80-odstoten konsenz.'
je znano, morajo v Spodnji
vinjski dolini predlog izve«
komasacij pripraviti do koi
novembra, ko bo zaključeni
pis ministrstva za kmetijsf
Vesela jesen na Gomilskem
Turistično društvo Gomil-
sko je minuli teden pripravi-
lo vrsto prireditev pod naslo-
vom Vesela jesen na Gomil-
skem.
Domačinka Magdo Šalamon
je na literarnem večeru pred-
stavila svoj pesniški prvenec
Beli vrhovi. Otroci so se veseli-
li likovne delavnice, starejši pa
koncerta harmonikarskega or-
kestra Glasbene šole Risto Sa-
vin Žalec z obema kvintetoma
pod strokovnim vodstvom An-
dreje Turnšek in z ženskim pev-
skim zborom KD Gomilsko.
V soboto je bil pred Domom
krajanov na Gomilskem tržni
dan, zvečer pa glasbeno za-
bavna prireditev s podelitvijo
priznanj TD Gomilsko za naj-
lepše urejene kmetije. Najlep-
še so Urankarjeva na Gomil-
skem, Topovškova v Grajski va-
• '
si. Grahova v Šmatevžu
sletova v Zaklu. Predsedn
TD Gomilsko BoženaKosD
je ob tem predstavila prvo^
ženko TD Gomilsko. PriP"^
so tudi odbojkarski turnir^
skih ekip za prehodni po
na katerem so bile najt^j
Prebolčanke pred odbojkaJ^
mi z Vranskega, Polzele in
milskega.
t.tav^
13	NASI KRAJI IN LJUDJE

Pomagajmo
dializnim
' bolnikom!
cilj društva, ki združuje
ioli 120 dializnih bolni-
pv v dializnem centru v
^jski bolnišnici, je čim bolj
Ijjšati kakovost zdravlje-
ja in življenja bolnikom,
j so jim odpovedale ledvi-
fin so neizogibno vezani
jredno čiščenje krvi s po-
ločjo dializnega aparata
jkrat tedensko po nekaj (4
b5) ur.
To močno spremeni tok
ivljenja in gibanja, saj lah-
0 gredo, če zmorejo, samo
kraje, kjer je dializni cen-
f. Poleg doicaj stroge diete
najo pogoste težave s krv-
im pritiskom in neredko se
sodi, da morajo po dializi
ostati v bolnišnici, namesto
da bi odšli domov. Dializa na-
mreč povzroča nihanje krv-
nega pritiska, zaradi česar
jim morajo v časovno odmer-
jenem postopku narediti pro-
fil krvnega pritiska, da se lah-
ko zdravniki odločijo za te-
rapijo.
Medicina pa ima na raz-
polago poseben aparat, ki ga
v bolnišnici nastavijo za sa-
modejno merjenje potrebne-
ga profila. Ta aparat (Hol-
ter) ima bolnik ves čas pri-
ključen in ko je merilni čas
pri kraju, mu ga snamejo in
odčitajo rezultate. Tako dia-
liznemu pacientu ni treba os-
tati v bolnišnici, lahko je do-
ma, ob upoštevanju zdrav-
nikovih navodil, lahko tudi
pptuje in živi kar se da nor-
malno.
Žiro račun društva je:
50700-620-16-05-1371118-
2596261. Davčna številka:
28191943. Šifra humanitar-
ne dejavnosti: 5282586.
Bolnišnica takih aparatov
ne more posojati, pacienti pa,
ker so precej dragi, jih tudi
kupiti ne morejo (razen pre-
možnih izjem). Predragi so
tudi za društvo, ki deluje s
pomočjo prispevkov in čla-
narine, saj zanj ne bi zado-
stovala niti nekajletna člana-
rina. Društvo je že doslej ku-
pilo nekaj različnih medicin-
skih pripomočkov, ki jih da-
je svojim članom v uporabo,
a ti so bili veliko cenejši od
aparata za merjenje krvnega
pritiska.
Društvo se je s prošnjami
za enkratni namensko po-
moč že začelo oglašati pri
delovnih organizacijah in
zasebnih poslovnih firmah.
Če bo naletelo na priprav-
ljenost za pomoč, bo mor-
da lahko kupilo tudi več
aparatov, dva do tri. To bi
bilo v vehko pomoč članom
društva, pa tudi tistim pa-
cientom, ki zaradi šibkih
gmotnih razmer ne zmore-
jo niti članarine. Dializni
bolniki morajo doživljenj-
sko vsak drugi dan prežive-
ti kar pol dneva v bolnišni-
ci, s pomočjo aparata Hol-
ter pa bi jim bila prihranje-
na vsaj večdnevna hospita-
lizacija zaradi meritev ni-
hajočega krvnega pritiska.
Dializni bolniki z zaupa-
njem pričakujemo uspešen
odziv človekoljubnosti.
JURE KRAŠOVEC
Pacientka, priključena na dializni aparat. Zaradi meritve krvnega pritiska se ji je že zgodilo, da je morala
ostati na bolnišničnem oddelku, namesto da bi se z dialize vrnila k svoji družini.
Ureditev
Mestnega
trga
Arhitekt Marko Mušič iz
jubljane pripravlja projek-
(za morebitni nov kulturni
)m v Šentjurju ter ureditev
Zgornjega trga ob Jurijevi
erkvi in Mestnega trga med
bčino in spomenikom Fra-
luMalgaju.
Arhitekt Mušič meni, da je
razna in neurejena ploščad
»obstoječim kulturnim do-
oom zelo primerna za novi kul-
umi dom s prostori za knjiž-
ico, mladinski center in glas-
eno šolo. Do spomladi bo pri-
javil idejne načrte, investici-
ipa bi trajala nekaj let. V Zgor-
N trgu bo na pripravljen
Tedlog prišlo do nekaterih
?irememb, na Mestnem trgu
ti občini pa bodo postavili sta-
'ilen oder za različne priredi-
^einfontano.	TV
Projekti za prizidek na Ponikvi
Osnovna šola na Ponik-
vi je edina v šentjurski ob-
čini, ki ne izpolnjuje niti na-
josnovnejših prostorskih
pogojev za uvedbo devetlet-
nega osnovnega šolanja.
Učenci v štirih razredih obi-
skujejo pouk v dveh izme-
nah. V kraju število novo-
rojencev ne upada, zato tu-
di odločitev za gradnjo pri-
zidka k osnovni šoli.
V šentjurski občini so na-
ročili projekte za gradnjo pri-
zidka, ki bo po besedah vod-
je oddelka za družbene de-
javnosti Edija Peperka me-
ril okoli 500 kvadratnih me-
trov. V njem bo prostora za
3 učilnice, računalnico, 2
manjši učilnici za skupinski
pouk, šolsko knjižnico s pro-
storom za skupinski pouk,
prostore za učitelje in vods-
tvo šole ter garderobo za
najmlajše šolarje.
Z gradnjo prizidka na Po-
nikvi naj bi začeli poleti pri-
hodnje leto, šolski prosto-
ri pa naj bi bili v celoti ure-
jeni do septembra 2003, ko
bi se na Ponikvi prvič všo-
lah tudi šestletniki. V Šent-
jurju bodo naložbo sklad-
no z že sprejetim občinskim
programom vlaganja v šol-
ski prostor vključili v pro-
račun za prihodnje leto, ra-
čunajo pa seveda tudi na po-
lovično sofinanciranje drža-
ve.
. IS
Koncesija
ta gineico-
iošifo
dejavnost
Občina Šentjur je z zaseb-
ginekološko ambulanto
jIMmeT, ki jo zastopa gine-
in porodničar dr. Filip
. iioniti iz Celja, je v soglas-
? z Zdravstvenim domom
^itjur podpisala pogodbo o
Scesiji za ginekološko de-
'^^ost v Šentjurju.
Koncesionar bo tako od 1.
^embra opravljal celotno za-
^^no zdravstveno dejavnost
^področju ginekologije in za
^^ine na območju nekdanje
l^ine Šentjur. Doslej so ime-
^^enske v občini Šentjur z gi-
J^^ološkimi pregledi v Zdravs-
^ ^'^em domu težave in so mo-
^^ na pregled v Celje ali dru-
JV
Po trških majali Laškega drugače
Novonastali javni zavod
v Laškem »Aprilija« - Agen-
cija za razvoj turizma in
podjetništva občine Laško
- je na pobudo Planinske-
ga društva Laško organizi-
ral prvi del informativnega
pohoda po nekdanjih trških
poteh Laškega, ob desnem
bregu Savinje.
Nanj so povabili predstav-
nike občine, nekaterih pod-
jetij, šole, zavodov, turistič-
nega in drugih društev v kra-
ju, da bi skupaj sodelovali v
projektu njene ponovne oži-
vitve.
Poti in pohodu naj bi po-
leg naravnih danosti ter kul-
turno zgodovinskih objektov
ter obeležij, pridali še do-
datno ponudbo v sodelova-
nju s tamkajšnjimi domači-
jami. Obogatili naj bi jo tu-
di s kulinaričnimi in etno-
loškimi značilnostmi Laške-
ga in njene okolice. Zami-
sel je očitno padla na plod-
na tla in prisotni na infor-
mativnem pohodu so se stri-
njali, da naj se projekt raz-
vija naprej, tako da bi celot-
no pot celostno razdelali v
tehničnem in vsebinskem
smislu.
VLADO MAROT
Na pohodu so prišli tudi laški župan Jože Rajh. sekretarja občine Jure Klepec in Sandra Barachini.
direktor Zdravilišča Roman Matek, predstavniki Osnovne šole Primoža Trubarja. Komunale, ter Zavoda
za gozdove.
Denar za vodovod
Dramije
V Javnem komunalnem podjetju Šentjur so podpisali po-
godbo o kreditu, ki ga je po prijavi na razpis odobril Ekološki
sklad Republike Slovenije v višini 35 milijonov tolarjev za
dokončanje druge faze gradnje vodovoda Dramije - Ponikva.
Občina Šentjur tako uspešno nadaljuje izboljšavo vodovod-
nega omrežja, saj je v zadnjih treh letih v vodovod vložila že
preko 400 milijonov tolarjev. Ob podpisu pogodbe so direktorja
Ekološkega sklada Ljuba Žužka seznanili s predlogom, da naj
bi sklad v bodoče v šentjurski občini tudi podprl gradnjo čistil-
ne naprave v vrednosti milijardo tolarjev. Projekti so v presoji,
začetek gradnje pa je odvisen od sprejetja dolgoročnega plana
občine Šentjur in s tem zazidalnega načrta. Župan Jurij Malo-
vrh je ob podpisu pogodbe povedal, da je kredit ugoden tudi
zato, ker ne ogroža občinskega proračuna in sredstev za katera
se lahko zadolži občina.
TV
Šentjurčani letos izpadli
V	šentjurski občini so se pri Stanovanjskem skladu Repub-
like Slovenije potegovali za sofinanciranje gradnje mestne
knjižnice, v kateri bi uredili tudi nekaj stanovanj, vendar
bodo letos ostali brez državnega denarja.
V	republiškem stanovanjskem skladu so spomladi pozvali
slovenske občine, da prijavijo potrebe po soinvestiranju grad-
nje socialnih in neprofitnih stanovanj. Med tistimi, ki so se od-
zvale, je bila tudi šentjurska, z gradnjo mestne knjižnice s sta-
novanji v mansardni etaži. V skladu bodo za tovrstno soinvesti-
ranje gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj namenili 7,2
milijarde tolarjev, zgrajenih oziroma odkupljenih pa bo 1.094
stanovanj. Šentjurska kandidatura je iz razpisa izpadla, saj se
gradnja mestne knjižnice s stanovanji še ne bo začela letos, kar
je bil eden osrednjih razpisnih pogojev.
I. STAMEJČIČ
Laške mažoretke
državne prvakinje
Pihalni orkester radeških papirničarjev je bil minulo so-
boto in nedeljo odličen organizator državnega tekmovanja
mažoretnih skupin Slovenije, ki ga razpisuje Mažoretna zve-
za Slovenije, pod vodstvom predsednice Nade Skuk.
V Sloveniji je po besedah Majde Marguč, vodje mažoretk iz
Laškega, okrog trideset skupin, ki delujejo v dveh zvezah.
Mažoretna skupina iz Laškega je tekmovala v kategoriji »ju-
nior« v dveh disciplinah: delu s palico in v premikanju po pro-
storu. V obeh je dosegla prvo mesto. V prvi disciplini je sodelo-
valo šest, v drugi pa štiri skupine.
Mažoretna skupina iz Laškega, ki deluje v okviru tamkajšnje
godbe na pihala, pa se je dobro odrezala tudi na nedavnem
evropskem tekmovanju, ki je bilo letos v Angliji. V kategoriji
»senior« je med osemnajstimi skupinami dosegla deseto mesto.
VLADO MAROT
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Skrb za zapuščino
v Šmarju je potekal posvet o kulturni dediščini - Z hitrejšo obnovo
dragocenih sakralnih spomenikov
Nekdanja občina Šmarje
je bila ena najbolj bogatih
s kulturno oziroma etno-
loško dediščino, ki pa po-
gojuje tudi nenehno skrb in
finančno breme. Med po-
membne kulturne spomeni-
ke sodita tudi Marijina cer-
kev na Sladki Gori s Kal-
varijo in cerkev sv. Roka v
Šmarju, ki sta bila osred-
nji temi nedavnega sreča-
nja poznavalcev baroka,
pristojnih državnih in re-
gijskih služb za varstvo
kulturne dediščine, lokal-
nih organizacij in župnij-
skega urada v Šmarju.
Srečanje je plod prizade-
vanj šmarskega župana Jože-
ta Čakša, ki mu je v sodelo-
vanju z župnikoma s Sladke
Gore in Šmarja pri Jelšah,
Rokom Metličarjem in Mar-
kom Levetom, v Šmarju us-
pelo zbrali zveneča imena s
področja umetnostne zgodo-
vine, varstva naravne in kul-
turne dediščine in ljubljan-
skega geološkega inštituta.
Odgovorna konservatorja za
obnovo šmarskih baročnih bi-
serov, Anka Aškerc in Bog-
dan Badovinac, sta poudari-
la, da je območje Obsotelja
in Kozjanskega bogato s kul-
turno dediščino 17. in 18. sto-
letja. Po besedah Aškerčeve
so na potrebo po restavrira-
nju notranjščine sv. Roka nad
Šmarjem začeli opozarjati že
pred petimi leti, vendar opo-
zorila niso učinkovala. »Za us-
peh pri obnovi takšnega spo-
menika je nujno potrebna us-
klajenost treh dejavnikov, in
sicer lastnika, stroke in sred-
stev,« je še dodala Aškerčeva.
Bogdan Badovinac, ki
spremlja obnovo Kalvarije,
je v uvodu predstavil krono-
loški pregled obnove kape-
lic od njihove postavitve 1.
1753 dalje. Obnove so doslej
potekale postopoma, sedaj pa
bi bilo po njegovem mnenju
potrebno oblikovati program
celostne obnove. Oba odgo-
vorna konservatorja sta so-
glašala, da obnova poteka ze-
lo počasi in da bi bilo potreb-
no pospešiti dela.
Skupna ugotovitev udele-
žencev po ogledu obeh spo-
menikov je bila, da je cerkev
sv. Roka v neprimerno slab-
šem stanju kot sladkogorska.
Ker je nadaljnja obnova obeh
cerkva odvisna od predhod-
nih raziskav, bodo le-te opra-
vili prihodnjih dveh letih, na
osnovi tega pa oblikovali ce-
lovit program. Obnovitvena
dela se bodo nadaljevala tu-
di na štirinajstih kapelah.
Strokovnjaki so na srečanju
podaU obenem tudi pobudo
po primernem sogovorniku
na strani rimskokatoliške ško-
fije kot lastnice večine baroč-
nih in drugih spomenikov.
BOJANA JANČIČ
Po besedah župana Čak-
ša naj bi župnijsko gospo-
darsko poslopje v prihod-
njih letih urediti kot muzej
baroka, kjer bi bili razstav-
ljeni baročni kipi, origina-
li, v kapele pa bi zaradi var-
nosti postavili le kopije.
Kulturni hram čez leto dni
Gradnja kulturnega cen-
tra v Rogaški Slatini se je
pod okriljem tamkajšnje
mestne krajevne skupnosti,
ki je nujno potrebovala dvo-
rano za različne prireditve,
pričela že pred dobrimi dvaj-
setimi leti. Zato bi radi do
prihodnje jeseni končali z
vsemi deli, četudi bodo za-
to morali najeti kredite.
V Rogaški Slatini sicer ima-
jo zdravihško dvorano, ven-
dar nekatere prireditve po
mnenju slatinskega župana
Branka Kidriča zanjo niso
primerne. V lanskem letu so
tako uredili tudi prostore, v
katerih se sedaj nahajajo
Ljudska univerza, mladinski
center, društva in klubi, zgra-
dili pa so tudi novo kotlov-
nico in večnamensko sejno
sobo.
»Tako nam je ostala še osred-
nja glavna dvorana, ki bi naj
imela 450 sedežev,« je poja-
snil Kidrič in dodal, da so
sredstva za dokončanje tret-
jega, tako imenovanega C de-
la, zbirali kar tri leta. »Tre-
nutno zaključujemo dela v
glavni dvorani, naložba pa je
- brez opreme - vredna 142
milijonov tolarjev. Za tonsko
opremo, odrsko tehniko,
stensko razsvetljavo in osta-
lo znaša predračunska vred-
nost še dodatnih 65 milijo-
nov tolarjev. Tudi s to nalož-
bo smo uspeli na razpisu mi-
nistrstva za kulturo, od ka-
terega bomo v letošnjem in
prihodnjem letu skupno pre-
jeli 34 milijonov tolarjev.«
Slednje doslej za kultur-
ni dom ni prispevalo prak-
tično ničesar. Predviden rok
za dokončanje gradbeno
obrtniških del je junij pri-
hodnje leto, želja Slatinča-
nov pa je, da bi preostala dela
zaključili nekje do prihod-
nje jeseni. Vendar pa Obči-
na Rogaška Slatina, čeprav
za to naložbo vsako leto na-
menja okoli 60 milijonov to-
larjev, vendarle ne bo uspe-
la zbrati dovolj denarja za
dokončanje v prihodnjem le-
tu.
»Z izbranimi izvajalci se
bomo zato skušali dogovo-
riti za zamik plačil ali pa na-
jeti kratkoročni likvidnost-
ni kredit,« je povedal Kidrič.
»Ocenili smo namreč, da je
bolje, da dokončamo dvo-
rano prej, dolg pa poravna-
mo kasneje na čimbolj ra-
cionalen način.«
B. JANČIČ
Najemniki želijo
pod lastno streho
Za najem prostorov, v ka-
terih trenutno deluje slatin-
ska glasbena šola, mora ob-
čina Rogaška Slatina pla-
čevati najemnino, kar dol-
goročno ne predstavlja us-
trezne rešitve. Prav zato se
je pet ustanoviteljic, nasled-
nic nekdanje skupne šmar-
ske občine, pred tremi leti
odločilo, da zgradijo novo
glasbeno šolo v središču Ro-
gaške Slatine.
Objekt, v katerem še ved-
no poučujejo, so po dena-
cionalizacijskem postopku
vrnili upravičencem, zato
morajo za najem prostorov
plačevati. Gradnjo novega
objekta bodo sofinancirale
soustanoviteljice slatinske
glasbene šole glede na šte-
vilo vseh vključenih otrok v
glasbeno šolo in število
otrok, ki obiskujejo pouk v
glasbeni šoli v Rogaški Sla-
tini. Tako bo največji delež,
približno 70 odstotkov na-
ložbe, pokrila Občina Rogaš-
ka Slatina.
Pri tem jim bo vsekakor
prav prišla pomoč države. Na
razpisu ministrstva za šols-
tvo, znanost in šport bodo v
letošnjem in prihodnjem le-
tu prejeli skupaj 89 milijo-
nov od skupno 230 milijo-
nov tolarjev, kolikor znaša ce-
lotna vrednost naložbe. In-
vestitorji upajo, da bo glas-
ba iz nove šole zazvenela že
ob začetku prihodnjega šol-
skega leta.
B. JANČIČ
Vodovod za
Dobovčane
Med mlajše občine celjske
regije, ki so se po »osamos-
vojitvi« od matičnih občin
najbolj razvile, prav gotovo
sodijo naslednice nekdanje
šmarske občine. Občina Ro-
gatec se je letos prijavila na
razpis ministrstva za gospo-
darstvo, ki naj bi v okviru
sredstev za demografsko
ogrožena območja sofinan-
ciralo ureditev vodooskrbe v
Krajevni skupnosti Dobovec.
Na tem območju so bile v
preteklosti po besedah rogaš-
kega župana Martina Miko-
liča namreč precejšnje teža-
ve z oskrbo vode v sušnih ob-
dobjih, zlasti v zadnjih dveh
letih. Tako naj bi na javni vo-
dovod priključili približno 50
gospodinjstev, ki so imela do-
slej lastna individualna zajet-
ja. V naselju Trlično, kjer je
že bilo zajetje, so zgradili še
dodatnega, s čimer naj bi priš-
li do večjih količin pitne vo-
de. Trenutno gradijo primar-
ni del, ki ga financira obči-
na, vsi bodoči naročniki pa
bodo sofinancirali sekundar-
ni del.
Občina ima, kot pravi ^
količ, v primerjavi s sosed
njimi občinami v halošken
delu na splošno dobro ur^
jeno vodooskrbo. Tam je m
javni vodovod priključeni!
le kakšnih 20 do 30 odstot
kov gospodinjstev, medten
ko jih je v občini Rogatec do
brih 90 odstotkov. Za nalož
bo naj bi po predračunu prij
pevah približno 22 milijone,
tolarjev, od tega pa bo 8 mi
lijonov prispevalo ministrs
tvo za gospodarstvo.
Sicer pa bodo v Rogatcu
teh dneh pričeli tudi z grad
njo nadomestnega bencin
sicega servisa na novi lokj
ciji. Občina je že začela ure
jati komunalne vode in zj
vijalni pas oziroma cesto i
obrtno cono, kjer se bencin
ski servis nahaja. Petrolovj
naložba je namreč bistvene
ga pomena za občino, saj n^
bi le-ta s prostorom, kjer ji
do sedaj stala črpalka, pri
dobila pomembne površin;
za trgovinske in storitveni
dejavnosti.
B. JANČK
Najlepše
stojnice v Kozjem
Vodstvo Kozjanskega
sejma je na zaključni pri-
reditvi, na kateri so oceni-
li letošnji sejem in sprejeli
program za prihodnje leto,
podelilo tri nagrade raz-
stavljavcem, ki so imeli
najlepše urejene stojnice
na drugem Kozjanskem
sejmu.
Prvo nagrado je dobilo 01-
jarstvo Hohnjec iz Bistrice ob
Sotli, drugo Pekarna Resnik
in tretjo Čebelarstvo Kuko-
vičič, oba iz Kozja. Pohvali-
li so tudi Društvo kmetic Aj-
da za pripravo kulinaričnih
dobrot in Cvetličarno Mari
je Zaje za cvetlične aranžma
je.
Letos je razstavljalo okoJ:
40 domačinov, organizator
ji pa pričakujejo, da se bo ti
število glede na zanimanjei
prihodnje še povečalo. Vods
tvo Kozjanskega sejma sej^
na zadnjem srečanju tudi odj
ločilo za strokovno pomol
vsem, ki se želijo ukvarjati!
to dejavnostjo in so priprav
Ijeni prihodnje leto v začet
ku septembra tudi sodelovJ
ti na sejmu.
V Dobju preifzem nove avtocisterne
Ob 25-letnici tamkajšnjega gasilskega društva so v Dobju pripravili praznovanje
na katerem so prevzeli in blagoslovili novo gasilsko vozilo avtocisterno ter zaključili
s prireditvami v mesecu požarne varnosti.
Slavja so se udeležili predstavniki vseh prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvež
Šentjur s predsednikom Jožetom Zupancem in poveljnikom Stankom Artičkom. Denar zi
vozilo so zbirali na različne načine, tudi z licitacijami in dobrodelnimi koncerti, prispeva
li pa so ga praktično vsi občani in mnogi dobrotniki izven občine. Nova avtocisterna ini'
46 botrov, 13 sopokroviteljev in 11 pokroviteljev. Novo vozilo je prevzel šofer Frani
Leskovšek ml. s pomočnikoma Brankom Topličancem in Brankom Udučem, blagoslovi
ga je župnik Milan Zdolšek.	T^
15	NASI KRAJI IN LJUDJE

Od tožnika do delničarja
Med občino in Toplicami Dobrna prihaja po vložitvi tožbe do poravnave - Nov naložbeni val zamuja vsaj tri mesece
Vse kaže, da bosta obči-
Dobrna in Toplice Dobr-
rešila spor o lastništvu
pekaterih zemljišč brez tož-
Z obeh strani smo na-
jireč slišali, da naj bi priš-
lo v prvi polovici tega me-
ječa do poravnave. Gre za
yeč sto milijonov vredna
zemljišča, na meji hotel-
skih površin.
