■•SS' hi ZVEZA SLOVENSKIH KLUbOV r .t FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS L-ž VEITN LI KSK IZLÜbA Glasilo članov S. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik M. Molan - Naslov uprave v v Kluba: 371 a Park St., Princess Hill, t/ic. - Tel.: 38-1679 - Za uredništvo odgovarja tajništvo ..LEOTIKJV^ MELBOURNE, OKTOBER I960 ŠTEVILKA 56 cc 1 ^ GC N O V Kri et t\ ■f / VSEH SVETIH DAN POPOLDNE, vigili ja pred dne -vom, ki je posvečen vsem našim pokojnim. Še mi zvene v ušesih otočni glasovi zvonov iz lin cerkvice sredi domačega pokopališča. Zajokali so in veter jc raznašai njihove zvoke med spomeniki grobov, ki so bili ta dan tako domače-lepo okrašeni. Vsa božja njiva je bila kot ne- -----------------------------------p pregledno morje belih križan tem. In ko se je y I ' i \ na pokopališče spuščal mrak, so tudi svečke po grobovih dobilo -poseben blešč: bolo morje krizantem so je spremenilo v morje brlečih in v vetru trepetajočih plamenčkov. Sveče so do-gorevale, mi pa smo molili za naše pokojne. Morda smo obiskali grob drage matere, morda očeta, morda obeh. Tan je mogoče počival naš brat, morda sestra. Obiskali smo grobove sorodnikov in znancev... joj, koliko smo jih ^e srečali v življenju, pa j ili je Bog poklical v /W s j c y £ j i s večnost pred namil Danes jih krije domača ru- ^ /it i ša, v naših srcih pa je ostal topel spomin na- ///!. !> nje. Bog jim daj večni mir in pokoj !... V daljno tujino nas je zanesla življenjska not. Daleč za morjem je ostalo domače pokopališče in grobovi naših dragih. Voidar je spomin nanje ostal živ tudi zdaj in je odšel z nami na tuje.Skoraj smo jim nevoščljivi, da počivajo v domači zemlji. In vendar: življenje je vredno življenja, četudi nas je pognalo na tuje. Šc imamo čas v rokah, da z njim trgujemo za srečno večnost. Še imamo čas v rokah, da se lahko spominjamo onih, ki ji ni voč med nami. - Na naše tukajšnje slovenske grobove bomo porcrna li na prvo nedeljo v novembru, četudi bodo naše misli morda daleč za morjem na flomači božji njivi. Sopelc rož bomo položili na prob morda neznanega rojaka, ker ne moremo prinesti rož na grob matere Svečko bomo prižgali na tujem grobu, ker je domači nc morejo prinesti, ko so tako daleč Tako bome turi i tukaj obhajali dan, ki je posebej posvečen vsem našim pokojnim. In Še nekaj! Posebej se bomo spomnili vseh tistih rojakov, ki počivajo po širni deželi rod Južnim Križem, pa za njih grobove nihče ne ve. Morda jih jo smrt našla v avstralskem. bušu, morda v pustinji, morda med s,amimi tujci in. ni bilo rojaka, ki bi žalostno novico ponesel med ostale rojage. Vemo, da jo takih grobov precej. Nihče jim v novembru ne bo prinesel svečke in. cvetja - naša molitev pa jih bo dosegla. Talco nas bo prav prva nedelja v novembru spet združila v eno narodno družino, ki ob spominu na drage znane in neznane cokojne pozabi na bratske spore. Ob grobovih so bomo spet enkrat zavedli, da jc delo za skupnost naša dolžnost in da delajmo^ dokler imamo življenje. Životi zgolj same zase, je najlažje, a tudi najmanj vredno! Živeti za druge, žrtvovati so za skupnost, pa ima trajno vrednost! Vernih duš dan! Mrtvilu v spomin, živim v opomin - zvone zvonovi. Daleč za morjem zvone, pa tako, da jih razločno čuj«m v svojih ušesih. Da, živim v opomin, da je življenje vredno življenja. Zavedajmo se toga, dokler to kratko življenje imamo! --*'_____ A i r• / .1 - / •t/v V nedeljo - 2, oktobra - je imela