Kje so korenine spora? Del-
niška družba Toplice Dobr-
na ima v lasti hotele Dobr-
na, Vila Higiea, Švicarija in
Zdraviliški dom ter še neka-
tere druge stavbe in zemljiš-
ka. Vse skupaj je bilo nekoč
v lasti zdravstvenega doma -
zdravilišča Dobrna, pred sed-
mimi leti pa je prišlo do last-
ninjenja. Ostalo je precej raz-
ličnih zemljišč.
Nekatera so morali prene-
sti na sklad kmetijskih zem-
ljišč in gozdov, najbližja, ki
mejijo na hotele, pa so bila
marca letos vpisana kot last-
nina Toplic Dobrna. To so
pretežno nezazidana stavbna
zemljišča, po zakonu občin-
ska last. Novica, da je v zem-
ljiški knjigi vpisana kot last-
nik občinskih zemljišč del-
niška družba, je Dobrnčane
seveda šokirala.
Kaj storiti? Občina je del-
niško družbo najprej opozo-
rila. Ker se vodstvo ni od-
zvalo, je občina vložila tož-
bo ter se hkrati začela po-
govarjati z lastniki (v Topli-
cah Dobrna imata največji
delež kapitala Krekova druž-
ba ter Alea, ostali so manjši
delničarji). Uspeli so najti
skupni jezik, zato je prišlo
do »usklajevanja zemljiško-
knjižnega stanja«.
To pomeni dogovor, po ka-
terem bodo lastniki nekate-
ra doslej sporna občinska
zemljišča odkupili, druga pa
bodo spet v lasti občine Do-
brna. Še več, z zemljišči, ki
so za razvoj zdraviliškega
kompleksa vitalnega pome-
na, bo postala občina delni-
čar Toplic Dobrna. Iz Kreko-
ve družbe smo izvedeli, da
bo prišlo do dokapitalizaci-
je prihodnje leto.
Čisti računi
Dragocena zemljišča bo
delniška družba nujno po-
trebovala za svoje naložbe-
ne načrte. Na Dobrni, kjer
se je razvoj turizma ustavil
pred dvema desetletjema,
imajo končno vizijo svoje na-
daljnje poti. In to obetavno
vizijo.
Tako bi morali v prihod-
njih tednih začeti z gradnjo
novih naložb. Zaradi zem-
ljiškoknjižnega spora bodo
zasadili lopate vsaj tri me-
sece pozneje, spomladi, ko
postanejo gradbinci dražji.
Gre za gradnjo povezoval-
nega hodnika med velikim
hotelom Dobrna ter starin-
sko Vilo Higiea, kjer bodo
zgradili manjši zimsko-letni
bazen, savno ter gostinski
del. Občina načrte seveda
pozdravlja, spremembo za-
zidalnega načrta pa tiho po-
gojuje s čistimi zemljiškok-
njižnimi računi. Brez so-
glasja občinskih svetnikov
pa ima vsak investitor zve-
zane roke.
Po omenjenih prvih grad-
benih posegih nameravajo v
Toplicah zgraditi veliki let-
no-zimski bazenski kom-
pleks s savnami, z deli pa naj
bi začeli v začetku leta 2003.
Nazadnje se želijo lotiti še
najbolj znane dobrnske raz-
glednice, dotrajanega Zdra-
viliškega doma, ki naj bi ga
skupaj s Švicarijo spreme-
nili v Hotel visoke kategori-
je. Zdraviliška Dobrna bi po-
tem spet lahko privabljalo
takšne goste, kot sta bila ne-
koč Napoleonov brat Louis
Bonaparte in zapravljivi pi-
satelj Kari May.
Toda najprej je na vrsti po-
ravnava ter sprememba za-
zidalnega načrta za vse na-
ložbe. Zaradi nerešenega
spora so dobrnski svetniki
pred nekaj tedni sprejeli
spremembo zazidalnega na-
črta le kot osnutek. Vse ka-
že, da bo prišlo kmalu do
uspešne druge obravnave. Ta-
ko v občinski stavbi kot v
vodstvu zdravilišča trdijo, da
so glede zemljiškoknjižne-
ga spora tik pred poravna-
vo, dosegli naj bi jo v prvi
polovici novembra. Vse bis-
tvene stvari so rešene, ure-
jajo le še »nekaterih podrob-
nostih«.
BRANE JERANKO
Turistični razvoj Dobrne seje ustavil pred dvema desetletjema. Z začetkom novih naložb, s povezovalnim
hodnikom med Hotelom Dobrna in Vilo Higiea (na fotografiji), zamujajo vsaj tri mesece.
Odprto možnosti gradnje
Potreba po parcelah za in-
dividualno gradnjo stano-
vanjskih hiš v Slovenskih
Konjicah je iz leta v leto bolj
pereča. Končno je v Spod-
njih Prelogah na voljo kar
34 parcel.
Občinski svetniki so spre-
jeli odlok o zazidalnem na-
črtu za to območje. Za 22 par-
cel, ki so v občinski lasti, je
vpripravi razpis za prodajo.
Urejanje osnovne komunal-
ne infrastrukture (voda, ka-
nalizacija, osnovna infra-
struktura) območja je pred-
videno še letos, tako da bi lah-
ko naslednjo pomlad investi-
torji začeli z gradnjami.
Potrebe po parcelah so
brez dvoma velike, saj je bi-
lo že pred sprejetjem odlo-
ka število tistih, ki želijo gra-
diti na tem območju, večje
od števila razpoložljivih par-
cel. Prevladujejo predvsem
mlade družine. Ker gre za ve-
lik vložek občine, so svet-
niki posebej opozarjali na
potrebo po skrbno priprav-
ljenem javnem razpisu, žu-
pan Janez Jazbec pa je po-
vedal, da si občina prizade-
va, da bi odkupila tudi preo-
stale parcele. Glede na pol-
njenje proračuna pa bi po nje-
govem veljalo razmisliti še
o dodatni ugodnosti - plači-
lu parcel v dveh delih, torej
nekaj letos, nekaj pa prihod-
nje leto.
MBP
Čaicajoč na leto 2003
Na letošnji zaključni pri-
feditvi v urejenosti evrop-
skih mest in vasi Entente
[lorale, ki je bila na Irskem,
izbila Slovenija izbrana za
gostiteljico podobne prire-
(litve leta 2003.
Prireditev bo v Slovenskih
l^onjicah, ki so se skupaj z
^ičami leta 1998 prve pome-
nile na tem prestižnem tek-
n^ovanju. V Slovenskih Ko-
•^jicah je tudi sedež združe-
nja slovenskih mest in vasi,
ki tekmujejo v Entente flo-
rale, predsednik slovenske-
ga projektnega sveta za to tek-
movanje je konjiški župan Ja-
nez Jazbec, pa tudi predsed-
nik mednarodne ocenjeval-
ne žirije je Konjičan - arhi-
tekt Anton Schlaus.
Župan Jazbec ocenjuje iz-
bor Slovenije za gostiteljico
zaključne prireditve kot priz-
nanje njenim dosedanjim pri-
zadevanjem in uspehom pri
urejanju okolja. Vsekakor pa
je to tudi vzpodbuda za na-
daljnjo delo v mestu cvetja
in vina. Pri sami pripravi pri-
reditve bo tvorno sodelova-
la tudi sosednja občina Zre-
če, ki se bo leta 2003 predvi-
doma pomerila v tekmova-
nju Entente florale v katego-
riji manjših krajev. Med me-
sti bo takrat Slovenijo zasto-
pala Ljubljana.	MBP
Novo pokrivalo sv. Kunigunde
Na Gorenju pri Zrečah so v nedeljo blagoslovili obnovljeno cerkev sv. Kunigunde,
jo pisni viri prvič omenjajo leta 1391. Slovesnost je opravil naslovni škof dr. Veko-
^'av Grmič.
Zadnja leta so obnavljali notranjost cerkve, pred dvema letoma so obnovili cerkveni
^^onik, letos pa zamenjali ostrešje in 560 kvadratnih metrov kritine iz škrilja. To zahtevno
''^lo je opravil znani pohorski krovski mojster Ivan Podkrajšek, teža uporabljenega škrilja
je dosegla kar 45 ton. Prebarvali so tudi fasado na cerkveni ladji in obeh kapelah. Dela
vredna 15 milijonov tolarjev. Del denarja so prispevali ministrstvo za kulturo, občina
^•■eče in krajevna skupnost Gorenje, večino pa so prispevali krajani z materialom, delom
prispevki.	MBP
Občina se
seli
Občinska uprava v Voj-
niku, ki ima že sedem let
začasne prostore v zdravs-
tveni postaji ter še na eni
lokaciji, se bo konec pri-
hodnjega tedna preselila
v skupne prostore. Gre za
selitev v povsem prenov-
ljeno stavbo, kjer so bili
dolgo prostori vrtca in
knjižnice ter je v občin-
ski lasti. V njeno obnovo
so vložili približno 70 mi-
lijonov tolarjev. V stavbi
bo prav tako del upravne
enote, z matičarsko služ-
bo. V torek je že bil oprav-
ljen tehnični pregled.
BJ
Zlata zrna
v Zrečah
Folklorna skupina kul-
turno umetniškega društva
Vladko Mohorič in lokal-
na turistična organizacija
Rogla - Zreče so v soboto
pred Termami Zreče slove-
sno posejali dva tisoč pše-
ničnih zrn.
Gre za projekt Zlata zrna
za novo tisočletje, ki je ob
prelomu tisočletja vzklil v
majhni vasici v osrčju Prle-
kije, v Babincih. Naslednje
leto so pšenico posejali v Ju-
ro vskem Dolu, na letošnjem
Radgonskem sejmu pa so se-
tev za leto 2002 zaupali fol-
klorni skupini iz Zreč. Ta že
nekaj let skupaj s sekcijo za
ohranjanje kulturne dedišči-
ne pripravlja prikaze starih
običajev.	MBP
Dober glas do prestolnice
v Vojniku so podelili letošnja priznanja za najbolj ure-
jeno okolje. Priznanja je prejelo dvajset gospodinjstev,
tri posebna pa občina, Čepinova avtohiša in Lovska dru-
žina Vojnik.
Priznanja so podelili na petkovem praznovanju 15-letni-
ce ustanovitve ansambla Mikola. Ocenjevanja okolja pri-
pravljajo že več kot dve desetletji ter imajo vsako leto vse
težje delo, pravi predsednik TD Jože Tanšek. Po njegovih
besedah je bila nad urejenostjo vojniške okolice preseneče-
na tudi komisija Turistične zveze Slovenije, ki si jo je ogle-
dala v začetku meseca.	BJ
ill^IMBKIH SVETOV
Kabeisica po starem
VITANJE - Naročnina za kabelsko televizijo se ne bo po-
višala. Predlog Elektra Turnšek za podražitev so občinski
svetniki zavrnili in zahtevali natančnejšo obrazložitev raz-
logov za predlagano povišanje. (MBP)
Zamenjave imenovane
VITANJE - Svetniki so na mesto dosedanje članice odbo-
ra za družbene zadeve občinskega sveta Petre Polutnik ime-
novali Davida Vodovnika. Potrdili so tudi imenovanja no-
vih članov trškega sveta Vitanje in njegovega predsednika
Vilija Močenika. Bivši člani so odstopili zaradi riestrinja-
nja z lokacijo čistilne naprave. (MBP)
Vojniic o regijsiciii zadevah
VOJNIK - Občinski svet Vojnika je sprejel Regionalni raz-
vojni programa savinjske regije. Od programa, ki vključuje
vojniške projekte, pričakujejo več državnega in evropskega
denarja, pri čemer je bilo od svetnikov slišati, da je ta tre-
nutno le nekakšen sindikat občin proti državi. Vojničani so
prav tako sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda regij-
sko višje in visokošolsko središče. (BJ)
Še neicaj cestniii odseicov
VOJNIK - Občina je letos veliko vložila v gradnjo mostu v
Vojniku ter v vodovod na Frankolovem, zato za to leto sprva
niso načrtovali asfaltiranja cestnih odsekov. Zaradi veUkih
potreb so se v ponedeljek odločiU, da se jih bodo lotili še
letos, plačali pa prihodnje proračunsko leto. Gre za ploč-
nik v Višnji vasi ter cestne odseke v krajevnih skupnostih
Vojnik (Lešje, Tomaž in Pristava-Male Dole), Nova cerkev
(Novaki) in Frankolovo (Rakova steza). (BJ)
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Graščinski duhovi
nad Mozirjem
Na ponedeljkovi izredni
seji občinskega sveta v Mo-
zirju so svetniki praktično
brez pripomb sprejeli po-
nudbo Stanovanjskega
sklada RS za soinvestira-
nje gradnje neprofitnih in
socialnih stanovanj.
S tem naj bi bila končana
zgodba o graščini Brdce, po
eni strani stara že kar nekaj
let, po drugi pa izredno ak-
tualna. Lastnik velenjski Ve-
grad je nameraval 400 let sta-
ro propadajočo zgradbo, v ka-
teri je bil nazadnje samski
dom, porušiti, namesto nje
pa zgraditi stanovanjski ob-
jekt. Tem načrtom so se upr-
li nekateri Mozirjani, ki so
želeli, da se graščina obnovi
in nameni v kulturne name-
ne. Vendar je prevladala »eko-
nomska« pamet, saj bi bila
že statična sanacija objekta
občutno predraga. Poleg te-
ga so Mozirjani konec okto-
bra prejeli obvestilo nadzor-
nega sveta republiškega sta-
novanjskega sklada, da z 80
milijoni tolarjev soinvestira-
jo izgradnjo 12 stanovanj, Mo-
zirjani pa morajo do pone-
deljka obvestiti sklad, če
sprejemajo njihove pogoje.
Po izračunu mora občina iz-
gradnjo soinvestirati s 53 mi-
lijoni tolarjev, za kar bodo
morali, glede na pozitivno od-
ločitev na izredni seji, najeti
tudi kredit.
Na seji so predstavniki Ve-
grada projekt tudi podrobne-
je predstavili, po načrtih pa
bodo v prvi fazi porušili del
graščine in zgradili objekt z
18 stanovanji (poleg nepro-
fitnih in socialnih bo 6 trž-
nih stanovanj), vzporedno pa
bodo poskušali tudi z grad-
njo druge faze, po kateri bo
na Brdcah še dodatnih 20 trž-
nih stanovanj. Prvo fazo bi
lahko zaključili v slabem le-
tu in pol, če...
V zgodbi o Brdcah se je
pokazala manjša nepopol-
nost, saj je ljubljanska nadš-
kofija vložila zahtevek za de-
nacionalizacijo. Po podatkih
vračilo graščine v naravi ni
možno, zato morajo poča-
kati, da bo cenilec opravil
delo in bo nadškofija preje-
la ustrezno odškodnino. Do
takrat mozirska upravna eno-
ta ne izda dovoljenja niti za
rušenje bivšega samskega do-
ma. To bo vsekakor za ne-
kaj časa zavleklo gradnjo,
poleg tega pa se bo zagoto-
vo pojavil še problem z ure-
ditvijo dovozne ceste, ki je
v občinski lasti, poteka pa
mimo šole in vrtca.
U. SELIŠNIK
itllBČilfSKIH SVETOV
Vsa dežurstva v iUiozirju
GORNJI GRAD - V Zgornjesavinjskem zdravstvenem do-
mu so se pred časom dogovorili, da bodo ob petkih popoldne
zdravniki dežurali v svojih ambulantah. Drugače je čez noč
in ob vikendih dežurna služba urejena v Zdravstvenem domu
v Mozirju, le ob petkih popoldne so štirje zasebniki in štirje
zdravniki v javnem zdravstvu dežurali v svojih ambulantah.
Zato je neredko prihajalo do zmede, ker bolniki niso točno
vedeli, kje je dežurna ambulanta. Problem so predstavili tudi
svetnikom v Gornjem Gradu, ki so pozvali vse župane, naj
posredujejo, da bi bila celotna dežurna služba urejena na
enem mestu, torej v zdravstvenem domu v Mozirju.
Kredit za cesto
MOZIRJE - Po sklepu občinskih svetnikov bodo v občini
najeli kredit pri ribniškem javnem skladu za regionalni raz-
voj. Dodatna sredstva Mozirjani potrebujejo za poplačilo
sanacije ceste na Gneču, ki je stala 18 milijonov tolarjev,
država pa je iz naslova demografsko ogroženih območij na-
menila samo 4 milijone tolarjev. Poleg svetnikov mora na-
jetje kredita odobriti tudi ministrstvo za finance, tako da se
bo postopek po besedah župana Jožeta Kramerja vlekel še
približno leto dni.	US
Savinjsice
novice tedniic
Zgornjesavinjski časopis
Savinjske novice je po 33
letih izhajanja postal ted-
nik.
»Časopis vsebinsko ni ko-
renito spremenjen, poskušali
smo le obogatiti nekatere ru-
brike. Glavni adut, na kate-
rega stavimo in zaradi kate-
rega smo s 14-dnevnega prešli
na tedensko izhajanje, pa je
aktualnost informacij,« pra-
vi glavni in odgovorni ured-
nik Franci Kotnik. Savinj-
ske novice so luč sveta ugle-
dale kot občinsko glasilo te-
danje občine Mozirje, več kot
dvajset let pa so izhajale kot
mesečnik. S spremenjenim
izdajanjem v uredništvu ra-
čunajo, da bodo po časopisu
raje posegli tudi mladi bral-
ci, ki si želijo hitrejših infor-
macij.
O spremembah in praktič-
nih posledicah so se pogovar-
jali tudi minuli petek na sre-
čanju lokalnih časopisov s
Celjskega, ki so ga pripravili
v Šport centru Prodnik v Ju-
vanju. Srečanje so izkoristi-
li za izmenjavo izkušenj, v
prvi vrsti pa je bilo namenje-
no izobraževanju sodelavcev
za pisanje boljših in slovnič-
no popolnejših tekstov.
US, Foto: CS
Franci Kotnik
Kaseta Podbregarjeviii
fantičev
Rosno mlada fantiča iz
Podvolovljeka, Joško šte-
je osem, bratranec Jaka pa
dvanajst let, sta minuli te-
den v sodelovanju s števil-
nimi prekaljenimi glasbe-
nimi mački predstavila ka-
seto z naslovom Moja do-
lina.
Mlada glasbenika že več let
pridno vadita, obiskujeta na-
zarsko glasbeno šolo, seve-
da pa pri Podbregarjevih v
Podvolovljeku ne pozabijo ni-
ti na šolske obveznosti in igro.
Starejši Jaka je s klarinetom
prejel že več priznanj, tudi
na državni ravni, poleg tega
pa igra na harmoniko. Mlaj-
ši Joško skrivnosti glasbe
spoznava od drugega leta, ko
je »pomagal« starejšemu med
vajami. Sedaj igra na bariton,
oba skupaj sta se predstavila
že na številnih koncertih, rada
pa zaigrata tudi naključnim
obiskovalcem, ki se ustavijo
v idihčnem domu na koncu
podvolovlješke doline.
Pri nastajanju kasete Mo-
ja dolina so bili mladima glas-
benikoma v vehko pomoč
Anton Mlačnik, Vera Kum-
prej in Ivica Cvikl, ki so na-
pisali besedila, za glasbo pa
sta poskrbela Bojan Zeme in
Miro Kline. Petkovo predsta-
vitev v prepolnem nazarskem
kulturnem domu so s svoji-
mi nastopi obogatili mnogi
glasbeniki, ki vedo, koliko
truda je treba vložiti v nasta-
nek glasbenega izdelka. Ve pa
se, ima poleg obeh družin naj-
več zaslug za muzikalno us-
merjenost vnukov stara ma-
ma Lizika, ki oba fantiča ne-
nehno spremlja, spodbuja in
nenazadnje tudi prevaža -
skupno so že samo na poti iz
Podvolovljeka do glasbene šo-
le v Nazarjah nabere lepo šte-
vilo kilometrov.
US
Foto: C. SEM
Mlada muzikanta s staršema in staro mamo.
DESKANJi
PO SPLETU
iUiaia šola
svetovniii religij
Ob vojni v Afganistanu
in dogodkih pred njo, ki jih
nekateri zahodni politiki na
vsak način poskušajo pred-
staviti kot spopad dveh re-
ligij in ne kot spopad med
tistimi, ki imajo in tistimi
ki nimajo, sem se večkrat
vprašal, ali sploh vemo, kaj
predstavlja posamezna ve-
roizpoved in kaj so tisti os-
novni zakoni posameznih
svetovnih ver. Zato sem poi-
skal stran, ki razlaga os-
novne nekaterih največjih
svetovnih religij. Imenuje
se Religions of the World
(http://emuseum.manka-
to.msus.edu/cultural/reli-
gion).
Na njej je na dokaj eno-
staven, skoraj instant način
predstavljeno šest svetovno
najbolj razširjenih religij: is-
lam, judaizem, budizem,
animizem, krščanstvo in hin-
duizem. Saj ne trdim, da gre
za najbolj podrobno in po-
globljeno predstavitev ome-
njenih religij, kljub temu pa
je na voljo dovolj informa-
cij za nekakšno splošno sa-
moizobraževanje. Zdi se mi,
da je to tudi namen te strani.
Vsaka vera je predstavlje-
na s petimi osnovnimi po-
glavji: osnovna verovanja,
zgodovina, slovarček izra-
zov, zemljepisna pokritost in
povezave na sorodne strani.
Kaj naj še dodam? Mislim,
da je to dovolj za tisto os-
novno znanje, ki bi ga vsak
omikan Zemljan moral ime-
ti o svetovnih religijah. No,
tudi tisti, ki so tovrstno zna-
nje že osvojili, utegnejo najti
kakšno zanimivost. Zelo za-
nimivo branje se mi je zde-
lo predvsem v poglavju o ani-
mizmu, primarni človeš^
veri, ki se je v takšni ali dm
gačni obliki pojavljala sko
raj po vsem svetu. Tu g[
predvsem za verovanja pr
mitivnih, izvirnih Ijudstei
kjer je šlo za prepričanje, i
je duša ločena od telesa pre
rojstvom in po smrti in s
za časa življenja naseli v t(
lesu, z njim pa komunicii
preko možganov in živčni
ga sistema.
Morda utegne kakšnega f;
na skupine Siddharta zanj
mati podatek, da je bilo ta
ko ime človeku, na katere
ga učenjih je pol stoletja prei
našim štetjem nastal budi
zem. No, tudi fani Nirvan
bodo lahko prebrali kaj za
nimivega v tem poglavju. Za
nimivo je, da se Nirvana ko
stanje duha omenja tudi
hinduizmu. Kakorkoli že
prepričan sem, da obstaja ka
nekaj spletnih strani, ki se
to tematiko bolj podrobn
ukvarjajo, toda za hitro n
ferenco je tole kot nalašč.
Ko smo že pri hinduizm
- najbolj me je presenetil po
datek, da so lahko Hinduj
politeisti, monoteisti, pantei
sti, agnostiki ali ateisti, pa bo
do še vedno pripadniki te r«
ligije. Stvar je, kot pravi b<|
sedilo na strani, malce bo|
zapletena in ne povsem po
jasnjena. Seveda verjam^il
da je tako. Kdo pa pravi, J
je mistika sploh bila kdaj enfl
stavna zadeva?
Vasja Ocviii
vasja@slowvvwenia.coD
Prostori za ustvarjalnost
V Velenju so proslavili
petletnico delovanja svoje-
ga mladinskega centra, ki
so ga razširili z novimi
prostori za učilnico in
študentski klub.
Ta se je lepo uveljavil, saj
so pripravili več kot 500 raz-
ličnih dogajanj, center pa je
postal priljubljeno zbirahš-
če mladih. Zdaj so v Rdeči
dvorani, kjer gostujejo, na
novo uredili dodatnih 170
kvadratnih metrov površin,
namenjenih delovanju šaleš-
kega študentskega kluba. Na-
menu so predali prenovlje-
no učilnico s čitalnico, kjer
so ob pomoči ministrstva za
informacijsko družbo posta-
vili tudi računalnike in V^
dobili opremo za digitali'
snemalni studio. V teh pr"
štorih bodo imeli mladi bre^
plačen dostop do internet^
tudi v prihodnje pa bodo^
prostorih mladinskega cei*
tra pripravljali prireditve
ustvarjalne delavnice.
KRONIKA
17
Gajšek zlorabil
svoj položaj
Direktorju ZPI pogojna sodba na štiri leta zapora - Gajšek le žrtev
političnih spletk?
jja okrajnem sodišču v
^ju je sodnica Barbara Žu-
0	~ Kune v torek, 30. ok-
iDja, direktorju Zavoda za
Ijniranje in izgradnjo Mi-
fiU Gajšku izrekla pogoj-
ni sodbo na štiri mesece ža-
nra, če bi v obdobju dveh
^ storil podobno kaznivo
ejanje. Hkrati bo moral
lačati tudi stroške kazen-
Itega procesa, pri sodbi pa
J upoštevali njegovo do-
edanjo nekaznovanost.
Kot je že znano, je Mirana
;ajši^a obtožnica bremenila
brabe uradnega položaja,
jjje Gradbeništvu Božičnik
[dal potrdili, da je kupnina
1	komunalni prispevek za
[avbno zemljišče ob Ljub-
anski cesti v Celju v celoti
lačana in mu tako vpis last-
inske pravice za omenjeno
anljišče v zemljiško knji-
d. Sodnica Barbara Žumer
Kune je mnenja, da bi Gaj-
ek moral vedeti, da asigna-
^ni plačilo. Z izdajo potr-
ila je »izrazil svoje hotenje
ziroma je potrdil tisto, kar
ifdrži«, je zapisala v obraz-
ižitvi sodbe. Nakazilo kup-
ine še vedno poteka, kon-
ilo pa naj bi se konec tega
!ta, ko naj bi Nepremični-
e odplačale zadnji obrok.
Gajšek je bil nad obsodbo
izredno presenečen, čeprav
je ni želel komentirati.
Obtožilna
anonimka
Presenečena pa je bila tu-
di sodnica Žumerjeva, ko je
v začetku tega tedna dobila
anonimno pismo, ki sicer ne
more biti dokazno gradivo.
V njem nepodpisani delavci
celjskega zavoda za planira-
nje in izgradnjo navajajo, da
so Gajška nekateri že večkrat
opozorili, da zaradi neplača-
ne kupnine Božičniku ne sme
izdati potrdila in da je po-
trebno z njim prekiniti po-
godbo. Zaradi tega naj bi do-
ločene tudi degradiral, kar je
sam Gajšek odločno zanikal.
Njegove navedbe je potrdila
tudi ponedeljkova priča di-
rektorica občinske uprave
Darja Pavlina, saj bi za pre-
mestitev določenih oseb na
druga delovna mesta morala
zadnji podpis dati ravno ona.
Pavlinova je namreč Gajškova
nadrejena. Ponovila pa je že
staro dejstvo, da so na celj-
ski občini sklepali, da je bi-
la s terjatvami, ki jih je ime-
lo Gradbeništvo Božičnik do
stanovanjskega podjetja Ne-
premičnine in Mestne obči-
ne Celje, kupnina že plača-
na.
V ponedeljek so kot pričo
zaslišali tudi vodjo zemljiš-
ke knjige Dragana Ojdani-
ča. Po njegovih besedah pri
vpisu v zemljiško knjigo ved-
no zahtevajo izpolnjevanje
kupoprodajne pogodbe. Ker
je v tem primeru pogodba do-
ločala tudi predložitev potr-
dila o plačani kupnini, brez
njega ne bi izvršili vpisa, če-
tudi je bil to predlog proda-
jalca - torej Mestne občine
Celje, pravi Ojdanič. Zahte-
va po natančnem izpolnjeva-
nju kupoprodajne pogodbe
temelji zgolj na praksi, med-
tem ko v zakonodaji oziro-
ma predpisih takšne določ-
be ni.
Žrtev
politike?
Konrad Plauštajner, za-
govornik Mirana Gajška, je
že napovedal pritožbo, zaen-
krat pa ne napoveduje mož-
nosti zasliševanja novih
prič. Osebno je mnenja, da
je Gajšek le žrtev političnih
spletk.
»Tu mislim tiste, ki želijo
preko 'raznih Gajškov' obra-
čunati s svojimi političnimi
nasprotniki. Če bi bil Gajšek
direktor neke nepomembne
ustanove in ne bi imel oseb-
nih odnosov s političnimi
osebami, ne bi bil danes na
sodišču,« je prepričan Plau-
štajner.
Da Gajšek ni bil »vsem v
zadovoljstvo«, kaže tudi ano-
nimno pismo, za katerega
sam dopušča možnost, da je
prišlo od drugod in ne iz Za-
voda za planiranje in izgrad-
njo Celje. Sodba še ni prav-
nomočna.
SIMONA ŠOLINIČ
Miran Gajšek
^MNIKRIMICI
Napadel
starko
v soboto, 27. oktobra, je
sEfenkovi cesti v Velenju
leznani storilec napadel
'5-letno A.K. Nesramnež
"je potisnil naprej, tako
l^je padla po tleh, nato
ji je iz rame vzel žen-
■Iso torbico in pobegnil.
^Bienjena ni bila oškodo-
'3na za večji znesek denar-
velja pa opozoriti na
•^čjo previdnost v bolj od-
maknjenih ulicah in samot-
nih krajih.
Odnesel
gotovino
J^ajdejo se tudi takšni, ki
malo malico pri tatin-
delu pomenijo kom-
'"lirana vozila. V noči na
27. oktobra, jevTru-
j^rjevi ulici v Celju bil na
do sedaj neimenovani
tat. Očitno se mu je na obra-
zu narisal veeelik nasmeh,
saj je iz vozila lastniku vzel
skoraj pol milijona tolarjev.
R.V. odslej po vsej verjet-
nosti ne bo več (manj pa tu-
di ne) v vozilu puščal de-
narja.
Dobil antraks?
Minuli teden C.V. iz Ce-
lja ni mogel biti dolgo ve-
sel, ko je dobil pisemsko po-
šiljko. Ko jo je odpiral, se
mu je po rokah posul bel
prah. Ah je bil to le ščepec
pecilnega praška in hudo-
mušnosti ali pa je šlo resnič-
no za antraks, bodo poka-
zali rezultati preiskave, saj
je pošiljko pod drobnogled
že vzel veterinarski inšpek-
tor. Naslovnik pošte pa je
že opravil vse potrebne
zdravstvene ukrepe. Le kdo
je bil pošiljatelj? Menda je
bil na kuverti žig pošte Sta-
hovica...
Umrl traktorist
^ ponedeljek, 29. oktobra, se je v Zbelovski gori
JSodila tragična prometna nesreča. Smrtno se je po-
^srečil domačin, 55-letni M.K. Med vožnjo po gozdni
in po strmem klancu navzdol je v ostrem de-
ovinku izgubil oblast nad vozilom. Najprej je
^Peljal na nabrežino, nato pa se je traktor prevrnil
Voznika in ga tako hudo poškodoval, da je umrl na
nesreče.
Najden
mrtev
v ponedeljek, 29. okto-
bra, so v stanovanjski hiši
v Žalcu našli truplo 56-let-
nega moškega. Preiskoval-
ni sodnik je odredil sod-
no obdukcijo, ki pa je po-
trdila ugotovitve z ogleda
kraja dogodka. Šestinpet-
desetletnik naj bi ob ne-
srečnem padcu utrpel ta-
ko hude poškodbe, da je
na kraju umrl.
Zbil peško
v prometni nesreči, ki se
je zgodila v sredo, 24. ok-
tobra, izven naselja Hreno-
va, se je hudo ranila peška,
77-letna N.L. iz Vin pri Voj-
niku. Vanjo je trčil voznik
tovornega vozila, 45-letni
P.G.. V blagem ovinku jo je
kljub izmikanju s sprednjim
delom zbil po cestišču. Voz-
nik tovornega vozila za vož-
njo ni imel ustreznega voz-
niškega dovoljenja, peška pa
pri hoji ni uporabljala od-
sevnega telesa za večjo vi-
dljivost.
NOCNECVETKE
•	Pod nosom se bo lahko
obrisal tatič, ki so ga prijeli
na delu v eni od dobro zalo-
ženih celjskih trgovin. Za tri-
deset tisočakov bi se lahko
mastil, če bi bil bolj podko-
van v svojem početju. Za to-
liko denarcev si je namreč že-
lel pod srajčko naložit pra-
vega, okusnega kraškega pr-
šuta. A je pršut ostal na poli-
cah, tatič pa lačnih ust in kru-
ljavega trebuha.
•	Kot je videti, so zadnje ča-
se v modi takšne in drugač-
ne pošiljke. Ena je pretekli
teden doletela tudi neko ban-
ko v Celju. V njej so pošilja-
telji bolj specifično oprede-
lili svoj namen. Da bodo oro-
pali banko naslednji dan ob
desetih, so jim obljubili. Iz-
kazalo pa se je, da je (k sre-
či) bila to le prazna obljuba,
saj ni bilo 24. oktobra leta
gospodovega o potencialnih
roparjih z vrečami za denar
ne duha ne sluha...
•	Te dni so si na Celjskem
po dolgem času znova malo
delili brce v zadnjo (že vse-
ga vajeno) plat. Sporekla naj
bi se dva Antona. Kateri An-
ton pa je bil tisti, ki je brco
podaril svojemu soimenjaku,
nam ni uspelo izvedeti. Ve-
mo pa, da je vsaj en Anton
dobil predlog sodniku za pre-
krške.
• Za spovednico je prime-
ren tisti, ki je stegnil svoje
roke na pokopališču v Gali-
ciji. Tam si je naprtal šestde-
set centimetrski sveti kipec
iz nagrobnega spomenika in
izginil v noč. Kam ga bo po-
stavil, policisti še preiskuje-
jo. Mogoče pa se bo ob njem
le pokesal svojih dejanj.
Radarske
kontrole bodo...
•	jutri, 3. novembra, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Velenja;
•	v nedeljo, 4. novembra, dopoldne na območju Žalca,
popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v ponedeljek, 5. novembra, dopoldne na območju Vele-
nja, popoldne pa na območju Celja;
•	v torek, 6. novembra, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Žalca;
•	v sredo, 7. novembra, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Velenja;
•	v četrtek, 8.novembra, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Celja.
Prijeli savinjskega
piromančka
Najprej zakuril, nato pa nameraval gasiti - Zakaj je
požigal, še sam ne ve
v Sv. Lovrencu pri Prebol-
du je 29. septembra nezna-
nec podtaknil požar na gos-
podarskem poslopju, last
F.K. Ogenj je, k sreči, takrat
opazil mimoidoči, ga poga-
sil in preprečil nadaljnjo ka-
tastrofo.
»Zaradi okoliščin tega po-
žiga, podobnim nekaterim
prejšnjim, smo še z večjo in-
tenzivnostjo nadaljevali s
preiskavo. Vanjo smo vklju-
čili tudi kriminalistično teh-
niko in laboratorij centra za
kriminalistično-tehnične
preiskave pri generalni poli-
cijski upravi v Ljubljani,« pra-
vijo na PU Celje. Savinjske-
mu piromanu so bili dnevi
na prostosti šteti. Več kot očit-
no ga je izdajala strategija
podtikanja požarov. Pri prei-
skavi zadnjega požara so po-
licisti posumili na 18-letne-
ga J.S. iz okolice Prebolda
in v pogovoru z njim slišali
še priznanje, da to ni edini
njegov požig. Na območju
Prebolda in Svetega Lovren-
ca naj bi jih storil še več.
Škode na
pretek
Konec maja naj bi vstopil
v zgornji del gospodarskega
poslopja, last T.D., v Svetem
Lovrencu in tam zanetil su-
ho krmo. V požaru je nasta-
lo za okrog milijon tolarjev
gmotne škode. Dva meseca
kasneje je na Reški cesti v Pre-
boldu zanetil suho slamo,
spravljeno na vozu pod ko-
zolcem, last M.B. Celoten ob-
jekt je zgorel do tal. Gmot-
no škodo so ocenili na dva
milijona tolarjev. Tretjega av-
gusta je zagorelo znova v Sv.
Lovrencu. Tam naj bi zane-
til suho travo, naloženo v
stranskih latah gospodarskega
poslopja, last VG. Ognjeni
zublji so objekt popolnoma
uničili. Škode je bilo za de-
set milijonov tolarjev.
Požigal in
gasil?
Izbiral je objekte v bližini
svojega doma, do njih prišel
peš ali pa s kolesom. Vsi pož-
gani objekti so bih v bližini
ceste, tako da se jim je J.S.,
največkrat ponoči, približal,
ne da bi ob tem vzbujal po-
sebno pozornost. Za razširi-
tev požara je največkrat upo-
rabil suho krmo, ki je že bi-
la spravljena v objektih.
Osumljeni ne ve zakaj je to
počel, z nobenim od oško-
dovanih ni bil v sporu, svoja
dejanja pa je vedno obžalo-
val. Vedno se je vrnil na kraj
požara in želel pomagati pri
gašenju, a mu gasilci zaradi
njegove neustrezne oprem-
ljenosti tega niso dovolili.
Preiskovalni sodnik je zanj
odredil pripor. Takšni poži-
gi (z zelo podobnimi značil-
nostmi) so že od leta 1996
stalnica tudi v Braslovčah. To-
da zbrana obvestila in infor-
macije kriminaliste niso ni-
koli pripeljala do pravega sto-
rilca. Zato še vedno napro-
šajo vse, ki bi karkoli vedeli
o teh primerih, naj pokliče-
jo na telefonsko številko 113.
SIMONA ŠOLINIČ
18
ŠPORT
Šmarčani vrnili dolg,
a izgubili Prašnikarja
Velenjčani zasenčili vodilne Ajdovce - Celjani bodo kaznovani
Era Šmartno je v žariš-
ču dogajanja. Priborila si
je polfinale pokala NZS,
znova je zmagala na gosto-
vanju, privoščila pa si je že
tretjega trenerja po 14. kro-
gih lige Simobil. Rudar ima
ekipo zvenečih imen, kar
je izkoristil strateg Vojislav
Simeunovič. Na klopi je pu-
stil Boruta Arliča, sina
predsednika kluba, in pre-
pričljivo premagal Primor-
je. CMC Publikum je po po-
razu v Murski Soboti pre-
jel komplimente s klopi Mu-
re. Luka Bonačič je po zma-
gi hvalil predvsem moštvo
Marijana Pušnika, ki pa se
ni dal zavesti, temveč je de-
narno kaznoval dežurne
krivce.
Ocena nogometnih kritikov
je že nekaj časa enotna: Pri-
morje in Era sta zelo pozitiv-
no presenetila. Medsebojni
dvoboj v pokalu so dobili
Šmarčani, prvenstvenega pa
so izgubili v nevsakdanjih
okohščinah, ki so dvignile ve-
liko prahu. Konj, za katerim
se veliko praši, pa je nedvom-
no Bojan Prašnikar.
Predvideni
scenarij se je
uresničil
že pred srečanjem se je ve-
liko govorilo, da je to zad-
nja tekma Bojana Prašnikar-
ja na klopi Ere iz Šmartne-
ga. V klubu so prejšnji teden
namreč k sodelovanju priva-
bili celjskega trenerja Stane-
ta Bevca, ki je na začetku le-
tošnje sezone vodil moštvo
Živil Triglava, pri katerem so
tokrat gostovali Erini nogo-
metaši. Govorice o odhodu
v Maribor je Prašnikar potr-
dil na večerji po zmagi v Kra-
nju. Tam se je tudi ganjen po-
slovil od svojega moštva in
Bevcu zaželel veliko uspeha
pri vodenju ekipe v nadalje-
vanju prvenstva. Vprašanje
je, kaj bi se zgodilo, če Šmar-
čani v Kranju ne bi osvojili
vseh treh točk. Vendar je bi-
la tokrat sreča na njihovi stra-
ni in z izjemnima zadetko-
ma Danijela Repovža in Jo-
vice Viča so se lahko veseli-
li nove zmage na gostovanju
in vrnili Gorenjcem domači
poraz. Bojan Prašnikar pa se
je tako častno poslovil od lju-
biteljev šmarskega nogome-
ta. Razplet tekme v Ljudskem
vrtu na dogovor med mari-
borskim klubom in najtro-
fejnejšim slovenskim klub-
skim trenerjem ni vplival, saj
je bila odločitev znana že pred
začetkom srečanja. Prašni-
kar je obljubil nadaljne so-
delovanje z moštvom ob Pe-
ki in poudaril, da si ekipa vse-
kakor zasluži vse pohvale za
prikazano v letošnjem pr-
venstvu, tako da obstanek v
ligi ne bi smel biti več vpraš-
ljiv. Stane Bevc je tako v prvi
polovici sezone že tretji tre-
ner v Šmartnem in povsem
upravičeno nas lahko skrbi,
ali se bodo številne menjave
trenerjev poznale pri igri Eri-
nih nogometašev. Do zimske-
ga odmora, ki bo zagotovo
zelo dobrodošel, bo novi tre-
ner še bolje spoznal moštvo
in si nato lahko pripravil na-
črt za nadaljevanje dobrih
predstav.
Po 0:6 sledilo
3:0
Velenjski knapi so na do-
mačem igrišču popolnoma
zasenčili vodilne Ajdovce.
Mnogi so se upravičeno spra-
ševali, kako lahko takšna eki-
pa, kot je v soboto gostovala
v Velenju, vodi na lestvici li-
ge Simobil. Kritičen je bil tudi
gostujoči trener Ivan Buljan
predvsem zaradi nediscipli-
ne v igri določenih igralcev.
Seveda pa je razumljivo, da
nobena ekipa ne more zma-
govati skozi celotno sezono.
Velenjčani so bili tokrat vid-
no motivirani, saj bolečega
poraza v Ajdovščini, ko so
prejeli pol ducata golov, za-
gotovo še niso pozabili. Po
mnenju mnogih je bila to ena
boljših predstav zelenočrnih
v letošnji sezoni. Prvi mož
na igrišču je bil nedvomno
Željko Spasojevič, ki je po-
vedel domače v vodstvo z 1:0,
sodeloval pa je tudi pri preo-
stalih dveh zadetkih. Trener
Vojislav Simeunovič je to-
krat začel z malce spreme-
njeno postavo. Na klopi je
ostal Borut Arlič, ki neka-
ko ne najde več tiste prave
forme iz začetka prvenstva.
Priložnost v napadu je tako
dobil Alen Mujanovič in jo
tudi izkoristil, saj je v 6L mi-
nuti postavil končni izid sre-
čanja 3:0. Lahko bi rekh, da
je bilo tekme takrat tudi ne-
kako konec, saj so se nogo-
metaši Primorja povsem vdali
v svojo usodo, domači pa so
rutinirano zadrževali visoko
prednost. Gledalci, na stadio-
nu Ob jezeru se jih je zbralo
kakšnih tisoč, so tako že pred
koncem množično zapušča-
li tribune, saj kaj veliko od
tekme res niso več imeli.
Plače bodo
manjše
Trener Marijan Pušnik je
po porazu v Murski Soboti
že v slačilnici in nato v av-
tobusu nadrl svoje varovan-
ce, do večerje v gostišču Ši-
ker pa mu ni bilo. Denarne
kazni je najavil Aleksandru
Radosavljeviču, Robertu
Korenu, Domnu Beršnja-
ku, potrli pa so ga tudi Oli-
ver Bogatinov, Aljoša Siv-
ko in Vladislav Lungu. »Ne
trudijo se dovolj. Na sredi-
ni igrišča so izgubili preveč
dvobojev. Opozoril sem jih
na bistvene zadeve, ki jih ča-
kajo: trda igra Mure, temu
prilagojen sodniški kriterij
in Franc Cifer v konici na-
pada. Vse se je uresničilo,
a jim svarila niso koristila.«
Domači so povedli že v 8.
minuti, do konca tekme pa
so trikrat zatresli okvir go-
la. Publikum je pregovorno
imel pobudo, priložnosti
Mitje Brulca pa so ostale
neizkoriščene. V postavi
smo pogrešali Gregorja
Helbla, kajti njegova ostrost
je primerna na gostovanjih,
Sebastjan Gobec pa bi, ko
je treba »pometati« na sre-
dini, moral dobiti odgovor-
nejšo nalogo. Domači stra-
teg Luka Bonačič se je pri-
družil Branetu Oblaku in
se proti Celjanom zaprl v 2.
polčasu, potem pa dejal:
»Pravijo, da igra Publikum
najlepše. Predvsem menim,
da igra najbolj napadalno v
Sloveniji. Predvideval sem,
da se bomo težko kosali z
njimi do konca, zato smo v
uvodu krenili odločno na za-
detek.« Opisovanje sodniš-
kih zmot v škodo Celjanov
lahko postane dolgočasno,
očitno pa se bodo še nada-
ljevale, čemur smo bili pri-
ča v Prekmurju. Pred gosto-
vanjem Olimpije bosta
Mestna občina Celje in Mer-
cator podpisala pogodbo, ki
napoveduje tektonski pre-
mik v celjskem nogometu in
nasploh športu v mestu ob
Savinji. »Namen postavitve
Ljubljančanov bo osvojitev
točke. Mi pa bomo zaigrali
tako, da bo trava frčala«, je
svojemu »fajterstvu« ostal
dosleden Pušnik.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
foto: GAŠPER DOMJAN
Željka Spasojeviča (v sredini) je kljub poškodbi možno zaustaviti le nedovoljeno.
NA KRATKO
Ljubljana: V 3. krogu DP
so se celjske hokejistke z
Olimpijo razšle brez zadetkov.
V dobri igri celotnega moštva
se je posebej odlikovala vra-
tarka Ajda Zekič. (J. K.)
Ljubljana: V 2. krogu dr-
žavne lige za pionirje in mla-
dince v streljanju z zračnim
orožjem, so strelci naše regi-
je dosegh nekaj odličnih re-
zultatov. Najbolje sta se odre-
zala Davor Mlinarič (SD Li-
boje) in Uroš Taškar (SD Du-
šan Poženel), ki sta osvojila
prvi mesti v svojih kategori-
jah. SD Juteks Žalec je dose-
glo ekipno L mesto pri mlaj-
ših mladincih z zračno puš-
ko, SD Dušan Poženel pa pri
mladincih z zračno pištolo.
Novo mesto. Polje: V 6.
krogu LB DRL je celjska Ce-
leia visoko premagala Novo
mesto z 51:19. Razpoložena je
bila predvsem celjska šester-
ka Strmšek (10 zadetkov), Sa-
vič, Jeriček (po 9), Kikanovič
(6) ter Bilič in Dragšič ( po
5). Druga celjska ekipa, PUV
Nivo, je izgubila proti Polju s
40:24. Najboljše pri Celjan-
kah so bile Zorko (6), Ivezič
(5), Jug (4) ter Skutnik in Mir-
nik (po 3). (J.K.)
Munchen: Velenjska teniš-
ka igralka Katarina Srebotnik
bo v paru s Tino Križan prvič
nastopila na ženskem masters
tunirju Sanex Championships
z nagradnim skladom 3 mih-
jone dolarjev. V 1. krogu se
bosta pomerili s prvima no-
silkama Liso Raymond in Ren-
nae Stubbs.	PŠ.
»Centeifor
prihodnost
Jovica Vico, letošnja v
lika okrepitev kluba
Šmartnem ob Paki, je sv
jo nogometno pot pričel
rodnem Trebinjem v Bil
Letos je zablestel v vijol
častem dresu, saj je z o
mimi zadetki v prvenstv
na 2. mestu lestvice stre
cev. In kakšna je bila nj
gova nogometna pot?
S 17 leti sem odšel v Č
no Goro, kjer sem igral t
leta. Preizkusil sem se t
di preko Atlantika, in sici
v oddaljeni Mehiki, kjer|
sem zaradi finančnih ne
porazumov z mojim men
džerjem ostal le pol leta. V
nil sem se v domači kra
pred dvema letoma pa sei
prišel v Slovenijo k Mar
boru Pivovarni Laško.
Z zadetkom v zadnji|
minutah srečanja je v ni
deljo v Kranju prinesj
zmago svojemu moštvu.
Za uspeh je zaslužna c(
lotna ekipa. Sam sem kljiJ
poškodbi, v petek na trenil
gu sem si natrgal mišico
zaigral v 2. polčasu in ui
pel tudi zadeti. Zabeležil
smo zelo pomembno zrni
go proti ekipi, ki je sicer!
spodnji polovici lestvic«
mi pa smo se uspeli prebi
ti v zgornjo.