slovenska mladina v Slovenskem domu ob 4. tri popoldne svoje prvo mladinsko zborovanje, ki mu je bil vsekakor namen dvigniti naše kulturno in družabno življenje v Melbournu, Kot nam je sestanek pokazal, pa se je naša mladina pozanimala tudi za Slovenski doms ne da bi samo prišla vanj in hotela imeti vse urejeno, ampak je tudi pripravljena pomagati pri ureditvi Doma, Pač dejstvo jes dom nas Čaka, odpira nam svoja, vrata in nas vabi; potrebno je le vanj zanesti slovenski narodni'kulturni in družabni palraen ter domače prijetno pregreti, kakor notranjost samo, tako tudi vrt za in pred Domom in ( kakor se je edn izrazil nekje)"pregnati grškega duha, ker ni za nas Slovence in ga nadomestiti s slovenskim", Namreč hiša je bila kupljena od Grka, Precej mladine se je zbralo (čeprav ne moremo reči tako, če se ozremo in pogledamo, koliko mladih Slovencev in Slovenk živi v Melbournu), ki je bila navdušena in Živa v debati, kakor t, udi v predlogih, kako izboljšati in povečati nase narodno življenje v Melbournu, Dekleta so bila manj zastopana. Bile so samo tri, kar žalostna slika, da ( če cenimo po zadnjem mladinskem zborovanju) dekleta talco malo dado na nekakšno "prebujanje" mladih sil za boljšo in uspesnej šo rast našega kulturnega življenja v tujini* Ali nam niso naši starejši rojaki lahko za svetal vzgled, kako je treba ljubiti, kar je našega, kar je prekaljeno z duhom naših prednikov in naših kulturnih'umetnikov? Pred nami je še kos življe nja, ki ga moramo ohraniti ob svoji materi, če že ne ob njej, pa vsaj ob njeni zapuščini - dediščini, ki smo jo s seboj prinesli preko raznih okoliščin na ta več kot deset tisoč milj oddaljeni kontinent. Mladina, ki se je udeležila sestanka je vsekakor že dvignila naše kulturno življenje in družabnost, čeprav še ne vidimo odprtih dejstev, Baj naštejem samo sekcije, ki so bile ustanovljene na tem zborovanju, pa ne bo treba nobenega komentarja? šahovska, namizni tenis, dramska, folklorna, foto-amaterska in filozof ska skupina. Vse so dobile prijavijence, katerim, upajmo, se bodo pridružili še novi in novi. Prvi dve - Šahovska in namizni tenis - sta zaceli že delovati. Prva pod vodstvom g, Cveta Bersa in druga pod vodstvom g, Janeza Vidovič, Upajmo, da bomo v kratkem času imeli še ve c sekcij, med katerimi se'bo lahko za,cela razvijati tudi pevska in glasbena. Torej za začetek ka,r precej, le držati se bomo morali in ne bati se žrtev. Življenje nas je tüdi teg. že naučilo, za nobenega ne bo ni i novega tu in tara kakšna majhna žrtev. Tudi naš Dom je našo mladino precej zanimal. Mladi so se odločili s prostovoljnim delom ob sobotah zgraditi zadaj za hišo plesni oder, kjer bo dovolj prO-stora, da se zavrtimo, Uačrt za zgraditev le-tega je že v teku. Mladinci so se-poimensko prijavili za prostovoljno delo. Hladi se prebujajo, hočejo, da ob stra ni naših vzornih starejših rojakov naprej popeljejo barko našega narodnega življenja tukaj. To so uspehi, ki jih je rodil zadnji sestanek mladine, Z vso pravico jih lahko imenujemo uspehe, katerim se bodo pridruževali tekom odtekajočaga se obdob ja še novi in novi. Tudi novi mladi ljudje se nam bodo pridružili, Čeprav jih na, zadnjem zborovanju ni bilo - hote ali nehote - med nami. Začutili bodo potrebo in spoznali - saj ga že poznajo - rojaške narodne vzajemnosti. Še se bomo sestajali, še bomo gradili nove načrte in jih tudi izpolnjevali! Slovenska, mladina v Melbournu še ni pozabila, da je del