Po tekmi vas je zapusti
Bojan Prašnikar. Kako st
sprejeli novico?
S Prašnikarjem sem trf
niral že v Mariboru in n®
je pred letošnjo sezono ti)
di pripeljal v Šmartno ob Ps
ki. Raizumljivo je, da sffl
razočarani, saj nas je zapu
stil velik strokovnjak, kij
v celoti poznal našo ekip^
Ali ste v Šmartnem T^
dovoljni?
Tukaj mi je izredno lep'
saj na Maribor nimam 1'
pih spominov. Tam nisei
veliko igral, bil sem ves
poškodovan, problem pa)
bilo tudi preveliko števil
tujcev. V Šmartnem pa se^
zadovoljen tako z odnosi
klubu kot s svojo igro, ^
veliko igram in zadevali
kar je v nogometu najp'
membneje.
Vam je kateri zadetek*
posebej ostal v spomin**^
Tisti proti Mariboru v 2
krogu lige Simobil. Takr^
smo zmagali v Ljudskem^
tu, hkrati pa je to bil t^'
moj prvi zadetek za Ero-
PETRA ŠAFRA'
ŠPORT
19
Gregor Cankar
zapušča Kladivar
poleg največjega aduta celjske atletike odhaja tudi
Rovan, Acman še negotov
Oneurejenih razmerah v
^kem društvu Cetis Kla-
^ smo že pisali, potrdi-
la so se z napovedmi od-
^v najboljših atletov iz
Bron Gregorja Can-
fji v skoku v daljino na
jovnem prvenstvu je
p največjih slovenskih
^kov, Kladivar pa spa-
med najuspešnejše šport-
! kolektive v državi. Lo-
^ žalosti. Grega je bil in
Uja celjski ponos.
Odločil se je za prestop k
jlenjskim toplicam, in že
idpisal pogodbo. Te v Celju
iinel, zato bo odškodnina
J tisoč tolarjev, po pravil-
);u AZS. Njegov oče Janez
obenem opozarjal, da kri-
lna račun kluba lahko Gre-
ijadrago stanejo: »Dolg zna-
dva milijona tolarjev. Do-
tnik Leona in večkratni naj-
iljši športnik Celja in atlet
Dvenije si je v Ljubljani sam
jJeval stroške stadiona, na
[lerem je vadil. Izjava Ro-
mana Leška pred leti, da so
vsi dolgovi poravnani, je bila
neresnična. Odnos kluba do
Gregorja je bil katastrofalen.
Dolgo je opozarjal odgovor-
ne in molčal za javnost. Toli-
ko zaenkrat!«
Vršilec dolžnosti direktor-
ja Kladivarja Helmut Hart-
man, ki je pred zagovorom di-
plomske naloge na Pravni fa-
kulteti, je pred težavno nalo-
go. Objektivno priznava napa-
ke iz preteklosti, ki pa jih bo
skušal kar se le da popraviti:
»Stanje je dokaj nejasno, saj
večina atletov zadnji leti ni
imela pogodb. Klub jim je še
od prej dolžan precej denar-
ja. Celotnega zneska ne bo spo-
soben pokriti, zato se bomo
skušali dogovoriti za pavšal-
ne vsote.« Povsem trezno je
ocenil tudi odhod Cankarja:
«Takšen atlet se rodi enkrat na
sto let. To je za nas velik mi-
nus, kajti preteklo bo veliko
časa, da se bo pojavil as s po-
dobnimi dosežki. A klub ne
bo propadel. Zadnji zapleti
nam bodo dali novi zagon!«
Tudi skakalec s palico Ju-
rij Rovan zapušča celjski
klub, boj za šprinterja Urbana
Acmana pa še poteka. Zah-
teve Anje Valant naj bi bile
neupravičene, metalca Miro
Medič in Robi Teršek pa za-
radi starosti nista več v os-
predju pogajanj.
Poznavalci slovenske atle-
tike se nasmihajo ob obtož-
bah na račun predsednika klu-
ba Jožeta Zimska, saj naj bi
bilo že precej časa razvidno,
da je figura v rokah precej
vplivnejših mož, ki pa radi os-
tajajo skriti v ozadju. Ti so
spodkopali vse poskuse no-
gometnega kluba, da bi na at-
letskem stadionu zraslo tudi
igrišče za tekme, češ da je Ce-
lje predvideno za središče slo-
venske atletike. Od tedaj so
se razmere le še slabšale. Za
Kladivar seveda, Publikum je
šel svojo pot, očitno uspešno.
DEAN ŠUSTER
Boleči porazi pod koši
Drugi krog desetih ekip
)venije, ki igrajo v Hypo
p, ni bil uspešen za moš-
i s Celjskega, saj so sa-
D Hopsi prišli do zmage,
eostali trije pa so sklonje-
1 glav zapuščali parket.
V derbiju kola sta se na
ilzeli pomerila tekmeca iz
Redstva: savinjsko - šaleš-
idvoboj je minil v zname-
iu domačih, ki so povsem
senčili »električarje« iz Šo-
snja. Čeprav so na Polzeli
lali brez predsednika klu-
Isaj se je dolgoletni prvi
»ž polzelske košarke Da-
lo Senič umaknil, to zaen-
31 ne vpliva na igro ekipe
iloša Sagadina. Odlično
^i^no pripravljeni, na čelu
leuničljivim Matjažem To-
žnikom - Diglom, so Hop-
Povozili Šoštanjčane že v
polčasu, ki so ga dobili kar
'22 točk. V nadaljevanju
pa so ob dodobra napolnje-
ni dvorani Polzelani z lahkoto
branili visoko prednost za vo-
dilno mesto na lestvici. Ra-
zočarani trener Elektre Dar-
ko Mirt je nato napovedal ne-
kaj sprememb v ekipi.
Šentjurčani so odšli v Škof-
jo Loko z željo, da ponovijo
dosežek iz pretekle sezone,
ko so v dvorani Poden slavili
dvakrat. Tokrat se je tekma
razpletla v korist domačinov,
ki so se pred prvenstvom
okrepili z Dončičem in Ra-
zičem, potem ko so zahva-
ljujoč novoustanovljeni Ja-
dranski ligi ohranili prvoh-
gaški status. Ekipa Igorja
Pučka je v zadnji četrtini do-
bila kar 38 točk, kar dovolj
zgovorno priča o igri v
obrambi. Pri igralcih Alpo-
sa Kemoplasta je izstopal le
najstarejši igralec Husein
Kahvedžič.
Želje po zmagi niso pri-
kazali niti igralci Rogle, po-
sledica tega pa je visok po-
raz proti Triglavu v svoji
dvorani. Ta je še kako bo-
leče odjeknil v vrstah pri-
vržencev zreške košarke,
glede na izkušnje iz prejš-
nje sezone pa bo verjetno
tudi vzrok za povišano tem-
peraturo v samem klubu. V
Zrečah namreč niso skrivali
visokih ambicij pred sezo-
no, temu primerno so se tu-
di okrepili, vsak domač po-
raz pa še kako boli. Sicer
pa je za popravne izpite ča-
sa dovolj, morda že v sobo-
to, ko Zrečani gostujejo pri
Heliosu, Šentjurčani so do-
mačini Zagorju, Elektra pa
gosti Kraškega Zidarja. Hop-
si odhajajo na derbi v Kranj
k Triglavu.
JANEZ TERBOVC
ŠPORTNI KOLEDAR
^ PElIK2.n.
^ALI NOGOMET
Litija: Svea Lesna Li-
J- Dobovec (20), Nazar-
bazarje - Mizarstvo Širov-
M20.30).
. sdi^mr™ ^
NOGOMET
j SNL - sever, 13. krog:
%ci - Inde Vransko, Zre-
Kozjak Radlje, Šmarje
J^elšah - Hajdina, Gerečja
^"Mons Claudius, Usnjar
^^^anj - Paloma (14).
^NZ Celje, 9, krog: Laš-
'Sentjur 2001, Kozje - Po-
i)^ Brežice, Oplotnica -
(14.30).
KOŠARKA
Liga Goodyear, 6. krog.
Laško: Pivovarna Laško - Za-
dar (17.30).
Hypo liga, 2. krog, Šo-
štanj: Elektra - Kraški zidar
(19), Kranj: Triglav - Savinj-
ski hopsi (20.15), Domžale:
Helios - Rogla (19.30), Šent-
jur: Alpos Kemoplast - Za-
gorje (19).
Liga dobrodošlice, 4.
krog, Celje: Merkur - Croa-
tia (18).
ROKOMET
l.SL - moški, Škofja Lo-
ka: Termo - Celje Pivovarna
Laško, Velenje: Gorenje - Mo-
bitel Prule 67 (19).
l.SL - ženske, 8. krog, Ža-
lec: Žalec - MDM Piran (19).
ODBOJKA
1. DOL- moški, 3. krog, Ma-
ribor: Stavbar IGM - Šoštanj
Topolšica.
1.	DOL- ženske, 4. krog,
Šempeter: Savinjska Šem-
peter - Kamp Pivka jama
(19).
NEDEtMO. ^
NOGOMET
l.SNL, 15. krog, Era Šmart-
no - HIT Gorica, CMC Publi-
kum - Olimpija, Korotan - Ru-
dar (14).
2.	SNL, 14. krog, Kidriče-
vo: Aluminij - Dravinja (14).
JUDO
Pokal Heledi's, Celje- dvo-
rana ŠC (11).
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
14. krog: Rudar Velenje -
Primorje 3:0 (1:0); Spasoje-
vič(19), Lavrič (49), Mujano-
vič (62). Živila Triglav - Era
Šmartno 1:2 (0:1); Feigel
(70);Repovž (40),Vico (88).
Mura - CMC Publikum 1:0
(1:0); Cifer (7). Vrstni red:
Primorje 29, Maribor Pivo-
varna Laško 27, Koper, Mura
25, Olimpija 22, Era Šmart-
no 21, CMC Publikum, Rudar
19, Triglav 12, HIT Gorica 11,
Korotan 10, Domžale 8.
POKAL SLOVENIJE
Četrtina finala - povrat-
na tekma, Era Šmartno - Ru-
dar 1:1 (0:0); Romih (83);
Jeseničnik (80).
2. SNL
13. krog: Nafta - Dravinja
2:1 (1:0); Preininger (7), Do-
minko (85); Topič (80). Vrst-
ni red: Dravograd 33, Alu-
minij 29, Ljubljana 27, Li-
var Ivančna Gorica 25, Že-
lezničar 23, Zagorje, Jadran
Šepič 21, Drava Asfalti Ptuj
18, Bela krajina 17, Dravinja,
Nafta, Triglav Bakovci 16, Ta-
bor Sežana 10, Renče - Go-
riška Brda 9, Feroterm Len-
term 7, Elan 3.
3. SNL - sever
12. krog: Inde Vransko -
Usnjar Šoštanj 2:1, Mons
Claudius - Šmarje pri Jelšah
2:1, Krško Posavje - Zreče
2:0. Vrstni red: Mons Clau-
dius 34, Krško Posavje 25,
Kozjak Radlje 23, Paloma,
Stojnci 21, Malečnik 18, Haj-
dina, Inde Vransko 17, Us-
njar Šoštanj 14, Šmarje pri
Jelšah 13, Gerečja vas 11, Po-
brežje Gradiš 8, Bistrica 7.
MNZ Celje
1. krog novega razpore-
da: Kozje - Laško 3:0, Šent-
jur 2001 - Oplotnica 3:2.
7. krog novega razpore-
da: Vojnik - Posavje Brežice
1:2. Vrstni red: Posavje Bre-
žice 16, Oplotnica 9, Šent-
jur 2001, Vojnik 8, Laško 7,
Kozje 5.
MAUNOGOfVtfT ~
1.	SL, 5. krog: Dobovec -
Koper 2:2 (1:0); Doler (20),
Svetelšek (26), Nazarje - Pun-
tar 0:4. Vrstni red: Svea Le-
sna, Puntar 13, Sevnica 11,
Napoli 9, Beton Lucija, Be-
ton MTO 7, Koper 5, Širov-
nik, Dobovec 2, Nazarje 0.
Občinska liga Štore, 22.,
zadnji krog: Kanarčki - Sveti
Lovrenc 1:3, Laška vas - Ru-
dar Pečovje 3:6, Mladi kna-
pi - Kovinar 3:0, Lipa - Gam-
si 17:5, Sokoli - Gadi 0:3.
Končni vrstni red: Rudar Pe-
čovje, Lipa 59, Laška vas 48,
Sokoli 46, Inexa 41, Sveti Lo-
vrenc 33, Kovinar 24, Gadi
21, Kanarčki, Gamsi 18, Voc
14, Mladi knapi 3.
KOŠARKA
LIGA GOODVEAR
5. krog: Pivovarna Laško
- Gibona VIP 77:88 (54:68,
38:32,22:17); Walker 20, Vu-
jičič 14, Pavič 13, Jurak, Bro-
hh 9, Lerič 5, Miletič 4, No-
vak 3. Vrstni red: Union
Olimpija, Gibona VIP 10, Pi-
vovarna Laško, Budučnost,
Sloboda Dita 8, Zadar, Širo-
ki Brijeg, Krka Telekom 7,
Geoplin Slovan, Triglav 6,
Split, Bosna 5.
HVPO LIGA
2,	krog: Savinjski Hopsi -
Elektra 92:77 (66:50, 51:29,
21:14); Tovornik 28, Hughes
23, Ručigaj 17, Perkovič 13,
Cizej 4, Ščepanovič 3, Čato-
vič, Nachbar 2; Tajnik 16, Riz-
man, Dražovič 15, Popovič
14, Božič 7, Nuhanovič 6, Ša-
porac, Kovačevič 2. Rogla -
Triglav 75:91 (57:71, 38:43,
18:19); Zinrajh 18, Dundo-
vič 16, Sivka 15, Zekovič, Sta-
rovasnik 8, Ikonič, Benič 4,
Šporar 2. Loka kava - Alpos
Kemoplast 99:90 (61:60,
39:44, 21:19); Kahvedžič 19,
Novakovič 18, Čovič 16, No-
vak, Kočar 10, Rovšnik, Pe-
trovič 5, Spahič 3, P. Maček,
Dakovič 2. Vrstni red: Savinj-
ski Hopsi, Triglav, Loka ka-
va 4, Zagorje, Alpos Kemo-
plast, Koper, Rogla 3, Elek-
tra, Kraški zidar, Helios 2.
POKAL RADIVOJA
KORAČA
2.	predkrog - povratno sre-
čanje: Pivovarna Laško -
Sparta Praga 102:65 (83:48,
56:36, 34:26); Miletič 19, Pa-
vič 16, Walker, Jurak 13, Bro-
hh 11, Novak 10, Djulovič 8,
Lerič 7, Vujičič 5.
1. SKL - ženske
3.	krog: Konjice - Sežana
62:86 (40:62, 26:47, 12:25);
Kvas 28, Klančnik 9, An. Lu-
bej, Gaberšek 8, Furman 5,
Jelovšek 3. Vrstni red: Lek
Ježica, Jesenice, Maribor 6,
Slovenija - mladinke. Odeja
4, Pomurje, Sežana, Sloven-
ske Konjice 3.
ROK^
1. SRL- moški
4.krog:	Celje Pivovarna
Laško-Slovan 35:26 (21:12);
Pungartnik 9, Kokšarov, Vu-
grinec 6, Pajovič 5, Rutenka
4, Tomšič 3, Oštir, Bedeko-
vič 1. Trimo Trebnje - Gore-
nje 25:27 (12:14); Plaskan 11,
Kavtičnik 7, Belko 3, Sovič,
Mlakar, Sirk 2. Vrstni red:
Mobitel Prule 67 8, Celje Pi-
vovarna Laško 7, Gorenje,
Trimo Trebnje, Termo 6, In-
les Riko, Prevent 4, Rudar,
Slovan 3, Velika Nedelja, Izo-
la, Sevnica 0.
1. SRL - ženske
6.	krog: Žalec - Sava Kranj
38:29 (19:11); Randl 9, V. Do-
lar 7, Potočnik 5, T. Dolar 4,
Nojinovič, Čerenjak 3, Jukič,
Breznikar 2, Sajovic, Irman,
Čulibrik 1.
7.	krog: Škocjan - Žalec
29:31 (14:16); V. Dolar 7, Ju-
kič, Potočnik 6, T. Dolar 5,
Čerenjak, Randl 3, Nojino-
vič 1. Vrstni red: Krim ENR,
Piran 12, Olimpija, Žalec 10,
Jelovica, Sava Kranj 6, Izo-
la, Kočevje 5, Škocjan 2, Bur-
ja 0.
ODBOJKA
1. DOL - moški
2.	krog: Šoštanj Topolši-
ca - Merkur LIP Bled 3:1. Vrst-
ni red: Kamnik, Fužinar, Sa-
lonit 6, Žužemberk 4, Bled,
Šoštanj 3, Pomurje 2, Olim-
pija, Granit, Stavbar 0.
1. DOL - ženske
3.	krog: Savinjska Šempe-
ter - Novo mesto 1:3. Vrstni
red: Brnik, Miklavž 9, Ljub-
ljana, Nova Gorica 6, Koper
4, Ljutomer 3, Šempeter 2,
Pivka, Solkan 0.
Mrtvi tek
Pečovja in Lipe
Prvak občinske lige malega nogometa občine Štore je
ekipa Pečovja, ki je zbrala enako število točk kot Lipa
(več v Panorami).
Tekmovanje je bilo organizirano drugič, lani je sodelova-
lo osem ekip (prvak Laška vas), letos pa dvanajst. Zaklju-
ček je potekal na novem igrišču v Pečovju, po nekaj krogov
pa je bilo odigranih tudi v Laški vasi, Kompolah, Svetini in
Štorah. Najboljši strelec je bil Robi Vrečko s 74 goli.
D.Š., foto: G.D.
Moštvo Pečovja- stojijo z leve: Miran Jurkošek, Matjaž Zendzianowsky.
Simon Gajšek, Franc Lesjak, čepijo: Matej Mastnak, Robi Vrečko in
Matjaž Vojsk, manjkajo pa Plošnik, PangerI, Hrovatič, Žafran in Po-
štrak.
20
TURIZEM
Generalka za
angleški dvor
Hitre pete natakarjev in spretni prsti kuharjev
Gostinsko turistični zbor
je prejšnji teden v Moravske
privabil gostinske turistične
delavce iz vse Slovenije, ki
so se udeležili ne le tekmo-
vanja, ampak tudi številnih
predstavitev, razstav in stro-
kovnih srečanj. Ekipa Zdra-
vilišča Laško je letos osvoji-
la kar trinajst odličij.
Najzanimivejše je bilo ekip-
no tekmovanje v kuhanju in
postrežbi menija. Laščani so
pripravili mizo za deset oseb,
za katero je direktor zdravi-
lišča Roman Matek gostil de-
vet dam, med katerimi smo
bile tudi četverica iz Novega
tednika in Radia Celje.
Ekipo sta sestavljala dva ku-
harja in dva natakarja, ki sta
umetelno krmarila med kuhi-
njo in omizjem, ter sinhroni-
zirano prinašala in odnašala
krožnike in izvrstne jedi iz ku-
hinje Zdravilišča Laško. Če
tekmovanja ne bi spremljalo
toliko radovednih gledalcev,
bi lahko rekla, da smo so po-
čutile kot na angleškem dvo-
ru. Takšne postrežbe in pale-
te dovršenih okusov ne doži-
viš kar tako. Meni so sestav-
ljali štirje hodi, strokovna ko-
misija pa je poleg hrane in po-
strežbe ocenjevala tudi sprejem
gostov z aperitivom Penina Ro-
yal, ob hladni predjedi ji je sle-
dil suhi Beli Pinot, prefinjen
okus divjačine smo popestrili
z aromatično Modro frankinjo,
z vrhunskim izborom Tramin-
ca pa smo dopolnili kutinov
izbor.
Nagra-
jenci:
•	Dušan Vega je prejel priz-
nanje za udeležbi pri pripra-
vi bograča. Barman Robert
Vodušek je za mešanje pijač
in lasten coctail »Zeleni
princ« je prejel bronasto me-
daljo. Trije sommelirji Ed-
vard Pavline, Roman Sivka
in Marjan Brečko so osvoji-
li tretje mesto.
•	Boris Dolničar je za pri-
pravo expres kave, expres ka-
ve s spenjenim mlekom in
kave po lastnem receptu pre-
jel bronasto odličje.
•	Srebrno medaljo med re-
ceptorji si je prislužila Eli-
sabeta Cornialli, v tekmova-
nju sobaric pa sta prvo in dru-
go mesto osvojili Jožica Kreže
in Tončka Brečko.
Dovršeni pogrinjki so bili razpostavljeni z matematično natančnostjo in prava paša za oči.
Kuharja Zalika Vidic-Sinkar in Stanislav Sivka sta za pripravo Laškega pozdrava, zeliščne juhe, srninega
fiieja v harmoničnem objemu in ajdovega narastka s kutinovim izborom tokrat osvojila srebrno medaljo.
Natakarja Edvard Pavline in Boštjan Podvršnik sta s postrežbo doka
la svojo vrhunskost in Laško obogatila tudi za zlato odličje. Užitekjir
bilo opazovati.
INFORMACIJE
21
Za igračo, stanovanje
ali udobnejšo starost
Varčevanje ni več staromodno
i 2a Slovence velja, da smo narod
^rčevalcev in da se znamo mar-
jjieniu odpovedati za boljšo pri-
tiodnost. Ker pa se ob najrazličnej-
10 oblikah varčevanja mnogi spra-
jdjejo, kam dati, da bodo prihran-
iti varni in da bodo prinašali več
liot znaša inflacija, direktorica glav-
ne podružnice Abanke v Celju Na-
ja Jurak predstavlja del njihove
ponudbe.
Kakšen je v Abanki program
(Roškega varčevanja?
Za otroke do petnajstega leta sta-
rosti imamo v Abanki poseben pro-
gram ježkovega varčevanja. Z njim
jim želimo vzbuditi zanimanje za rav-
nanje z denarjem in jih postopoma
uvesti v zakonitosti bančnega sveta.
Tako kot si ježek marljivo priprav-
|a zalogo za prihodnost, si lahko tu-
di otrok napolni hranilnik, da si bo s
prihranki uresničil skrite želje. Pot
do ježkove varčevalne knjižice je pre-
prosta. Odprli jo bomo na zahtevo
otrokovega zakonitega zastopnika,
bodisi očeta ali mame, babice, ded-
ka ali strica. Glasila bo na ime otro-
ka, priložili pa ji bomo še ježkov hra-
nilnik. Če starši dovolijo, lahko otrok
po sedmem letu starosti z denarjem
na knjižici razpolaga samostojno. V
tem primeru bo dobil ježkovo karti-
co otroškega varčevanja kot identi-
^kacijski dokument. Privarčevani de-
nar bo s knjižice dvigoval neomeje-
no ali pa do zneska, ki mu ga na me-
sec določijo starši oziroma zastop-
nik. Vloženi denar se pri ježkovem
varčevanju obrestuje po bistveno višji
obrestni meri kot pri običajni hra-
nilni knjižici, za privarčevane zne-
ske pa otroke še dodatno spodbuja-
mo s posebnimi darilci. V.mesecu
varčevanja smo pripravili še tri po-
sebne nagrade. Prvim tisoč novim jež-
kovim varčevalcem bomo podarili
medvedka v škatlici, ježka dvojčka
ali pustolovski paket Harry Potter.
Vse bolj priljubljeno postaja tu-
di razredno varčevanje.
V Abanki nismo pozabili na učen-
ce in dijake. Šolskim razredom po-
nujamo varčevanje za končni ali ma-
turantski izlet ali karkoli drugega,
kar jim pride na misel. Morda čisto
navaden piknik ob koncu šolskega
leta. V Celju se je lani za takšno var-
čevanje odločilo devet razredov. De-
nar polagajo kadarkoli, vendar naj-
manj enkrat v mesecu, dvignejo pa
ga lahko po 1. juniju. Ob zaključku
varčevanja pripišemo še obresti. Če
razred varčuje najmanj štiri mese-
ce, si lahko prisluži tudi katero od
nagrad. Za privarčevanih 2.000 to-
larjev na učenca dobi razred fotoa-
parat za enkratno uporabo, za 5.000
tolarjev dobi razred fotoaparat, vsak
učenec pa foto album, za privarče-
vanih 20.000 tolarjev na učenca pa
cel razred povabimo na pico. Pred
koncem šolskega leta pripravimo še
žrebanje, v katerem sodelujejo vsi
razredi. Trije »srečneži« prejmejo de-
narno nagrado v višini 50.000 tolar-
jev.
Pri kratkoročnih in dolgoročnih
varčevanjih za odrasle je v večini
bank ponudba zelo pestra. Kaj po-
nujate v Abanki?
Pri kratkoročnem varčevanju nu-
dimo vse vrste tolarskih in deviznih
depozitov, lani pa smo uvedli še ta-
ko imenovani vrtoglavi depozit. Pri-
poročamo ga vsem, ki želijo hitro
povečati vrednost določene vsote de-
narja, ki je nekaj časa ne bodo potre-
bovali. Izbirati je mogoče med 3-, 6-
in 12-mesečnim depozitom ter med
temeljno obrestno mero in valutno
klavzulo. Realna obrestna mera je
fiksna in je odvisna od višine in var-
čevalne dobe depozita. Pri obnovi-
tvah vezave pa se obrestna mera vi-
ša. Čim večkrat se vezava ponovi, tem
višje so obresti. To velja do šeste po-
novitve, oziroma sedme vezave. Od
tu naprej se morebitne ponovitve obre-
stuj ej o enako. Za vsako ponovno ve-
zavo ni treba sklepati nove pogod-
be, saj jo v banki obnovimo avto-
matsko, prekinitev tovrstnega varče-
vanje pa je treba banki sporočiti se-
dem dni pred pretekom vezave.
Ob mesecu varčevanja v Aban-
ki še posebej opozarjate na namen-
sko varčevanje in za petsto ljudi,
ki bodo prvi sklenili pogodbe, ste
pr^ravili posebne nagrade.
Število varčevalcev, ki se odloči-
jo za varčevanjem z namenom, je
iz leta v leto višje. Omogoča hitro
uresničitev najrazličnejših želja, pa
naj gre za stanovanje, dopust, izo-
braževanje ali kaj drugega. Varče-
vati je mogoče že z 10.000 tolarji
na mesec, skupni mesečni znesek
pa se lahko plača tudi v več manjših
obrokih. Vplačana sredstva ugodno
obrestujemo, po izteku varčevanja
pa lahko privarčevano vsoto dobite
izplačano v enkratnem znesku ali
pa z njo najkasneje v tridesetih dneh
po izteku pogodbe zaprosite za po-
sojilo. Zaradi namenskega varčeva-
nja posojilo obrestujemo po ugod-
nejši obrestni meri. Višina posojila
je odvisna od višine privarčevanega
denarja, od trajanja varčevanja in
od posojilne sposobnosti prosilca,
doba odplačevanja pa je lahko dva-
krat daljša od časa varčevanja. In
kakšna je nagrada za nove varčeval-
ce? Prvim petstotim bomo podarili
5.000 tolarjev.
Prav takšno nagrado ste name-
nili tudi prvim 500skleniteljem rent-
nega varčevanja.
Tako je. Čeprav rentno varčevanje
tudi pri nas postaja vse bolj uveljav-
ljena oblika dolgoročnega varčeva-
nja, želimo k temu pritegniti še več
ljudi. V Abanki lahko izbirate med
rentnim varčevanjem z enkratnim po-
logom na začetku varčevanja in me-
sečnimi pologi. Najmanjši mesečni
polog znaša 5.000 tolarjev, najkraj-
ša doba varčevanja je pet let. Za iz-
plačilo privarčevane vsote ponujamo
več možnosti - lahko jo izplačamo v
enkratnem znesku, kot mesečno rento
ali pa kot kombinacijo prvih dveh
možnosti. Sredstva ves čas varčeva-
nja obrestujemo po najvišji obrestni
meri, ki velja za dolgoročno vezane
vloge. Trenutno znaša 5,75 odstotka
in je višja kot v konkurenčnih ban-
kah. Poleg različnih načinov izpla-
čila privarčevanega denarja, ima rent-
no varčevanje pri Abanaki še vrsto
drugih posebnih prednosti. Po petih
letih lahko varčevanje podaljšujete
vsako leto sproti, izplačilo rente lahko
odložite, lahko ga razdelite na po-
ljubno število let. Če boste ugotovi-
li, da potrebujete denar še pred do-
govorjenim iztekom varčevanja, lah-
ko že po dveh letih varčevanje pre-
kinete, po izteku varčevanja pa po-
nujamo tudi možnost pridobitve
ugodnega posojila.	EP
Nada Jurak
Zakaj v Tkanino?
Iščete trgovino, ki bi vam
poleg najnovejše, trendov-
ske mode oblačil za mlade
ponudila še kaj več? Zah-
tevate le dobro in kakovost-
no blago po ugodnih cenah,
po možnosti na več obro-
kov? Želite na enem mestu
obleči vso družino in pri na-
kupu uživati?
Obiščite blagovnico Tka-
nina na Teharski cesti 1 v Ce-
lju ob železniškem podho-
du pri pošti. Priznano" grosi-
stično podjetje je lani v Ce-
lju odprlo novo blagovnico,
kjer vam na 1.000 kvadrat-
nih metrih prodajnih povr-
šin ponujajo širok izbor tek-
stila in galanterije. Big air.
Mont, Rašica, Kors in števil-
ne druge uveljavljene blagov-
ne znamke oblačil bodo v pri-
hodnje še dodatno obogatili
ter dodali lastno blagovno
znamko - Trend.
Odpiralni čas: med delav-
nikom od 8. do 20. ure in
ob sobotah od 8. do 13. ure.
Pri njih najdete tudi raz-
lične gumbe, zadrge, razno-
vrstne igrače, šolske potrebš-
čine... Od glave do pet boste
lahko oblekli vaše najbližje,
nakupili brisače, kuhinjske
krpe, posteljnino, odeje in os-
talo, kar potrebujete za dom
in gospodinjstvo.
V kratkem naj bi v blagov-
nici uredili tudi kotiček za oti-o-
ke in tako staršem omogočili
brezskrbno nakupovanje.
Njihove prednosti in
ugodnosti so:
-	kakovost po zmernih ce-
nah,
-	plačevanje s karticami (Eu-
rocard, Karanta, Activa...)
in čeki.
-	5-odstotni gotovinski popust
pri plačilu zneska nad
5.000 tolarji,
-	posebne prodaje tekstilnih
izdelkov domačih proizva-
jalcev po še ugodnejših ce-
nah,
-	53 brezplačnih parkirnih
prostorov in dva za invali-
de,
-	dvigalo za invalide in otroš-
ke vozičke,
-	prijazno osebje, ki vam bo
z veseljem svetovalo pri na-
kupu,
-	možnost nakupa določenih
izdelkov po naročilu...
Ob prvi obletnici Blagov-
nica Tkanina vabi svoje
kupce na kostanjev piknik,
ki bo v soboto, 10. novem-
bra. Med 8. in 13. uro se bo-
ste lahko posladkali s peče-
nim kostanjem, poskusili
mošt in prisluhnili glasbe-
nim gostom, sodelovali na
nagradnem žrebanju in za
prvo nagrado celo poleteli z
balonom. Ob tej priložnosti
vam od 10. do 17. novembra
nudijo 10-odstotni gotovin-
ski popust za vse izdelke.
22
KULTURA
Iz dvorca v
sodobne prostore
Prostorska agonija Zgodovinskega arhiva Celje je le še arhivski spomin
Zgodovinski arhiv Celje, ki si je le-
ta in desetletja prizadeval za izbolj-
šanje arhivskih in delovnih pogojev,
se je pred dnevi dokončno preselil iz
Prothasijevega dvorca na Trgu Celj-
skih knezov v sodobno preurejene pro-
store v stavbo na Teharski cesti 1 v
Celju.
Selitev iz drugega nadstropja Protha-
sijevega dvorca se je začela že v začetku
septembra, istočasno so začeli tudi s pre-
meščanjem depoja Mrzlava vas pri Bre-
žicah, selitev arhivskega gradiva, tega
je kar za nekaj tovornjakov, pa bo kon-
čana do sredine prihodnjega meseca.
Projekt (nakup, adaptacijo in opre-
mo) je v celoti financiralo Ministrs-
tvo za kulturo Republike Slovenije.
Naložba je veljala 400 milijonov to-
larjev za nakup stavbe in 100 milijo-
nov tolarjev za adaptacijo, ki pa še ni
v celoti končana.
Zgodovinski arhiv Celje ima zdaj
na voljo okoli 5000 kvadratnih me-
trov površine: v pritličju, kjer so po-
slovni prostori in prvih dveh etažah.
Vsi prostori so, v primerjavi s prejš-
njimi, poplavno in požarno varni. V
novi stavbi na Teharski 1 v Celju, (za
železniškim podvozom, v objektu
nekdanje Tkanine) so s 3300 metri
novih polic in 1700 metri starih, za-
polnili dve tretjini prostora v prvem
nadstropju. To bo po besedah direk-
torja Zgodovinskega arhiva Celje prof.
Bojana Cvelfarja zadoščalo za letoš-
nje nujne primere arhiviranja.
»Najbolj kritično je gospodarsko
gradivo. Gre predvsem za podjetja,
ki jih je na prehodu v samostojno dr-
žavo in ob prestrukturiranju gospo-
darstva doletel stečaj. Tako smo že
prevzeli gradivo tekstilne tovarne Met-
ka Celje ter še nekaterih celjskih in-
dustrijskih podjetij, katerih gradivo
je vsa ta leta ležalo v prostorih stare
Cinkarne, za njegovo ohranitev pa je
poskrbela Mestna občina Celje,« pra-
vi Cvelfar.
Zgodovinski arhiv Celje, kjer je
20 zaposlenih (dva prek javnih del)
se lahko pohvali, da so s preselitvi-
jo postali edini arhiv v Sloveniji, ki
ima lastne in ne najete prostore. V
njih hranijo dokumentacijo in li-
stine od 13. stoletja do danes.
Zgodovinski arhiv čakajo še nujni
prevzemi na področju uprave in sods-
tva. Tako bo potrebno naslednje leto
kupiti dodatnih 3500 metrov kovin-
skih polic. Do konca leta 2002, pred-
videvajo arhivarji, bi v novih prosto-
rih hranili 8500 metrov arhivskega
gradiva.
Med načrti arhiva je priprava vsaj
ene večje ter več manjših razstav. Ta-
ko bodo decembra letos v sodelova-
nju s Pokrajinskim muzejem Celje po-
stavih na ogled razstavo o celjski obrti.
Sicer pa bodo letos v Zgodovinskem
arhivu na Teharski 1, kjer jih bodo
poslej našle stranke, na novo opre-
mili le najnujnejše prostore. »Na pr-
vem mestu sprejemnico in čitalnico
z dvajset sedeži, z dostopom do- pri-
ročne strokovne literature in Interneta.
Strankam bo arhiv dostopen od po-
nedeljka do petka med 8. in 14. uro,
ob sredah pa do 16. ure,« pravi Cvel-
far.
MATEJA PODJED
Bojan Cvelfar
Art Akord
Mladi glasbeniki, violinist
Vasilij Centrih, harmonikar
Aleš Praznik, kitarist Matjaž
Brežnik in kontrabasist Mar-
jan Šeško, se, kadar niso člani
celjskega orkestra Akorda,
imenujejo KvARTet Akord.
Celjsko občinstvo mu vselej
rado prisluhne, prav tako zna-
jo navdušiti ljubitelje te zvr-
sti glasbe na številnih kon-
certih in številnih prireditvah
doma in na tujem.
Celjskemu občinstvu se je
ta priložnost znova ponudi-
la v soboto na koncertu v Na-
rodnem domu, na katerem
je bil gost večera tudi klari-
netist Jure Hladnik, ki je od
leta 1999 solo klarinetist v
Simfoničnem orkestru RTV
Slovenija.
Sicer pa je vsak nastop Kvar-
teta Akord posebno doživet-
je. Njegov repertoar sestavlja-
jo romance, balade in tem-
peramentni plesi glasbenih
izročil slovenskega Prekmur-
ja. Madžarske, Romunije in
Rusije. Kvartet pa izvaja tudi
argentinski tango, medtem ko
posebno mesto v programu
zavzema židovska glasba.
MATEJA PODJED
Pomlajen
orkester
Nova sezona Celjskega godalnega
orkestra
Prvi koncert Celjskega go-
dalnega orkestra v letošnji
abonmajski sezoni je naka-
zal, da bo tudi letošnji spo-
red naravnan lahkotno in
do prave mere tudi nerazva-
jenemu poslušalstvu všeč-
no.
Tako je prav prijetno za-
zvenelo že prvo izvajano de-
lo Simfonija št.3 v D-duru Lu-
ke Sorkočeviča, hrvaškega
glasbenega ustvarjalca 18.sto-
letja. Kratka trostavčna sim-
fonija je kljub precejšnji pom-
laditvi orkestra (ali pa prav
zaradi tega?) zazvenela sve-
že in v največji meri korekt-
no. Drugo točko sporeda je
dirigent Nenad Firšt z orke-
strom pripravil skupaj z od-
ličnim hrvaškim kitaristom
Tvrtkom Saričem. Mlad na-
darjen umetnik, ki nastopa
doma in v tujini, med dru-
gim pa poučuje tudi na glas-
beni šoli v Celju, je izvedel
Koncert za kitaro in orkester
manj znanega italijanskega
skladatelja Maura Giuliani-
ja (1781-1828). V njem je so-
list posredoval s subtilno mu-
zikalnostjo svoje razkošno
znanje, pri tem pa mu je s
precizno in dinamično do-
volj distancirano zvočno
podlago lepo sledil orkester.
Ermano Wolf Ferrari (1876-
1948) je kot komponist raz-
meroma pozno zbudil pozor-
nost predvsem kot operni
skladatelj. Za njegova dela je
značilen krepak slog in bo-
gata melodičnost. To se je iz-
kazalo tudi v izvedenem de-
lu Celjskega godalnega orke-
stra Serenada za godala. V
melodično prijetni in har-
monsko bogati štiristavčni
skladbi je izvedbeno najboljši
vtis zapustil tretji stavek -
scherzo. Tako usklajene »piz-
zicato« igre pri celjskih go-
dalcih že dolgo nismo sliša-
li-
Naj ob koncu še enkrat
.omenim sestavo orkestra, ki
je v primerjavi s prejšnjo se-
zono kar precej pomlajena,
saj je znal dirigent uspešno
privabiti k sodelovanju mla-
de godalce, ki izhajajo iz vrst
celjske glasbene šole. S tem
pa se tudi udejanja eden od
smotrov delovanja tega zavo-
da. Na koncertnem listu pa
je bil že napovedan nasled-
nji abonmajski nastop an-
sambla. To bo tradicionalni
novoletni koncert s solistko
sopranistko Andrejo Zakonj-
šek.	EG
Sladke sanje
Dobrodošli v časih, ko je
bila Slovenija še del Jugosla-
vije, ko je ljubila Tita, vozila
fičota, slavila delo... in mor-
da celo poslušala ročk. Prav
tak je Egon: edinec z mater-
jo, ki misli, da je Lana Tar-
ner, versko blazno babico,
prijateljem hipijem ter ne-
skončnim hrepenenjem po
filmu in glasbi. Le da je gra-
mofon rahel problem...
Film se, najprej, prav ne-
sramno mastno poigrava z na-
šo nostalgijo. Pokaže nam
vsako možno relikvijo iz se-
demdesetih: Haintjeja, Dra-
va cigarete, celo darilni pa-
pir na paketih. Ampak to ni
kritika: čustveni naboj časa
je pač izkoriščen do skrajno-
sti. Poleg tega je takšna iz-
jemna natančnost v kostumo-
grafiji ter scenografiji lahko
samo pohvale vredna: film
vam pač ne bo na dolgo go-
voril in razlagal, da se doga-
ja v sedemdesetih, namesto
tega vam bo to samo poka-
zal in vas tako takoj, avto-
matsko, ponesel tja. Dokaz,
da se ustvarjalci, (no, pred-
vsem Mazzini in Podgoršek)
zavedajo možnosti medija.
Nekaj je tu izposojanja iz
drugih nostalgičnih filmov:
recimo, celotna ideja Kina
Paradiž (predvsem ideja iz
filmov in iz življenja ukra-
denega seksa) je v Sladkih sa-
njah prečiščena in posploše-
na v nekaj stavkov. Toda te-
ga ni preveč in ravno malen-
kostna podobnost Sanj z Billy
Eliottom - ki je bil posnet ka-
sneje - dokazuje, da pri sne-
manju tega obdobja in te te-
matike - verjetno malone po
vseh državah na svetu - pri-
de do določenih podobnosti;..
preprosto zato, ker so se ljudje
na glasbo, na film, na ideo-
logije ter želje, ki sta jih pri-
našala, povsod odzivali po-
dobno. Kaj pa je z razlika-
mi? Takole: Mazzinijev sce-
narij je občasno rahlo Kin-
govski - glavni jnnak je otrok,
ujet v razpon različnega na-
silja - in zelo pripoveden, kar
je dobro, uh, kaj dobro,
običajne slovenske razmer^
odlično. Oba, režiser in sce.
narist, sta odgovorna, da je
scena s priokusom erotik^
stlačena pred prej omenjeno
sceno iz Kina paradiž. Ta
podobne napakice naredijo
film rahlo nekonsistenten.
ne povsem, ne tako zelo,
filmu se to lahko oprosti, ker
ob tem pokaže še veliko ti«
stega, o čemer se je v obdob.
ju socializma govorilo, a ne
javno; ali pa molčalo; ali pj
izrezalo; in bi bilo izgublje-
no, če tega film ne bi našel,
povrnil. Tu je revščina. Tu so
psihološki odtenki nastopa-
jočih - od tistih splošnih pa
do značilnih za obdobje. Tu
so situacije, ki so lahko le slo-
venske. Tu je čustvenost, pri-
krita ali pa vidna, ki raje, kot
da bi napadala, brani - in s
tem je prežeta vsaka pora fil-
ma - tematiko moči posa-
meznika, da spremeni si-
stem. Da govori. Da pove. Da
vpije. Da zaustavi film, pre-
den se slabo konča - sploh,
če ve, da se bo slabo končal.
Da sanja svoje sanje, z ali pro-
ti vsem prodajanim ali pro-
danim. Naredi nekaj s tem,
kar imaš na razpolago, ti pravi
film - in ker je film sam po-
vsem uspešno storil to isto,
ni vzroka, da mu ne bi verje-
li.
Medtem, oziroma prejš-
nji teden, so Sladke sanje
tudi na Mostri de Valencia,
španskem festivalu medite-
ranskega filma, v konku-
renci 14 filmov iz 10 držav,
dobile Zlato palmo, torej pr-
vo nagrado. Čestitke!
Sladke sanje so bile v Por-
torožu nagrajene - nekatere
nagrade so si povsem zaslu-
žile. Nekatere morda ne, pa
so jih dobile. Nekatere bi mo-
rale dobiti, pa jih niso (reci-
mo za kostumografijo). V ča-
sih, ko se slovenska kinema-
tografija (še vedno) približu-
je gledalcem s filmi kot po-
daljšanimi štosi [Babica) ali
pa z generacijskimi, populi-
stičnimi zadetki [Jebiga)... so
Sanje kot namerni »main-
stream« namerni in potrebni
korak dlje v tem približeva-
nju. Čas jim je vzel nekaj ori-
ginalnosti (na račun Billya in
recimo Sončne strani ulice),
toda dal jim je ta korak. In
zaradi tega koraka in drugih,
že omenjenih podrobnosti, bi
si pravzaprav ne glede na na-
grade morale pridobiti pozor-
nost občinstva.
PETER ZUPANC
O ljubezni
tako in
drugače
v soboto, 3. novembra, ob
21.uri se bodo v dvorani Fo-
ruma na Celjskem večeru
z.... predstavili Alenka (vo-
kal, flavta) in Matevž Gor-
šič (vokal, klavir), Miha Alu-
jevič (vokal) ter glasbena za-
sedba Kr tak n' mal. Obeta
se večer nežne, čuteče in ro-
mantične evergreen glasbe
na temo ljubezni. AB
KRONIKA S CELJSKEGA
23
Kirurg^ ki se mu smejijo
odra Abonmaja Laško - Laščanova libojska keramika v celjskem muzeju - Najhujši trenutki strašnega humorista
in kirurga
v dvorani kulturnega
^tra v Laškem je bila v
jjtek prireditev nove sezo-
L Abonmaja Laško. Po
laškem violinistu iz Ek-
^orja Michaelu Grubeju
^pianistu prof. Igorju De-
^vi je bila zdaj na vrsti
(jseyeva komedija Prihra-
feni dolar, s katero že ce-
,desetletje nastopa humo-
^ični par Strašna Jožeta.
1 Abonma Laško obstaja še-
jio leto ter vključuje koncerte
tosične glasbe, baletne pred-
stave, gledališke predstave
iahkotnejšega žanra, nasto-
pe orkestrov in podobno. Ta-
lo bo gost naslednje prire-
ditve Abonmaja Laško celj-
ski KvARTtet Akord, pod
vodstvom Matjaža Brežni-
la. Sicer pa je laški abonma
vbistvu nadaljevanje sklopa
letnih prireditev Laškega, ki
jO gostile letos med drugim
Alenko Godec in Big Band
RTV Slovenije, Vlada Kre-
slina ter komorno priredbo
Gorenjskega slavčka.
Abonma Laško je med tre-
mi različnimi abonmaji, za
btere skrbi Kulturni center
Laško (poleg narodnozabav-
aega in otroškega). Med nje-
govim občinstvom prevladu-
jejo Celjani, sledijo jim Laš-
ani, Zasavci in Spodnjesa-
vinjčani. Abonmaji so osnov-
na dejavnost centra, poleg
njih pripravljajo likovne raz-
stave, zadnja štiri leta pa še
kiparsko delavnico, kjer sta
nastala med drugim kip kra-
lja piva (delo Ferenca Kiraly-
ja iz Lendave) ter Malgajev
kip (Kiarja Meška) za glav-
ni trg Šentjurja. Največji de-
lež denarja za takšno dejav-
nost prihaja seveda iz bliž-
nje tovarne, kjer izdelujejo
mamljivo tekočino.
Od Gaberčana
do Laščana
Ravnatelj Kulturnega cen-
tra Laško, ki obstaja sedem
let, je domačin Jure Jan, pre-
jemnik laškega Aškerčevega
priznanja. Poleg ravnateljske
funkcije opravlja še funkci-
jo direktorja Prireditvenega
centra Laško, kar pomeni
upravljanje razstavišča in
dvorane Tri lilije.
Jan, ki namerava po kon-
cu mandata čez leto dni v po-
koj, je rojeni Celjan, iz Ga-
berja. Tako se je začel že v
predšolskih letih zanimati za
gabersko telovadnico in gim-
nastiko (iz te telovadnice je
izhajal med drugim sloviti
orodni telovadec Tine Šrot)
ter postal športnik.
V Laško je prišel pred 32
leti, po razpisu za tajnika izo-
braževalne skupnosti in skup-
nosti otroškega varstva. S ši-
ritvijo področja nekdanjih sa-
moupravnih interesnih skup-
nosti je postal vodja njiho-
vih skupnih služb, zatem pa
bil več let občinski referent
za kulturo.
Po preselitvi v Laško je po-
stavil družinski dom v Lahom-
nem (kjer je sosed nekdanjega
celjskega novinarja Jureta
Krašovca). Jure Jan je upo-
števani zbiratelj starin, ki
pravkar opremlja v domači
hiši prostor, kjer bodo zbra-
ne na enem mestu. Njegova
zbirka 160 primerkov slovi-
te Schuetzove keramike iz Li-
boj je že v ponos Pokrajin-
skega muzeja Celja, pri vsem
skupaj pa nastaja že nova.
Največja Janova ljubezen so
lesene plastike, vse od baro-
ka do sodobnosti.
Zbiralka starin je prav ta-
ko njegova soproga Milica
Jan, pred upokojitvijo rav-
nateljica laških in radeških
vrtcev, ki zelo rada obiskuje
kulturne prireditve vse do Du-
naja, Budimpešte in Zagre-
ba. V Rdečem križu Laško je
že drugi mandat članica ob-
močnega odbora ter predsed-
nica podmladka, ki je poseb-
no znana po ustanavljanju
krožkov RK po šolah laške
in radeške občine.