generacije - tukaj pri nas edina generacija -, ki bo morala v prihodnjosti vzeti v roke krmilo našega družabnega, kulturnega, prosvetnega in socialnega življenja. Ustavimo se zopet pri ostalih, ki jih ni bilo zraven. Mar je malenkostno dokazati svoje poreklo v dejanjih? Mar je majhna žrtev časa tako velika, da pozabimo, da smo nekoč uživali'v lastni duhovnosti in družabnosti? Sicer pa so tudi res opravičljivi vzroki, ki s., mnoge zadržali od sestanka, zato pa je še zmeraj čas, da se vključij e v vrste mladih rojakov in rojakinj ter skupno z našimi starejšimi rojaki dvignejo našo agilnost. Dobrodošli ob vsakem času. Končno pa vsak ve svoje in vsak ima svojo voljo - vsi pa imamo eno narodnost. Ob koncu Šes držimo se potov, ki smo si jih sami začrtali na zadnjem sestanku, pa nam bo tudi "sreča mila". Poročevalec VSI, KI STB SE VPISALI V DRAMATSKO SEKCIJO, PRIDITE ZA GOTOVO DIE 23. OKT.T» L. (nedelja) OB 4. URI POPOLDNE V SLOVENSKI DOM! VABLJENI STE TUDI OSTILI, KI ŽELITE SODELOVATI PRI DRAMATSKI SKUPINI , POSEBNO DEKLETA, SICEB BODO HORALI'FANTJE FRZTOSJTI TUDI ŽENSKE VLOGE PRI PRIREDITVAH? PRIPRAVLJA SE KULTURNI VEČER, ■Jvjci O ŠLOVEMCJ "The Sloven.es are one of the most advanced nationality groups or nations in the world. Their language differs considerably from Serbo-Croatian, perhaps as Portugese from Spanish. They have deve -loped a very high degree of literacy, maintained schools in every town and village, supported an extensive circulation of good weekly periodicals, and made their little country a model for Central Europe'.' "They created a creditable Slovene culture, supported a state theatre and opora, a university and high schools, choirs and orche -stras, and the noble tradition of building statues to poets. They kept their picturesque little cities attractive and. clean, improved their strikingly beautiful, mountain-filled, lake spangled land by the care they gave it, made its heights and depths echo with the songs of tourists, crowndd many a ooak with a cozy tourist hut, and bound thnir ranges together with the best system of roads in southeast Europe." "They developed an extensive industry, worked out a helpful cooperative system, and-organized agriculture as well as their uneven land permitted. They were well served by a vigorous daily press. The coffee houses in their cities -were as reading rooms in American public libraries, and their churches were well attended. Markets were models of order. The women wore nr.at', few men were ragged, the heaviest weight of toil was relieved by wheels. A seif respecting little people, that prior to 1918 had never been even partly free, moved forward, to a distinguished nlace among the most advanced nations." /Iz knjige: Tito's Imperial Communism, by R.H. Markham, The University of North Carolina Press, Chapel Hill,19^7/ "The Slovenes, a people at present numbering in. their homeland rather loss than two million, settled in the mountainous noith-weèt comer of Yugoslavia at the time of the Slav migrations about AD.6OO. The centre of this small and unique Alpine Slav civilization is Ljubljana, a delightful and most civilized, though small, capital city standing in a small plain bounded bjr high m&untains. Slovenia is a land of small individual farms and small industrial centres such as mines and foundries, connected by railways along most of the valleys. Beyond the Rivers Dm va and Mura tho hills melt into the Panonian Plain. The people are mainly of the Roman Catholic faith. Literacy in Slovenia roaches almost 100 per cent of tho population, and. the general level of urban, rural, and domestic culture is high oven by West European .standards. All who know the Slovenes regret the fact that even after the IOII4.