Županova
razbita okna
Strašna Jožeta, ki sta na-
stopila v petek v Prihranje-
nem dolarju, sta občana
Šmartnega ob Paki ter izha-
jata iz tamkajšnjega ljubitelj-
skega Gledališča pod kozol-
cem. Med ljubiteljskirni gle-
dališčniki sta bila dejavna kot
igralca vse od šolskih let ter
pozneje, ko je postalo eno na-
juspešnejših v Sloveniji. Na-
stopali so tudi po Jugoslavi-
ji, Švici, Poljski in Madžar-
ski. Strašna Jožeta Robida in
Krajnc sta bila večinoma v
glavnih vlogah.
V desetletje stari predsta-
vi, ki izhaja iz gledališča v
Šmartnem, sta priredila be-
sedilo, njuno delo je režija,
izbor glasbe, kostumografi-
ja... Za tehnično plat njune
predstave, ki ima za seboj
osemdeset ponovitev, skrbi-
ta Mitja Bric in Janez Dvor-
nik, prav tako iz Šmartnega
ob Paki ter iz Gledališča pod
kozolcem (oba sta zaposle-
na v šoštanjski termoelektrar-
ni na področju vzdrževanja).
Strašna Jožeta sta v Slove-
niji najbolj znana po televi-
zijskem nastopanju, kjer ju
že skoraj gledamo v oddaji
Vsakdanjik in praznik (vča-
sih so jo imenovali Po doma-
če). Kirurg Robida se je naj-
prej pojavil na televiziji na
Krajnčevo prigovarjanje kot
pripovedovalec šal v oddaji
Nedeljskih 60 ter postal zma-
govalec celotne serije. Jožeta
nastopata že vrsto let v redni
oddaji velenjskega radia ter v
skupni mesečni oddaji sloven-
skih lokalnih radijskih postaj.
V petek sta bila torej na
odru dvorane Kulturnega cen-
tra Laško. Po večernem na-
stopu je odšel kirurg Jože Ro-
bida zjutraj na 24-urno de-
žurstvo, od koder se je vrnil
šele v nedeljo dopoldan. Ro-
bida je že vrsto let predstoj-
nik otroškega oddelka kirurš-
kih strok celjske bolnišnice
ter pravi, da so takšni nasto-
pi zanj polnjenje baterij.
Sicer pa je nameraval po
srednji šoli študirati igrals-
tvo ter odšel v Ljubljano, kjer
je srečal kolege s katerimi je
namesto na igralsko akade-
mijo odšel na sprejemne iz-
pite na medicinsko fakulte-
to. Po letu dni, ko je bil splo-
šni zdravnik v Velenju, je za-
čel delati v celjski bolnišni-
ci, kjer se je kmalu posvetil
otrokom.
Priljubljeni zdravnik in hu-
morist Robida je vsestranski.
Poleg vsega pomaga na bliž-
nji materini kmetiji, kjer je kot
najstnik pridno delal po oče-
tovi smrti. Poleg tega je sko-
raj desetletje odhajal na po-
čitniško delo v mizarsko de-
lavnico, kjer je na koncu sam
izdelal okna za županovo hi-
šo. Zanimivo je, da je bil Ro-
bida v zadnjih letih kar dva-
krat kandidat za župana Šmart-
nega ob Paki, okna, ki so bila
za njegovega protikandidata,
pa so se med prevozom po ne-
sreči zlomila. Včasih se je ve-
liko ukvarjal z igranjem har-
monike in kitare ter s petjem,
saj je končal v Velenju nižjo
glasbeno šolo (harmonika).
Njegova soproga Juana
Robida (ime ima po junaki-
nji iz nekega romana) je pro-
fesorica slovenskega in nemš-
kega jezika v L Gimnaziji v
Celju. Hči končuje omenje-
no gimnazijo v Celju, sin os-
novno šolo. Jože Robida si
bo za vse življenje posebno
zapomnil strahotno promet-
no nesrečo v Podlogu pri Šem-
petru, kjer je bil med otroci
v avtobusu njegov sin ter na
vlaku hči, on pa je takrat v
bolnišnici sprejemal pone-
srečence...
Direktor v prvi
ligi.
Novinar Jože Krajnc,
eden od obeh Strašnih Jože-
fov, se je letos odločil za de-
lo samostojnega novinarja ter
dopisuje v Večer iz velenjske-
ga konca. Od začetka okto-
bra je prav tako direktor no-
gometnega prvoligaša Era
Šmartno ob Paki. Dela tudi
kot režiser ter občasno sode-
luje z gledališčniki v Vrbju,
Galiciji in Izlakah.
Novinarsko pot je začel kot
dopisnik Večera v Celju, na-
to poročal zanj s Primorske-
ga ter na koncu, v času osa-
mosvojitve, iz Ljubljane.
Pred tem je bil občasni po-
ročevalec z vročega Kosova
ter iz beograjske zvezne
skupščine. Med sodelova-
njem Gledališča pod kozol-
cem s televizijci se je sezna-
nil z urednikom Mitom Tre-
faltom, ki ga je povabil v raz-
vedrilni program TV Slove-
nija. Tako je začel po pogodbi
delati kot redaktor oddaj Ne-
deljskih 60 in Zoom, počit-
niške serije Poletni most iz
Bohinja ter Res je, nakar je
postal urednik razvedrilne-
ga programa ter opravljal delo
do marca letos.
Strašni Jože Krajnc poseb-
no ceni družinske dopuste v
Dalmaciji, a vedno v drugem
letovišču. Njegova soproga
Karmen Žager-Krajnc ima
podjetje za organizacijo pri-
reditev. Krajnc je oče treh
hčerk, srednješolke, osnov-
nošolke ter dveletne deklice.
BRANE JERANKO
Prešerna Strašna Jožeta v predstavi Prihranjeni dolar, s približno osemdesetimi ponovitvami. Kirurg Jože Robida (na fotografiji levo) ni vedno
tako židane volje. Najhuje je bilo med prometno nesrečo v Podlogu pri Šempetru, ko je bil med otroci v avtobusu njegov sin ter na vlaku hči, sam
pa je sprejemal ponesrečence. Novinar Jože Krajnc je od začetka oktobra tudi direktor šmarškega prvoligaškega nogometnega kluba.
^ed petkovo, novo prireditvijo Abonmaja Laško. Ravnatelj Kulturne-
ia centra Laško in direktor Prireditvenega centra Laško Jure Jan ter
joproga Milica Jan iz Laškega. Povezuje ju tudi zbiranje starin, pri
'tmer je treba povedati, da je Janova zbirka libojske keramike že v okras
Pokrajinskega muzeja.
24
pliSMA BRALCEV
lODMEVI
Lisjaki v
ceijsicem
mestnem
svetu
Ne morem si kaj, da ne bi
replicirala, spoštovani gos-
pod Rebec. Članek.Lisjaki v
celjskem mestnem svetu ni
temeljil na izjavi za javnost,
ki ste jo medijem poslali vi,
štiri dni zatem, ko smo no-
vinarji že imeli odločbo Us-
tavnega sodišča RS in loče-
no mnenje dr. Cirila Ribiči-
ča. Mimogrede, eden od slo-
venskih dnevnikov je o tem
poročal že v petek. Radio Celje
tudi, vaša izjava za javnost
pa nas je osrečila v ponede-
ljek. Za izjavo ob pisanju
članka sem zaprosila Mira-
na Gracerja. Mirko Fric
Krajnc je bil takrat v bolni-
šnici, zato še do njegove ni
bilo mogoče priti. Vaša izja-
va za javnost pa se mi je zde-
la »zanimiva« samo v toliko,
ker ste v njej pojasnjevali, po-
jasnjevali in pojasnjevali ter
nič pojasnili. V življenju sem
prebrala že ničkoliko izjav
za javnost in običajno z ra-
zumevanjem nisem imela te-
žav. Dejstvo ostaja, spošto-
vani gospod Rebec, da ne
Gracer ne Krajnc, niti nihče
iz Nestrankarske liste Celja
in Celjske neodvisne liste, ni
član nobenega od občinskih
odborov, kjer se sprejemajo
takorekoč vse ključne odlo-
čitve. In to je bistvo vsega.
Komisije so blažev žegen, če
zapišem po domače, kot ra-
zumejo tudi bralci, vam pa
je morda pod častjo spustiti
se na to raven. Mnogo bolj
kot vaša izjava za javnost se
mi je zdelo pri pisanju član-
ka pomembno mnenje dr. Ci-
rila Ribičiča, kjer je natanč-
no zapisano, v čem je lisjaš-
tvo sprememb statuta mest-
nega sveta občine Celje in za-
kaj sta Gracer in Krajnc do-
segla le Pirovo zmago. Zakaj
se po dodatna pojasnila ni-
sem obrnila na vas, pa pre-
puščam, da si odgovorite sa-
mi.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Kultura na
psu? Kaicor
icatera!
Pred kratkim smo lahko
prebrali v sredstvih javnega
obveščanja več razhčnih
člankov o nizki kulturni ravni
Mozirjanov in nasploh Zgor-
njesavinjčanov. Gre predvsem
za obtožbe, ki so bile izreče-
ne na sestanku občinske upra-
ve s predstavniki civilne po-
bude, ki si prizadevajo za ob-
novo in ponovno oživitev v
kulturne namene graščine
Brdce. Ne bom govorila o tem
ali nam je potreben še en kul-
turni hram v Mozirju ali ne,
opozorila pa bi rada, da nam
v knjižnici zelo primanjku-
je prostora in da bo potreb-
no za nemoteno delovanje le-
te kmalu razmišljati o širi-
tvi. V tem pisanju bi osvetli-
la le delo galerije, ker sem
poleg službe v knjižnici za-
dolžena tudi za ta del naše
kulturne ponudbe.
Zanima me, s kakšno mo-
ralno pravico gospa profeso-
rica Nana Lesnika smatra us-
tvarjanje domačih ljubiteljev
likovne umetnosti za kič. Tu-
di, če to je, naša galerija ni
profesionalna institucija, ta-
ko se tudi vzdržuje (brez de-
narja namenjenega razstav-
ni dejavnosti, vse financira-
mo predvsem iz donatorskih
sredstev) in se mi zdijo tak-
šni očitki neumestni. Enkrat
letno, ob prazniku Krajevne
skupnosti Mozirje, pripravi-
mo razstavo vseh likovnih sa-
morastnikov, ki delujejo v na-
šem kraju, in enkrat letno raz-
stavljajo likovniki, ki delu-
jejo povezani v kulturno
društvo Gal. Prepričana sem,
da je takšno ravnanje pravil-
no, saj vendar morajo tudi ti
likovni ustvarjalci imeti mož-
nost, da pokažejo svoje de-
lo.
Med mnogimi gosti razstav
galerije Zavoda za kulturo
Mozirje, so bili tudi uveljav-
ljeni slovenski likovni umet-
niki. Poudariti moram, da so
bile skoraj vse razstave, ki
smo jih pripravili, strokov-
no ovrednotene s strani umet-
nostnih kritikov in akadem-
skih shkarjev, ki se naj bi na
stroko tudi spoznali. Ali mor-
da ne? Prav vse pa so bile pri-
pravljene z veliko mero lju-
bezni do te zvrsti umetnosti.
Natančno 131 jih je bilo do
danes, našo galerijo pa je v
vseh teh letih obiskalo veli-
ko zvenečih imen slovenske
kulture, od ministrov in aka-
demikov, pa do umetnostnih
zgodovinarjev, ki so vedno
našli pohvalno besedo zanjo
in za dogajanja v njej. Lahko
rečem, da smo se vedno tru-
dili, zase in za vse Zgornje-
savinjčane, ki redno, pred-
vsem pa radi obiskujejo na-
še prireditve. Konkurenca je
zdrava, ne bojimo se je, ven-
dar bo v prihodnje treba raz-
mišljati tudi o denarju, ki je
nujno potreben za delovanje
takšne galerije. Gospo pro-
fesorico pa vljudno vabim,
da se večkrat udeleži kultur-
nih prireditev v naši hiši.
VLADKA PLANOVŠEK,
Knjižnica Mozirje
P»REJELI
bsmo
Ignoranca
države?
Pred tremi leti je po popla-
vi v Celju najino hišo (zakon-
ca Kumer) v celjskem mest-
nem parku zasul zemeljski
plaz, ki je zdrsel z gozdne bre-
žine, ki je v lasti države in ki
je, poleg hiše, do neuporab-
nosti uničil dve garaži, zem-
ljišče z vrtom in zelenico. Z
vsem tem ste seznanjeni, gos-
pa Sonja Beseničar, zdaj pa
vam zastavljam javno vpraša-
nje: Zakaj državna komisija
za sanacije, ki jo vodite, še
do danes ni ničesar ukrenila
glede sanacije posledic, ki jih
je povzročil plaz? In še: Kako
dolgo bo najina napol zasuta
hiša zadrževala nadaljnje pla-
zenje tal namesto sanacijske-
ga posega? Rad bi tudi vedel
za vaš kriterij, kakšen mora
biti obseg nesreče, koliko hiš
mora biti porušenih, da se od-
ločite za pomoč in sanacijo.
Zakaj drugod da, v Celju ne?
Kako je potem z enakostjo pra-
vic po štirinajstem členu na-
še ustave?
Prosim za javni odgovor,
ker mi na Mestni občini Ce-
lje zatrjujejo, da se je vse us-
tavilo pri Vas, gospa Sonja Be-
seničar.
ALFONS KUMER,
Celje
Grobovi
tulijo^ toda
resnica
odrešuje
Ko so v Slovenski Bistrici
odkopavali zaščitni rov s po
vojni, brez sodbe pobitimi
ljudmi, so v Loki pri Žusmu
v občini Šentjur mladi pod
okriljem Združenega listja za-
čeli graditi partizansko bol-
nico.
Ker nič na tem svetu ni po
naključju, ampak je vse po
logiki stvarstva, je sedaj pri-
ložnost za spravo z mrtvimi,
ki jo dediči boljševikoy edi-
no prenesejo. Sprava z mr-
tvimi je v tem, da »pustimo
preteklost« in »ohranimo« vse
privilegije, pridobljene na te-
melju storjenih krivic in po-
bojev. ZZB retorično obsoja
poboje, ni pa za ugotavlja-
nje resnice o teh dejanjih.
V	tem smislu je sedaj pri-
ložnost, da se bolnica, v ka-
tero je bilo vloženo že dva
milijona tolarjev, v duhu
sprave z mrtvimi, uporabi za
začasno hranjenje kosti, do-
kler ne bo kostnica na Tehar-
jah gotova.
Sprava pa je smiselna za
žive in se pojmuje kot deja-
nje za poravnavo krivičnosti,
oziroma se začenja, ko se uvi-
di resnica in se opraviči zlo.
To je pogoj in temelj za na-
daljnje sožitje in napredek v
kulturi medsebojnih odnosov
in pridobivanja skupnih do-
brin. Da bi to dosegh, je po-
trebno pospešiti izgradnjo Te-
harskega parka spomina in
opomina na tragedijo naro-
da in njegovega poboljšanja.
Da se kaj takega ne bi več
ponovilo, je potrebno uvideti
resnico o teharskih dogodkih
ter izreči obsodbo in kesa-
nje. To smo dolžni narediti
vsi, kot narod, in ne samo so-
rodniki brez krivde pobitih
sonarodnjakov.
V	tem smislu smo dolžni
za Teharski spominski park
poskrbeti zlasti bližnji, saj
smo bili priče tega dogaja-
nja in je naš madež velik, če
smo do tega brezbrižni. To
pa je pot zla in ponavljanja.
Zato je potrebno, da se te-
harski spomenik pospešeno
gradi in postane dokaz naro-
dove katarze in prenove. Na-
rod, ki nima urejene prete-
klosti, tudi nima prihodno-
sti!
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
Živel 1.
november
Letošnji prvonovembrski
prazniki bodo vsaj zame zo-
pet izzveneli obskurno poli-
tično intonirani. Kot že toli-
kokrat doslej v času nove su-
verene države Slovenije. Na
žalost živih in mrtvih se znova
in znova pojavljajo grozlji-
ve slike kosti, lobanj, čelju-
sti ipd. Kot da tega ni in ni že
enkrat konec. Kot da so mno-
žična grobišča (Srebrenica,
Hadiči, Amiči, Vukovar) tu-
kaj in zdaj.
Kdaj bo konec teh grozlji-
vih odkritij v Sloveniji, jav-
no sprašujem predvsem slo-
venske politike in ostale po-
litikante, ki se še vedno na-
pajajo iz travm polpretekle
zgodovine? Vemo, da je bliž-
nja okolica Celja (Košnica,
Teharje, Golovec, Medlog,
Leveč) dobesedno eno samo
grobišče. Dajte, zaboga, po-
litični subjekti vseh strankar-
skih porekel, zaključite že
enkrat to temo in nam dajte
mir. Nimamo več časa, Evro-
pa nas čaka. Ni etično, ni ci-
vilizacijsko in niti ni psiho-
higienično nabirati si politič-
ne točke na račun trpinčenih,
zverinsko pobitih krivih ali
nedolžnih, »naših«, »onih«.
Francija, Norveška, Poljska,
Ukrajina so te mortalne za-
deve že zdavnaj zgodovinsko
zaključile in imajo mir, med-
tem ko imajo njihove mlaj-
še generacije sedaj kristalno
čist zgodovinski spomin.
Naj zaključim z latinski-
ma mislima, ki sem si ju za-
pisal davnega leta 1989 na
znamenitem pariškem poko-
pališču Pere Lechaise: Beati
mortui qui in domino mo-
riuntur! ter Etiam si mortu
fuerint vivent.
GREGOR URANIČ,
Celje
Gensici
inženiring
Dandanes je mnogo govo-
ra in razglabljanja o tem, ali
so gensko spremenjena živi-
la zdravju škodljiva ali ne.
Definicija genskega inženirin-
ga (GI) je ustvarjanje novih
življenjskih obhk s spremi-
njanjem genetske kopije ži-
vih bitij in tudi rastlin z na-
menom, da se izboljšajo nji-
hove lastnosti (»vgrajena« od-
pornost na bolezni, strupe -
pesticide itd.). GI je vseka-
kor ena izmed vej znanosti,
ki bo v prihodnosti temelji-
to spremenila naša življenja,
saj se bomo morali odločati
med drugim tudi o tem, ali
kupiti v trgovini živilo, ki je
označeno kot gensko modi-
ficirano - spremenjeno, ali
pa gensko nespremenjeno ži-
vilo. Slabosti tega inženirin-
ga vsekakor niso dokončno
raziskane in zaradi tega tudi
ne poznamo dolgoročnih po-
sledic za zdravje in razvoj po-
pulacije. V nadaljevanju na-
vajam nekaj primerov upo-
rabe GI.
BST oz. bovine samatotro-
pin je hormon, katerega proi-
zvodnjo je GI bistveno poce-
ni, uporablja se pa kot dvo-
tedensko »injekcijsko izbolj-
ševanje« krav, da potem proi-
zvedejo do 15 odstotkov več
mleka. Dobra lastnost tegaj^
da za isto količino mleka
trebujemo manjše števil
krav, slaba lastnost pa, da ^
šno mleko vsebuje sprem^
njene maščobe in sledi hor'
monov (povzeto iz »A brjej
history of food«). Večina tu,
di pozna hibridne sorte rast,
lin katerih semena ne more.
mo vzgajati doma, tako dj
je potrebno vsakoletno nabav
Ijanje novih semen in s tem
postane kmet ali »vrtičkar.
dobesedno odvisen od mul.
tinacionalk, ki spreminjajn
genske zasnove rastlin sebi\
prid, kar pomeni, da so po.
tem samo one sposobne proj,
zvajati nova hibridna sem?,
na. S tem kopičijo dobiček
na račun nevednih ljudi, l(j
ne uporabljajo več avtohto
nih sort, ki so zapisane izu.
mrtju.
Mnogo je pa tudi dobriti
lastnosti GI, kot je na primei
proizvodnja hormona insuli-
na, raznih antibiotikov itd,
Kot vemo, ljudje sprejemamo
nove tehnologije, o katerih ve-
mo zelo malo ali pa sploh nič,
z določeno mero zadržano-
sti in kritičnosti, kar je tudi
pravilno. Slabe lastnosti GIse
bodo pokazale tekom več let,
lahko tudi desetletij, zato je
za vsakega posameznika naj-
bolje, da se preventivno in-
formira in pouči ter da sprem-
lja razvoj genskega inženiringa
po svetu. Kajti, samo z zadost-
nim znanjem se lahko odgo-
vorno in pametno odločamo,
kaj bomo sejali, jedli in upo-
rabljali.
DEJAN ŽLAVS,
Frankolovo

svojcev
v soboto sredi septembra
smo se zbrali varovanci Do-
ma starejših občanov Krško
in naši svojci. Najprej je imela
govor direktorica doma gos-
pa Jožica Mikulanc, potem
pa je naš pevski zbor zapel
dve pesmi. Program se je na-
daljeval in vsi smo bili zelo
dobre volje. Bilo je lepo in
čas je hitro mineval, škoda
le, je bilo slabo vreme. Vsi
že komaj čakamo naslednjega
leta in srečanja. Zahvaljuje-
va se vsem, ki so to srečanje
pripravili.
ELICA in VLADO KRIVEC,
Dom starejših občanov
Krško
Popravek
v 43. številki Novega ted-
nika nam je v prispevku
pod naslovom Kraljica špor-
ta mačeha atletom ponaga-
jal miselni škrat, ki je AV
Kladivar Cetis postavil v ma-
terialno stanje, ki bi si ga ^
društvu še kako želeli. Za-
pisali smo, da društvo me-
sečno gospodari s 40 mili'
joni tolarjev prihodkov, v
resnici pa ta znesek pred-
stavlja približni letni p^'
hodek atletskega društva
Kladivar Cetis. Za napako
se opravičujemo.
MARJELA AGRE2
NEPREMIČNINE CELJE, d.o.o.
Komisija Mestne občine Celje za
oddajanje poslovnih prostorovv najem
RAZPISUJE
Na podlagi 14. člena Pravilnika o načinu oddajanja poslovnih
prostorovv najem in določanju najemnin (Ur. Ust RS 66/99)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo poslovnega objekta v najem:
1.	Aškerčeva ulica 7a, Celje, klet, pritličje, I. nadstropje,
velikosti 292,09 m^ primerno za dejavnost vzgojno
varstvenega zavoda ali podobno dejavnost.
Poslovni objekt je urejen do 4. gradbene faze in se odda v
najem za nedoločen čas. Najemna pogodba se sklepa za
določen čas, za dobo 1 leta, ob izpolnjevanju vseh obveznosti
najemnika iz najemne pogodbe, se po preteku enega leta
sklene najemna pogodba za nedoločen čas.
2.	Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
a)	dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti:
-	za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra sa-
mostojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik ukvarja
z umetniško dejavnostjo,
-	za pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti
starejši od 60 dni.
b)	dokazilo o plačilni sposobnosti:
-	za fizične osebe dokazilo o plačanih davčnih dajatvah in
dokazilo o stanju na žiro računu za zadnje 3 mesece,
-	za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za
zadnjih šest mesecev.
c)	dosedanje reference kandidata za najem;
d)	program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru;
3.	Poslovni prostor si za potrebe svoje dejavnosti priredi in finan-
cira najemnik sam.
4.	Najemnik mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumen-
. tacijo in upravna dovoljenja.
5.	Prijave na javni natečaj sprejema Nepremičnine Celje, d.o.o.,
Trg celjskih knezov 8.
6.	Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa.
7.	Kandidatom bo sklep o izbiri vročen v 8 dneh po seji komisije
za oddajo poslovnih prostorov.
8.	Najemna pogodba bo sklenjena v 8 dneh po pravnomočnosti
sklepa o izbiri najemnika.
9.	Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in dobijo po-
drobne informacije po predhodnem dogovoru na telefon: 42-
65-114.
TV VODIC
25
26
TVVODIC
TV VODIC
27
28
TV VODIC
GLASBA
29
Oglasili so se
Primorski fantje
po dveh letih, kar so iz-
^ali uspešnico »V naši vasi
^vonovi zvonijo«, so Pri-
jiorski fantje, prav gotovo
y zadnjem desetletju eden
j^med najbolj priljubljenih
„arodnozabavnih ansamb-
lov v Sloveniji, izdali novo
liaseto in zgoščenko s po-
menljivim naslovom Mi-
slim nate!
Nove melodije - večino so
jih napisali člani ansambla -
50 predstavili na koncertu v
restavraciji Riviera v Izoli,
l(jer sicer ob koncu tedna že
dobro desetletje redno nasto-
pajo. K sodelovanju so po-
vabili vokalno skupino 7+ in
mlade plesalce ter pevce sku-
pine Flip iz Pirana, ki je več-
Icratni državni in evropski pr-
vak.
Projekt Mislim nate! je na-
stajal zadnja dva meseca, iz-
dali pa so ga pri ZKP RTV Slo-
venija. V tem času se je po
desetih letih uspešnega igra-
nja zaradi preobremenjeno-
sti poslovil Ivo Fortuna, za-
menjal pa ga je vsestranski
glasbenik Aleš Lavrič. Sicer
pa, kaj so Primorski fantje v
obdobju, ko smo zanje bolj
malo slišali, počeli? Vodja
Bogo Gerk: »Veliko nastopa-
mo v našem okolju, zato se
manj pojavljamo na Štajer-
skem, kjer imamo še vedno
veliko prijateljev. Zato bomo
26. novembra gostje v glas-
beni oddaji Vrtiljak polk in
valčkov na Radiu Celje, 28.
novembra pa bomo prav ta-
ko v Celju nastopili na do-
brodelnem koncertu Klic do-
brote.«
Skupina se bo oktobra pri-
hodnje leto za pet tednov od-
pravila na turnejo v Avstrali-
jo, gostovali bodo v sloven-
skih klubih, kjer je tudi veli-
ko Primorcev in Istrijanov.
Veselijo pa se tudi povabila
za ponoven koncert v Kultur-
nem centru Laško, kjer je ime-
nitno občinstvo in je prekra-
sno nastopati.
TONE VRABL
Siddharta - iz garaže
v glasbeni vrli
Minuli teden je skupina
Siddharta nastopila v Kul-
turnem domu Šentjur ob pr-
vi petletki tamkajšnjega
Študentskega kluba mla-
dih. Drugi koncert v zad-
njem mesecu (sredi oktobra
so nastopili v celjskem
Golovcu) je bil natrpan do
zadnjega kotička šentjur-
ske koncertne dvorane.
Siddharta je skupina šestih
mladih, simpatičnih, ener-
gičnih in ustvarjalnih fantov,
ki so se v pičlih dveh letih
prebili v sam vrh slovenske
scene. Od glasbenih začetkov
pred šestimi leti kot garažni
band in preigravanju tren-
dovskih ameriških ročk za-
sedb so kmalu začeli ustvra-
jati lastno glasbo, pred dve-
ma letoma pa je luč sveta ug-
ledala njihova prva plošča Id
in jih povzdignila med do-
mače mega zvezdnike.
Svoj status so potrdili tudi
z drugo ploščo Nord, ki je izš-
la maja letos in dobre tri in
pol mesece kasneje dosegla
platinasto naklado. Fantje
imajo te dni koncerte po vsej
Sloveniji in tako bo do konca
leta. Trenutno igrajo v malce
okrnjeni postavi, saj si je ki-
tarist zlomil roko. Za prihod-
nje leto pa že načrtujejo no-
vo ploščo, s katero bodo po-
trkali tudi na vrata tujine.
Večina znanih ljudi zatrju-
je, da jih slava ni spremeni-
la, fantje pa pravijo druga-
če: »Slava nas je spremenila,
vendar ne v slabem smislu.
Bogatejši smo za nove izkuš-
nje, pridobili smo si kanček
več samozavesti in samozau-
panja, pa tudi trdneje je po-
vezala naše prijateljske vezi.
Uniči nas lahko le nesreča,
slava ne.«
SABINA KRANJEC
Sicupina Hailenstein
drži sicupaj
Minilo je pet let,
odkar je polzelski
punk-rockovski trio
Hailnstein na Ročk
boom festivalu opo-
zoril nase in postal
debitant leta s prired-
bo otroške skladbice Huda
mravljica.
Od takrat so fantje preče-
sali slovenske odre, v zad-
njem času pa nastopajo tudi
kot spremljevalna skupina
Perota Lovšina. Simon Cuk-
jati, Jože Jošovc in Matija
Kač so prerasli v mladeni-
če, ki igrajo atraktivno, ener-
gijsko glasbo in so posebna
poslastica za mlado občins-
tvo.
Prav v teh drieh izhaja pri za-
ložbi Hipersound records nji-
hov novi album, ki nosi naslov
Držmo skupi. Na zgoščenki je
dvanajst skladb, ki vsebujejo
različne glasbene zvrsti. Obeta
se nam pravi glasbeni 'boom'
(www.hailenstein.coml.
A. R.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
SMiOČIH RC
IMI^RES EKSPRES
•	Še pred koncem novem-
bra bo izšel nov studijski al-
bum Micka Jaggerja, pev-
ca in frontmana velikih The
Rolling Stones. Predhodnica
LP-ja »Goddess in the Door-
way« je single s pesmijo "God
Gave Me Everything", ki jo
je Mick napisal skupaj z
Lennyjem Kravitzom. Pri na-
stajanju omenjenega plošč-
ka so gospodu Jaggerju po-
magali številni znani godbe-
niki, med njimi tudi Bono
(U2), Wyclef Jean, Rob Tho-
mas (MatchboxTwenty), Pe-
te Townshend (Who), Joe
Perry (Aerosmith)....
•	Le dobro leto dni po izidu
dvojnega, v skoraj deset mi-
lijonski nakladi prodanega al-
buma "Whitney: The Grea-
test Hits", bo založba Arista
20. novembra pod naslovom
"Love, Whitney" objavila iz-
bor njenih šestnajstih najlep-
ših balad.
•	Najuspešnejša predstavni-
ca novokomponiranega
country popa, 34-letna lepo-
tica Faith Hill, je med priča-
kovanjem tretjega otroka s
country zvezdnikom Timom
McGravvom, svoje oboževal-
ce razveselila z zbirko uspe-
šnic »There You'll Be«.
•	Za zbirko uspešnic pa se
je po petih albumih odločila
tudi ena izmed najpopular-
nejših italijanskih pevk, sim-
patična 27-letna Laura Pau-
sini.
•	V dolgi seriji zbirk uspe-
šnic, s katerimi nas bodo v
prihodnjih predbožičnih ted-
nih bombardirale največje za-
ložbe, pa ne gre spregledati
kar z osemnajstimi skladba-
mi zapolnjeno kompilacijo
najvidnejših del najpopular-
nejše irske pop zasedbe The
Coors.
•	Novomeška zasedba Druš-
tvo mrtvih pesnikov je po-
snela videospot za drugi sin-
gle »Ti si vse« z albuma
»20:00«.
•	Velenjski raper 6pack Ču-
kur te dni zaključuje s sne-
manjem skladb za LP prve-
nec, ki bo še pred koncem
letošnjega leta izšel pri za-
ložbi Menart. S Čukurjem naj
bi Slovenija,^končno dobila
dostojnega' konkurenta
Klemnu Klemnu, ki po spreo-
brnitvi Ali-Ena že nekaj časa
brez zdrave konkurence tro-
si rime.
•	Založba Menart je na po-
natis LP prvenca skupine Ta-
bu odtisnila še njihov aktualni
hit »Lahko sem srce« in vse
tri videospote, ki jih je ta po-
pularna savinjsko-šaleška na-
veza posnela do sedaj.
30
ZA AVTOMOBILISTE
BMW v rokah
logarske hotelirke?
Po tistem, ko naj bi Slo-
venija postala članica
Evropske unije, se utegne
precej spremeniti tudi polo-
žaj uradnih zastopnikov.
Ni še točno jasno, kako se
bodo organizirali, vendar
drži, da po odpravljenih me-
jah tudi ne bo več razlogov
za generalno zastopstvo.
Nekateri se že pripravlja-
jo na te čase in imajo v Slo-
veniji predvsem nekaj moč-
nih trgovcev, katerih delo
koordinira skupna služba (ta-
ko je na primer organiziran
Opel), drugi se po podobni
organizaciji šele ozirajo. V
tej luči je treba razumeti tu-
di veliko nepotrjenih vesti o
spremembah v slovenskih av-
tomobilskih zastopniških vr-
stah. Vse pa kaže, da utegne
najprej priti do spremembe
pri ljubljanskem Tehnounio-
nu kot zastopniku tovarne
BMW. Ljubljansko podjetje
ima pogodbo o zastopanju
nemške avtomobilske hiše
sklenjeno samo še do konca
leta oziroma 31. decembra.
Kot pravijo sami, se o podalj-
šanju pogodbe še pogajajo,
na svetlo pa prihajajo novi-
ce o tem, da Ljubljančani po
1. januarju 2002 z BMW ne
bodo imeli nobenega oprav-
ka več. Zastopanje BMW naj
bi po sedanjih novicah prev-
zela znana hotelirka iz Lo-
garske doline; to so seveda
povsem neuradne in s tem ne-
potrjene vesti, vendar je očit-
no, da je v vsem kar veliko
resnice. Ali se bo BMW po
spremembi zastopnika godilo
kaj bolje kot se sedaj, je se-
veda še veliko vprašanje.
V zadnjem času se je veli-
ko govorilo tudi o japonski
Hondi. Slednjo zastopa AC
Mobil, ki je sestavni del ljub-
ljanskega Autocommercea.
Drži, da gre Hondi na sloven-
skem trgu slabo in zato naj
bi se zastopstvo po teh novi-
cah selilo v Avstrijo. Pri AC
Mobil pravijo, da to ni res,
saj imajo pogodbo sklenje-
no do konca naslednjega le-
ta. Šele po tem datumu so
možne določene spremem-
be, če sploh.
BMW serije 3. Kdo ga bo prodajal prihodnje leto?
Pajero pomaga pri okrevanju hiše Mitsubishi.
Mitsubishi: Kljub recesiji še kar dobro
Japonska avtomobilska tovarna Mitsubishi, ki je po novem precej tesno povezani
z DaimlerChryslerjem, očitno okreva. In to kljub temu, da bo njihova po sedanju
napovedih zlasti v ZDA, ki je za tovarno izjemnega pomena, letos za nekako še^
odstotkov oziroma 20 tisoč vozil manjša.	I
Kot kažejo sedanje napovedi, bo Mitsubishi fiskalno leto 2001/2002 končal s tako inie.
novano pozitivno ničlo. Kot pravijo, bodo v ZDA vendarle skušah doseči boljše rezultate it
se ne bodo lotili pretiranega zniževanja cen, kar menda počne konkurenca. Ob tem s
tovarna loteva prestrukturiranja, ki vsebuje tudi zmanjševanje stroškov, pri čemer naj [
po stari in dobri japonski navadi bolje izkoristiU predvsem svoje lastne zmogljivosti. '
Kazen za DaimlerChrysler
V Evropski zvezi imajo t.i.
evropsko komisijo, ki jo vo-
di Italijan Mario Monti in skr-
bi predvsem za to, da bi tako
imenovani enotni trg v uniji
tudi v resnici zaživel.
Prav zaradi tega se je doslej
že nekajkrat zgodilo, da je ko-
misija ugotovila nepravilnosti
in krivce tudi kaznovala. Zad-
nji tak primer je kazen, ki jo je
komisija naložila Daimler-
Chryslerju (DC). Slednji bo mo-
ral plačati 71,8 milijona evrov,
kar pomeni, da se bo pridružil
nemškemu Volkswagnu in Op-
lu, ki sta tudi že bila kaznova-
na. Zakaj tako visoka kazen?
DC je svojim trgovcem prepo-
vedoval prodajo avtomobilov
tistim kupcem, ki niso bili do-
ma na njihovem prodajnem ob-
močju. To se je dogajalo pred-
vsem v času od 1996 do pred-
lani. Zanimivo je tudi, da je to-
varna od svojih trgovcev zah-
tevala, naj v primeru, ko se po-
javi kupce izven njihovega ob-
močja, pri naročilu zahtevajo
15-odstotno predplačilo, če-
prav nemškim (domačim) kup-
cem tega ni bilo treba storiti.
Za povrh je bil DC nelojalen
do velikih lizinških hiš, saj je
odnose uredil tako, da te pri
velikih nakupih niso bile de^
ležne določenih oziroma ra-
zumljivih popustov; za povrh
je v Belgiji omejeval popuste
pri običajni prodaji. Na izre-
čeno kazen se bo DC seveda pri-
tožil in morda uspel, kar pa
meni le, da bo kazen nižja, jo
bo pa kljub vsemu moral pla-
čati. Sicer pa bo leta 2002 v
EU začel veljati nov sistem pra
daje avtomobilov, ki bo sku'
šal odpraviti prav ta prevelik
vpliv izdelovalcev avtomobi-
lov na trgovce oziroma trgov;
sko mrežo.
ZAAVTOMOBILISTE
31
rokio 2001: v znamenju študij
letošnji tokijski avto-
L,t7ilski salon, ki bo imel
l^prta vrata vse do 7. no-
ffflbra, sprva ni bilo jasno,
jj sploh bo, saj so z odlo-
bvijo oklevali iz strahu
morebitnim teroristič-
^ napadom. Po običaju
j^na tokijskem razstaviš-
.jiiMakuhari predstavlja iz-
l^mno veliko študijskih vo-
lil-
V ospredju so japonske av-
^mobilske tovarne, kar je se-
^da tudi razumljivo. Nissan
je predstavlja z majhnim av-
pmobilom mm. To je vozi-
li, s katerim bodo nadome-
jjili sedanjo micro; avtomo-
tiil je bil na ogled že na frank-
fiirtskem avtomobilskem sa-
lonu, tedaj še z oznako mme,
sedanja izvedenka pa je ma-
lenkost spremenjena in naj
tli na trge pripeljala v začet-
ku prihodnjega leta. Sicer pa
je ta avtomobilska hiša na sa-
lonu predstavila kar osem štu-
dijskih vozil, katerih prihod-
nost je seveda še neznana. Ob
tem kaže omeniti še študijo
nails; gre za dvosedežni do-
stavnik dovolj zanimive, tu-
di svojevrstne podobe. Maz-
da ni držala križem rok, saj
napoveduje do leta 2005 kar
16 novih avtomobilov. »Se-
rijski« je bil kupe RX-8, ki
ga poganja rotacijski motor
renesis; avto bo na ceste pri-
peljal prihodnje leto. Pred-
stavljena je bila tudi mazda
6, avto, s katerim nadomeš-
čajo mazdo 626. Honda je
pod luči tega salona pripe-
ljala prenovljenega mehke-
ga terenca CRV, hkrati pa ci-
vica v hibridni izvedbi (ben-
cinski in električni motor).
Pri Mitsubishiju je bilo videti
študijo z oznako CVS tarmac
in luksuzni avtomobil z oz-
nako space liner, medtem ko
je največja japonska tovarna
Toyota ponujala na ogled
(med drugim) tudi športno
vozilo FXS, ki ga poganja
osemvaljni V motor.
Prav nič v senci niso bile
evropske avtomobilske hiše,
predvsem nemške, ki jim gre
na japonskem trgu razmero-
ma dobro. Tako je Merce-
des Benz pripeljal študijo F
400 carving, avtomobil, o
katerem smo nekaj že pisa-
li. Posebnost tega vozila je
možnost nagibanja pogon-
skih koles, kar omogoča var-
nejšo oziroma hitrejšo vož-
njo predvsem v ovinek. Na
pogled pa je to roadster, ki
povzema nekaj karoserijskih
potez recimo še nerojenega
mercedesa SLR. Prav tako
nemški Volksvvagen nadalju-
je tradicijo in na Japonskem
predstavlja tudi izjemne
športne avtomobile. Tokrat
je bil na ogled kupe W12,
ki naj bi se na ceste zapeljal
leta 2004 in naj bi konkuri-
ral recimo ferrarijem, lam-
borghinijem in podobnim.
Avto poganja znani W12-
valjnik, ki pa v tem prime-
ru ponuja 600 KM.
Nissan nails
Dve letno
splošno
jamstvo?
v Evropski uniji naj bi
kmalu začelo veljati splo-
,šno dvoletno jamstvo za vsa
ivozila.
Ta hip še ni povsem znano,
kdaj naj bi podoben predpis
feljal tudi pri nas, menda pa
sbvenska država pripravlja us-
trezen zakon oziroma predpis.
Predstavniki tujih avtomobil-
skih tovarn v Sloveniji sedaj
ie nimajo jasnega odgovora na
/prašanje, kdaj bo to splošno
dvoletno jamstvo začelo velja-
li, vendar je res, da ga nekate-
re tovarne že ponujajo. To ve-
lja predvsem za japonske in
južnokorejske avtomobilske
tovarne, pa tudi za nekatere
ameriške in ni jih malo, ki
imajo za svoje avtomobile ce-
b triletno jamstvo. Zanimivo
pa je, da nekatere japonske av-
»mobilske hiše razmišljajo,
ii bi sedanje splošno jamstvo
Ureh podaljšale na pet let.
Saab 9x
Tudi Saab s študijo
švedski Saab je že nekaj časa v rokah ameriške avtomobilske korporacije General
Motors. To zavetje tovarni omogoča preživetje oziroma ustrezen razvoj, pri čemer pa
je res, da se načrti o povečanju proizvodnje in s tem prodaje nekako ne uresničujejo.
Kakorkoli že, Saab sedaj predstavlja študijsko vozilo 9x; to je prva študija, ki jo je
tovarna postavila na svetlo po letu 1985!.To je vozilo, ki naj bi združilo lastnosti več
različnih vrst avtomobilov, se pravi kupeja, roadsterja, karavana in dostavnika. Prednji del
je oblikovan tako kot eno izmed Saabovih lovskih letal (tovarna je pomemben izdelovalec
letal), pod motornim pokrovom pa naj bi se vrtel V6 motor s 226 kW oziroma 308 KM.
Kako bo s to študijo v prihodnosti, pa lahko samo ugibamo.
Audiji na pregled
tudi pri nas
Pred časom smo pisali, da bo nemški Audi na izredni pre-
gled poklical več kot 40 tisoč audijev TT s štirikolesnim po-
gonom, audijev S3 in A3, ki so bili narejeni v času od septem-
bra 1998 do marca 2000. Kot pravi tovarna, so ugotovili na-
pako na zadnji premi, kjer se pojavlja dokaj nevarna rja.
Kot je sporočil Porsche Slovenija kot uradni predstavnik
tovarne Audi pri nas, bodo v prihodnjih dneh poslali sporo-
čilo o pregledu 34 lastnikom omenjenih avtomobilov. Tako
naj bi najprej pregledah 23 TT-jev in 11 audijev A3 in S3.
Seveda to za tovarno ne more biti posebej ugodno in spod-
budno, vendar je res, da je tovarna v letošnjih devetih mese-
cih poslovala zelo dobro.
Nissan dobro posluje
Nissan je bil že pred leti v izjemno slabem poslovnem
položaju. Potem je njegov pomemben lastnik postal fran-
coski Renault (38 odstotkov Nissana je v njihovih rokah),
ki je uvedel nekaj drastičnih ukrepov (zapiranje tovarn na
Japonskem, zmanjšanje števila delavcev, opustitev nekate-
rih pridobljenih pravic zaposlenih ipd.). Sedaj se že kažejo
prvi dobri rezultati. Tako je v letošnjem letu Nissan poslo-
val z dobičkom, saj ga je bilo v devetih mesecih za 1,56
milijarde evrov. To je za 39 odstotkov več kot v enakem
lanskem obdobju. Kot pravijo v tovarni, dogodki v ZDA ne
bodo bistveno vplivalo na njihovo prodajo, čeprav drži, da
so nissani dokaj uspešni na drugi strani Atlantika.
32
MODA
Tartan pa
kar osvaja!
škotski karo je spet v modi - Lahko ste karirasti od nog
do glave ali le z manjšimi odmerki
Ne le, da v letošnji modi,
prevetreni z novimi in retro
elementi ostaja. Še več - tu-
di osvaja s čisto novo sveži-
no, ki tu in tam še komaj
spominja na tisti pravi,
škotski karo Maclnnes ali
kakšen sorodni klan legen-
darnega tartana.
Tipični videz ubogljive an-
gleške šolarke s plisiranim po
škotsko vzorčenim krilom,
belo srajčko in temno mo-
dro jopico si je moda izpo-
sodila zgolj kot enega izmed
navdihov, inspiracijo, ki iz-
haja iz tradicije.
Tradicija, zgodovina in vroči
trendi za hladno sezono jesen-
zima 2001/2002 so si - kot ste
gotovo že opazili tudi v naših
trgovinah - podali roko v vzor-
cih, ki so nastajali že v 19. sto-
letju. Na Škotskem seveda,
kjer je sleherna imenitnejša di-
nastija imela svojega. Poseben
karo, imenovan tartan, pa sta
»posvojila« že zadnjič omenje-
na kraljica Vikotrija in njen
mož, princ Albert.
In, jasno, osvojila ga je tudi
moda - skozi dolga desetletja
ji je stal ob strani. Kakšno se-
zono se je sicer res malce po-
tuhnil, vendar zgolj zato, da bi
se naslednjič vrnil z vsem svo-
jim avtoritativnim sijajem. Kot
letos.
Seksvmestu
- z bavitimi
črtami in
icvadratki
Ne, da bi za punce odkrito
navijali, ampak televizijska se-
rija Seks v mestu ga je po mne-
nj u poznavalcev fenomena
trendsetterjev znova lansirala
v modno ospredje. Škotski ka-
ro je prav po zaslugi glavnih
junakinj, ki so ga začele nositi
»po dolgem in počez«, zlezel
pod kožo tudi mnogim osta-
lim samskim in poročenim lju-
biteljicam mode.
Saj ne, da bi vam želeli pok-
variti veselje, vendar je škot-
ski karo - posebej velik, v moč-
nih barvnih kontrastih, hudo
»nevaren« vzorec. Ne le za no-
šenje (vizualno širi!) temveč
predvsem za kombiniranje.
Najbolj vroči trendi namreč za-
povedujejo druženje različnih
karo vzorcev, ki so včasih celo
poudarjeni z zlato tkano nit-
ko. Zapovedujejo tudi smela
tartan druženja - od oblačil do
obuval, modnih detajlov in ce-
lo torbic... Da bi se jim kar po-
dredili in se »pokarali« od vra-
tu do podplatov? Prehudo, za
povprečno zadržan slovenski
okus, se strinjamo.
Nekaj skromnih odmerkov
tega vzorca pa vam kljub temu
priporočamo. Da ne bo pust je-
sensko-zimski dan tako enobar-
ven, bo morda dovolj klasično
krilo, ki posnema kroj kilta ali
ukrojeno na preklop, asimetrič-
no...
Ali pa brezrokavnik v colle-
ge stilu, elastična majčka, ki z
vzorcem zgolj imitira tartan,
flanelasta srajca, pod katero ob-
lečemo tanjši pulover... Pa še
ideja za hitro popestritev eno-
barvne garderobe - šal, ki ga
lahko »pričarate« kar iz kosa
metrskega blaga!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Modna simulacija na temo tartan.
Vcollege stilu...
V karu od glave do čevljev, vmes pa nekaj enobarvnih utrinkov.
NAMIG ZA NAKUP
Sicrajni čas za plašč
če še niste resno razmiš-
ljali o bundi ali plašču in
ste se do sedaj odevali le v
malo bolj debele jope ali pre-
hodne jakne, je zdaj resnič-
no že čas za nakup.
Daleč najbolj ugodno po-
nudbo moških bund in žen-
skih jaken smo uzrli v pro-
dajalni Volna (Mode Celje),
kjer imajo do 14. novembra
akcijo in jih prodajajo za sa-
mo 4.990 tolarjev.
Ženske pa se oglasite v Mo-
dinem Salonu mode (tudi na
Prešernovi), kjer vam ponu-
jajo zelo velik izbor kvalitet-
nih plaščev, jaken, blazerjev
in kostimov proizvajalca Gel-
co iz Avstrije. Razne krajše
in daljše jakne, s krznenimi
obrobami ali brez, stanejo od
25 tisoč tolarjev naprej, po-
nujajo pa jih v vseh modnih
barvah, suknjiči iz bukleja so
po 21.300 tolarjev, zelo ele-
gantne jakne v kamelji, sivi
in črni barvi iz kašmirja s krz-
neno obrobo so 49 tisoč, vol-
nene jakne v kombinaciji s
šali pa po 38 tisoč tolarjev.
Zelo ugodni so tridelni pral-
ni kostimi (hlače, krilo in
suknjič) za samo 26.200 in
črni kratki blazerji po 19.333
tolarjev.
Za tiste, ki še vedno prise-
gate na pravo krzno, je to
prava prodajalna. Imajo ze-
lo veliko ponudbo jaken,
svingerjev in plaščev iz ner-
ca (kosi, glavice, hrbti) in as-
trahana, dobavijo jih tudi po
naročilu, naročite in ogledate
si lahko jakno iz prave čin-
čile, ki je pri nas precej rec^
ka. Velika je izbira raznih pc^
krival v vseh barvah in oblij
kah, za kombinacijo h kril
nu, usnju, blazerjem in šport]
nim jaknam.	'i
Labodovi plašči pa stane-
jo od 50 do 110, jakne od 25
do 35 tisoč tolarjev.
MOJCA MAROT
Oktobrski nagrajenec je Darko Strahovnik, Prešernova
5, Velenje, ki je pravilno odgovoril, da je dandy v oblače-
nju in vedenju pretirano eleganten gizdalinski moški. Za
nagrado si bo lahko izbral modne hlače Zarje Scale Pe-
trovče.
Nagradno
vprašanje
novembra:
LETOS JE MODNA OBLE-
KA BABY DOLL. KAKŠNA JE?
a)	Na ramenih oz. pod pr-
smi nabrana, lahko okraše-
na z volanci;
b)	Ravno ukrojena, z našiti-
mi žepi, pasom in epoletami.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
NASVETI
33
KAJ BI DANES
KUHALI
Kelje
pse močnejšim vonjem
te dni tekmuje zna-
p vonj s poznojesenskih
ijnic in kuhinj - zelje, sve-
žin še posebej skisano.
2elje je dvoletna rastlina,
jtere listi se zvijajo v glavi-
j pri mladem zelju so raz-
j^roma rahlo zloženi, da se
med letom združijo v
je bolj trde glavice, pri ne-
štetih vrstah podolgovate,
'j drugih pa skoraj popol-
ni okrogle. Sto gramov ze-
jj vsebuje približno 22 ti-
^ kalorij, zato spada med
[izkokalorične rastline,
lastlina vsebuje veliko vlak-
jn, še posebej pa je bogata
ivitaminom C, v desetih de-
lagramih ga je zadosti za
iaevne potrebe.
Kitajsko zelje ima daljše
^vice, robovi listov pa so
laloviti. Po okusu je milej-
Sod našega, celo malo slad-
|ast. Če uporabimo samo del
||ave, lahko ostanek zavije-
ao v plastično folijo in ta-
feise v hladilniku ohrani dlje
časa. Prav tako narezani li-
sti, začinjeni za solato, dol-
go ostajajo sveži in hrustlja-
vi.
Listi rdečega zelja so rde-
če-vijoličastega barve in vse-
bujejo zdravilno barvo, v ka-
teri so številne sestavine, po-
trebne za naše zdravje. Pri ku-
hanju mu dodajte malo kisa
ali limoninega soka, da ohra-
ni lepo barvo.
Kisanje
čeprav se zelje zadrži dol-
go v zimo, ga največji del po-
navadi okisamo. S kisanjem
se ustvari mlečno-kisla flo-
ra, ki spremeni zelju izgled,
okus in vonj, obenem pa ga
čuva, da se ne pokvari. Zelo
lahko je prebavljivo.
Piše: MAJDA KLANSEK
Rdeče zelje
Za 6 oseb potrebujemo:
' 70 dag rdečega zelja, 25
lag čebule, žličko sladkor-
i, 1/2 -1 žličke kumine, 2 1
ihe, 70 dag krompirja, 4 sa-
ilade (hrenovke), vejica ma-
rčna, malo drobnjaka, 1,2
d kisle smetane, mast ali
Jje, sol, poper.
Očiščeno zelje tanko na-
režemo ali naribamo. Olup-
|eno in sesekljano čebulo
irepražimo, da postane ste-
klena, primešamo sladkor.
da malo karamelizira. Do-
damo zelje, zalijemo z juho
in kuhamo 50 minut na
zmerni temperaturi. Olup-
Ijen in opran krompir nare-
žemo na kocke, olupljene sa-
falade pa na ploščice. Sese-
kljamo majaron in sestavi-
ne vmešamo v zelje. Skupaj
kuhamo 15 minut, posoli-
mo, popopramo. Na koncu
dodamo smetano in potro-
simo s sesekljanim drobnja-
kom.
BIO KOLEDAR
Sarma
Za 4 - 6 oseb potrebuje-
mo:
glavico kislega zelja (tež-
ka 1,5 kg), veliko glavico če-
bule, 10 dag mesnate preka-
jene slanine, 40 dag mletega
mesa, eno jajce, 10 dag riža,
strok česna, pol žličke slad-
ke mlete paprike, 50 dag na-
rezanega kislega zelja, 25 dag
prekajenih rebrc, par preka-
jenih klobas, sol, poper.
1. Čebulo olupimo in drob-
no sesekljamo. Slanino
drobno narežemo. Zeljno
glavo operemo in izdolbe-
mo kocen. Lepe liste previd-
no odstranimo. Pod mlačno
vodo vsak list posebej ope-
remo.
2.	Pripravljenim listom z
ostrim nožem odrežemo ži-
le. Segrejemo olje in prepra-
žimo čebulo s slanino.
3,	Spraženi čebuU s slani-
no dodamo meso, dodamo
riž, tri žlice hladne vode, strt
česen, jajce in mleto papri-
ko, posolimo in popramo. Na
spodnji, trdni del zeljnega li-
sta razporedimo nadev.
4, Spodnji del lista prepog-
nemo na notranjo stran in za-
vijemo. V lonec zložimo sar-
me in med vrstami potrosi-
mo narezano zelje, nareza-
na rebrca in klobase. Zalije-
mo s toliko vode, da je zelje
pokrito. Kuhamo 2 uri in po
potrebi dolivamo vodo.
Zapečeno
kitajsko zelje
Za 4 osebe potrebujemo:
Glavico kitajskega zelja (težko približno 1 kg), 3 dag mar-
garine, 2 stroka česna, šopek peteršilja, 7 žlic mleka, 6 dag
ovsenih kosmičev, 10 dag naribanega sira, 2 del juhe, sol,
poper.
Očiščeno glavico kitajskega zelja podolgem prerežemo.
Zelje kuhamo dve minuti v vreli slani vodi. Položimo v
namaščen ognjevarni pladenj. Olupimo česen in ga skupaj s
peteršiljem nasekljamo. Ovsene kosmiče kuhamo dve mi-
nuti v mleku, dodamo sir, peteršilj s česnom, sol in poper.
Razporedimo na polovico zelja in zalijemo z juho. Pečemo
15 minut na 200 stopinj Celzija.
Obara s pivom
Iz kuhane govedine pripravimo sočno omako, ki jo
zalijemo s pivom. Ker dodamo jedi tudi na kocke nare-
zano kislo kumarico, je prijetnega in osvežujočega oku-
sa.
Za 4 osebe potrebujemo: 750 g govedine za golaž (boč-
nik), pol žličke soli, 3/8 litra vode, korenček, por, košček
zeleninega gomolja, 100 g čebule, 40 g masla ali margarine,
2,5 žlice moke, 1/8 htra mesne juhe, 1/4 litra temnega
piva, sol in poper, 150 g kislih kumaric.
Meso narežemo na kocke. Zelenjavo očistimo. V kožico
damo meso in zelenjavo, solimo, zalijemo z vodo in kuha-
mo na majhnem plamenu eno uro in pol. Potem olupimo
čebulo in jo dobro sesekljamo. V kožici segrejemo maslo in
na njem prepražimo čebulo, da zarumeni, dodamo moko
in jo med mešanjem prepražimo. Zalijemo z 1/8 litra juhe,
v kateri smo skuhali meso in zalijemo s pivom. Prevremo,
nato damo v omako meso in na kocke narezano kislo kuma-
rico. Po okusu še začinimo. Ponudimo s krompirjem v ko-
sih, zabeljenim z maslom, in potresemo s peteršiljem.
34
INFORMACIJE
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, zadeva St 25/2000, z dne
24. 10. 2001 nad stečajnim dolžnikom
KOSTROJ TOVARNA STROJEV, d.o.o, -
v stečaju
Tovarniška 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(III. narok)
I. PREDMET PRODAJE
1.	NEPREMIČNINE-STANOVANJA
1.1.	Stanovanje št. 17 v objektu Mestni trg
12, Slov. Konjice, v skupni izmeri 42,7
m^.
Izklicna cena je znižana za 30 % in zna-
ša 2.909.270,00 SIT.
Varščina znaša 300.000,00 SIT.
1.2.	Polovica (1/2) stanovanja št. 8 v objek-
tu Kajuhova 1, Slov. Konjice, v skupni
izmeri 40,24 m^.
Izklicna cena je znižana za 30 % in zna-
ša 2.706.651,00 SIT.
Varščina znaša 280.000,00 SIT.
1.3.	Stanovanje št. 23 v objektu Liptovska
16, Slov. Konjice, v skupni izmeri 34,36
m2.
Izklicna cena je znižana za 30 % in zna-
ša 2.180.365,00 SIT.
Varščina znaša 220.000,00 SIT.
1.4.	Stanovanje št. 5 v objektu Škalska 12,
Slov. Konjice, v skupni izmeri 24,2 m^.
Izklicna cena je znižana za 30 % in zna-
ša 1.519.772,00 SIT.
Varščina znaša 160.000,00 SIT.
2.	NEPREMIČNINE - ZEMUlŠČA
Stavbno zemliišče (nezazidano) "
Zk.vl. št. 1409. k.o. Koniice
2.1. II. Območje:
parcela št. 931 /005	travnik 3	303 m^
parcela št. 919/072	njiva 4	1056 m^
parcela št. 919/073	njiva 4	1160 m^
parcela št. 919/075	njiva 4	2802 m^
parcela št. 919/077	njiva4	1422 m^
parcela št. 919/078	njiva 4	1495 m^
parcela št. 919/080	njiva 4	1629 m^
parcela št. 919/130	travnik 4	199 m^
parcela št. 919/131	travnik 4	316 m^
parcela št. 919/194	dvorišče	75 m^
v skupni izmeri 10.457 m^
2.2.III. Območje:
parcela št. 919/064	dvorišče	1384 m^
parcela št. 919/065	njiva 4	829 m^
parcela št. 919/066	njiva 4	1194 m^
parcela št. 919/066	travnik 6	205 m^
parcela št. 919/069	pot	292 m^
parcela št. 919/133	dvorišče	1076 m^
parcela št. 919/134	travnik 4	593 m^
parcela št. 919/189	njiva5	139 m^
parcela št. 919/189	travnik 6	1138 m^
parcela št. 930/020	dvorišče	434 m^
v skupni izmeri	7.284 m^
2.3. IV. Območje - sektor A:
parcela št. 545/019 travnik 4 338 m^
parcela št. 919/190 dvorišče 2261 m^
v skupni izmeri 2.599 m^
Skupna
velikost zemljišč:.................20.340 m^
Izklicna cena je znižana
za 30 % in znaša:....... 55.035.469 SIT
Varščina znaša:.............5.600.000 SIT
Premoženje je ocenjeno kot celota s ceni-
tvenim poročilom z dne 10. 06.2000 in bo
prodano po načelu »videno-kupljeno«. Iz-
klicne cene so v skladu s cenitvenim poroči-
lom g. Aleksandra Milaneza, univ. dipl. ing.
grad., stalnega sodnega cenilca in izveden-
ca gradbene stroke in jih je možno pri ogle-
du videti na sedežu podjetja po predhod-
nem dogovonj s stečajnim upraviteljem.
II. POGOJI PRODAJE
1.	Premoženje pod točko 1 se prodaja posa-
mično.
2.	Premoženje pod točko 2 se prodaja v kom-
pletu.
3.	Premoženje se prodaja po sistemu videno-
kupljeno.
4.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu po-
nudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj
pod nadzorom predsednika stečajnega se-
nata (154. čl. ZPPSL).
5.	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za pre-
moženje pod točkami 1 in 2 mora kupec
podpisati pogodbo v roku 30 dni po preje-
mu poziva stečajnega upravitelja za skleni-'
tev pogodb, kupnino pa plačati v 15 dneh
od sklenitve pogodbe.
6.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin
in prispevkov. Davščine in prispevki se do-
datno zaračunajo izbranemu ponudniku, in
sicer na osnovi Zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona
o davku na promet nepremičnin (Uradni list
RS 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi s
prenosom lastništva mora plačati kupec. ,
7.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je dolo-
čen v točki 4, ne sklene pogodbe oziroma
odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine .
ne plača v dogovorjenem roku, imastečajn
upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, ozi-'
roma razdreti že sklenjeno pogodbo brez
dodatnega roka za izpolnitev.
8.	Premoženje preide v lastništvo kupca šele;
takrat, ko je v celoti plačana kupnina.
9.	Če kupec ne plača v roku celotne kupnine
ali kakori<oli dnjgače odstopi od nakupa, ^
se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki
ostane po pokritju varščine od dodatnih stroš-
kov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od
pogodbe.	'
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO PRI
PRODAJI Z ZBIRANJEM
PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb'
lahko sodelujejo domače pravne in fizične j
osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo ,
varščino v določeni višini izklicne cene.
Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe,'
ki so določene v 153. členu I., II. in III. **
odstavka ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca
in njegov točen naslov, ponujeni znesek, po-'
nudbo pa mora podpisati odgovoma ose-
ba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: ^
dokazilo o plačilo varščine potrjene s strani
APP, fizične osebe potrdilo o državljanstvu""
RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o regi- "I
straciji pravne osebe ter pooblastilo za za-
stopanje pravne osebe.
3.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo |
upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpol-
njevale vse razpisane in navedene pogoje.
4.	Ponudniki plačajo varščino na račun stečaj^
nega dolžnika, odprt pri APP Celje, Agenci:
ja SI. Konjice na št. ŽR 50720-690-1786,'
s pripisom namena nakazila: varščina za '
zbiranje ponudb.
5.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega,
ponudnika, se varščina brez obresti vrne v
osmih dneh od izbire najugodnejšega po-
nudnika.
IV.	POSTOPEK ZA ZBIRANJE
PONUDB
1.	Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi v
dnevnem časopisju.
2.	O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odlo-
čeno v 15 dneh od poteka roka za zbiranje
ponudb.
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega po-
nudnika obveščeni v treh dneh od izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o pro-
daji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor
ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih po-
gojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne '
more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upošteva-
jo.	;
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo
kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodiš-
če v Celju, Prešemova 22, 3000 Celje s
pripisom - stečajni postopek opt. št. St 26/,
2000 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. ^
v. DRUGO	t
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledoni
premoženja dobijo zainteresirani ponudnikji
pri stečajnem upravitelju g. Branetu Temovs;";
ku na GSM 041 673-320.	1
MALI OGLASI - INFORMACIJE
35
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
37
38
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
39
VODNIK
Gledališče
jlovensko ljudsko gle-
^lišče 5. 11. ob 10.30 in
j 30 baletna predstava Vi-
[utk, s katero gostuje Ba-
šola Papež iz Avstri-
pom kulture Velenje 5. in
. 11. ob 19.30 za beli in ru-
meni abonma predstava Slo-
ijiskega narodnega gledališ-
jiz Maribora z naslovom
ip's show.
Kulturni dom Svoboda
jboje 3. 11. ob 19.30
remiera komedije Strogo
lupno. 4. 11. ob 17. uri
jnovitev predstave.
Razstave
Pokrajinski muzej Celje
azstava Srednjeveški tlakov-
i,do 31. 1. 2002. Sreda, 7.
II. ob 18. uri, otvoritev de-
l)vne razstave s prikazom do-
nače obrti ročnega tkanja in
vačkanja mojstrice Marte Lu-
aščik z naslovom Čipka iz
abičine skrinje. Na ogled bo
io24. 12.
Galerija Kulturnega cen-
ira Ivana Napotnika Vele-
ije razstava grafik Zorana
jušiča, do 21. 11.
Kulturni center Laško fo-
tografije svetovnega popotni-
ka in zdravnika Milana Rajt-
majerja na temo Humane po-
ti, do 10. 11.
Grad Podsreda razstava
Irene Romih z naslovom Ne
tipaj, freske na lehnjaku, do
12. 11.
Galerija MIK (Gaji 42 b)
Jure Godec in Franc Skerbi-
nek, do 15. 11.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
likovna dela na prosto temo
otrok iz Madžarske in likov-
na dela kiparke Birgit Shola
Starp.
Galerija Otto Maša Krajnc,
do 17. 11.
Galerija Borovo - proda-
jalna Heinz Otmar Gorišek
iz Berlina, do 5. 12.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Ostalo
Narodni dom Celje 7. 11.
ob 20. uri večer šansonov z
naslovom »Sem, kakršna
sem« v izvedbi Vite Mavrič
in ob spremljavi pianista Moj-
mira Šepeta.
Pravljična soba pri Miš-
ku Knjižku 7. 11. ob 17. uri
predstavitev najnovejše knji-
ge tržaške pisateljice Zore
Tavčar - Rebula »Ko se ptički
prebude«.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec 6. 11. ob 19. uri
predstavitev knjige Konrada
Kolška »Spomini na začetek
oboroženega spopada v Ju-
goslaviji 1991«.
Zdravilišče Laško 5. 11.
ob 20. uri potopisno pre-
davanje Mete Meh o Kav-
kazu.
Dom krajanov Gomilsko
3. 11. ob 18. uri drugi turi-
stični ples.
Ustvarjalne
delavnice,
seminarji
Muzej novejše zgodovi-
ne - bolšji sejem 3. 11. od
9. do 12. ure; demonstra-
cije v muzejski ulici obrt-
nikov 6. 11. od 10. do 11.
in od 16.30 do 17.30 pred-
stavitev frizerja (Avgust Ča-
torič).
Mladinski center Celje 2.
in 3. 11. ob 20. uri »night
clubbing« - dijaška zabava;
2. 11. od 15. do 18. ure li-
kovna delavnica, od 18. do
19.30 začetni tečaj švedšči-
ne. 3. 11. od 16. do 18. ure
novinarska delavnica, od
18. do 19.30 tečaj švedšči-
ne, od 14. do 16. ure tečaj
stepa in od 16.30 do 17.30
aerobika; 5. 11. od 15. do
16.30 začetni tečaj nizo-
zemščine, od 16.30 do 19.
ure tečaj šivanja in kroje-
nja, od 17. do 19. ure antro-
pološka delavnica I. na te-
mo nacionalizem, rasizem
in religije Tanje Čajavec, od
20. do 22. tečaj tae-bo; 6.
11. od 15. do 17.30 tečaj ita-
lijanščine in od 15.30 do 21.
30 plesna šola Power dan-
cers.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 2. do 5. 11. in 7. 11. ob 16.30, 18.30 in 20.30,
Lin 3. 11. ob 23. ter 6. 11. ob 16.30 in 18.30 akcijski triler
.Opevacija mečarica. 6. 11. ob 20.30 znanstveno fantastična
lirama Planet opic.
Mali Union: od 2. do 7. 11. ob 17. družinska akcijska
lomedija Mah vohuni, ob 19. najstniška komedija Ameriš-
a pita 2, ob 21. slovenska drama Sladke sanje.
Metropol: od 2. do 5.-11 ob 16. in 18., 3. 11. ob 10. in 6.
11. ob 16. družinska komedija Dr. Dolittle 2. Od 2. do 5. 11.
ii 7. 11. ob 20., 2. in 3. 11. ob 22.30 in 6. 11. ob 18. ljube-
zenska glasbena drama Moulin Rouge. 6. 11. ob 21. akcijski
triler Operacija mečarica.
Kino Žalec 2. 11. ob 18. uri ter 4. 11. ob 16. in 18. uri
animirani film Cesarjeva nova podoba. 3. 11. ob 18. uri
tomedija Mačke in psi. 2., 3. in 4. 11. ob 20. uri kriminalka
Preprodajalci.
Gremo v kino!
^ Touluse Lautrec, ki je upodobljen v filmu Moulin Rogue,
e bil francoski slikar in grafik, se glasi pravilni odgovor na
vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Maja Lubej iz
Celja, Tadej Novak iz Prebolda in Milan Poznič iz Lesične-
ga. Vsi bodo lahko svoje filmsko znanje poglabljali s po-
močjo brezplačne vstopnice za ogled filma v dvoranah Celj-
skih kinematografov.
Nagradno vprašanje: John Travolta v novem filmu Ope-
racija mečarica igra karizmatičnega in nevarnega vohuna
Gabriela Shera. Vprašanje je tokrat malce težje. Travolta je
''il doslej dvakrat nominiran za Oskarja, , prvič za vlogo v
filmu Vročica sobotne noči, v katerem filmu pa je tako zab-
btel drugič?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 29. oktobra. Izžrebali bomo tri do-
''itnike vstopnice za ogled filma.
TEDNIKOVA KOŠARICA
Košarica povsod cenejša
Kdo ve, čemu bi lahko pripisali razve-
seljivo novico za potrošnike, da se je zne-
sek košarice v oktobru povsod znižal. V
Celju smo z oktobrom dobili tudi nov več-
ji trgovski center Prima (Ere Velenje), ta-
ko, da odslej spremljamo gibanje cen tudi
pri njih. In prav ti so ta mesec nesporni
zmagovalci. Košarica je pri njih (v primer-
javi z najdražjo) cenejša kar za tisoč to-
larjev!
Prijetno smo bili presenečeni nad pestro
ponudbo v novem trgovskem centru Prima
na Lavi (za Telekomom), še bolj, ko smo
sešteli znesek njihove košarice, ki je zna-
šal samo 5.987,12 tolarjev. V njihovi koša-
rici so se znašli trije najcenejši artikli (ol-
je, pril in sir) in nobeden, ki bi bil dražji
kot kjerkoli drugod. Na drugem mestu je
Interfruct, ki še vedno slovi po največjem
številu najcenejših artiklov (riž, čokolada,
keksi, limone in jogurt), imajo pa najdraž-
ji pralni prašek, znesek košarice je bil pri
njih za 391 tolarjev višji. Na tretjem mestu
se je znašel "Riš z najcenejšo kavo, pralnim
praškom in klobaso poli, a hkrati s kar šti-
rimi najdražjimi artikli (sladkor, čokola-
da, pril in radenska), znesek košarice je zna-
šal 6.448,20 tolarjev. Interspar je pristal
na četrtem mestu z zneskom 6.464 tolar-
jev, najceneje kupujemo pri njih sladkor,
radensko, pivo in margarino, pa tudi sicer
najmanj spreminjajo cene iz meseca v me-
sec. Soča je pristala na petem mestu z naj-
cenejšim alpskim mlekom in kar osmimi
najdražjimi artikli, na šestem je Mercator,
ki ima najcenejšo moko, na sedmem pa Vele
z najvišjim zneskom košarice 6.984,10, ima-
jo pa najcenejši kis. Sicer pa si podrobno-
sti oglejte v tabeli.
MOJCA MAROT
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Grešnik
Podjetje opravlja Časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev, Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.', Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Gašper
Domjan, Janja Intihar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor
Katič, Sebastijan Kopušar,
Alma M. Sedlar, Urška
Selišnik, Branko StamejČiČ,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič,
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša GerkeŠ-Lednik, Mateja
Podjed, Simona Solinič, Tone
Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo}:
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja;
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
Imaš problem? Čutiš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
či nas, vrata Kriznega cen-
tra so morda vrata iz stiske!
Na prvem dnevu kongresa združenega podmladka so se visoki gos^e z Barbiko na čelu opravičevali, ker se ne bodo
mogli udeležiti »mega žurke« Mladega foruma v celjskem Mladinskem centru, podžupanja Romihova pa je podžiga-
la pričakovanja z napovedmi o presenečenju večera. Hja, žurka je bila, a nič kaj mega, morda pa je bilo presenečenje
ravno to. A zato ni manjkalo ikonografije, od nostalgičnib zastav zvezdami, do praporov prihodnosti...
Golte so bile dolga leta znana po svojih poljskih smučiščih, ki so jih orale zelene zime. Odkar pa so va
prevzeli Italijani, se športni center na Mozirskih planinah razrašča v eno boljših slovenskih smučan
središč. Letos bodo pognali novozgrajeni sistem za umetno zasneževanje, kako dobro bo ta delal, pa so
lahko Celjani prepričali prejšnjo soboto, ko so jim na veliko otroško veselje za nekaj ur zasnežili Goloi)
Celjski KvARTet Akord je v soboto zvečer z vročim tangom in kiezmarjem
dodobra razgrel kulturniško publiko v Narodnem domu, nato pa so
fantje slekli strogo črno opravo in se še sami segrevali v šempetrskem
pubu Izbi, ki ga soupravlja konrabasists Marjan Pleško (drugi z desne).
Vroči večeri so postali že stalnica
ta hip enega najbolj priljubljenih
lokalov v Spodnji Savinjski. Pred
dvema tednoma je pokal po šivih,
ko so Mariborčani Bonny Veer ža-
gali vreli soul, plesne točke po klo-
peh in stolih pa so tako ali tako že
del obveznega programa...