-i918 war, this small people was far from entirely united... Tho history of their language, we shall see, also shows those qualities of steadfastness and perseverance in the people, while their beautiful literature is often, characterized by a gentle melaneoly or a positive and constructive optimism which reflect further sides of the Slovene's character...Slovenian is the language of one of. the oldest documortts written in any Slav language, the Preising Leaves ( p,r i z in sk i s pom enik i )... /R.GfA. do BraymB.A., Guide to the Slavonic Languages, London-New York 19^1, stran 363./ "Undoubtedly, what helps greatly to make the Slovene townships so warmly impressive is the intense culture of their inhabitants. Whenever one penetrates, shops, restaurants, private dwellings, one comes upon the trace of books and the mellow unharried discussion of what is written in them. This differentiates Slovenia from adjoining countries and. from the other Yugoslav republics, it is indeedsä a world of its own... In Slovenia one finds tho most westerly cultivation of the shepherd farmer's winter art of painting on glass. Porhans the long winters have contributed tothis though certainly thoy are not tho sole cause. The day will come when these genuino Primitive gems of painting will bo much sought after..." /Iz knjigo: Yugoslav Life and Landscape", by Alee Brown, Elok Books Ltd., 19London and New York./ "Ljubljana, Yugoslavia, March 10,1938. - Here is a town to share the whole world. It is full of statues, and not one of them of a soldier. Only poets and thinkers have been so honoured..." /Berlin Diary, by W.L. Shircr/ a y77/ po f// * Fa svoji zadnji poti iz Južne Avstralije sem si pa res želel, da bi imel namesto avtomobila - čoln. Če bi odšel iz Adelaide le en dan kasneje, bi ne prišel nikamor zaradi povodnji. Na nekaterih mestih je bila cesta globoko pod vodo. Čudna je ta naša nova dežela: Viktorija ima povodenj, v Queenslandu pa - molijo za dež, ker imajo strašno sušo. No, je pač razsežna dežela ta naša nova domovina, ne le mala Slovenija. * Pa pojdimo k porokam, saj so novice o novih -narih menda najbolj privlačne! - Dne 1.oktobra je Emil LAGONDAR popeljal Olgo ROUS pred oltar Matere božje v East Malvernu. Oba sta Slovenca, četudi je bil ženin rojen v Bosni. Nevesta je dana iz Črenšovcev. - Isti dan je bila slovenska poroka v Ifyrtlefordu: štajerski rojak JoSef PODGORŠEK je dobil za ženko Belokranj/ko Angelo Sneler. - Dne 8.oktobra pa je bila slovenska "ohcet" zooet v Melbournu: Jože BERGOČ iz Trnja (Slov.Primorje) je v stolnici sv.Pntrika obljubil zakonsko zvestobo Antoniji Pečovnlk (doma iz Maribora). - Naše čestitke vsem! * Krščevale na so od zadnjega Vestnika sledeče družine: IGORJA DAfiTIELA je dobila družina Otona KROJSA in Zofije r.Gaberšnik v North Fitzroyu; krstili smo ga 17.septembra v Clifton Hillu. ~ ROBERT IVAN pa je ine prvorojencu Silvana BUCAJ in. Ane r.Mejak v Macleodu, ki smo ga isti dan krstili pri Sv.Martinu istotan. - Dne 29.septembra na spet krst v Clifton Hillu: MAGDALENO FRANCIŠKO je dobila družina Franca VEBRA in Juli-jane r.Kampuš. - Pevi oktober beleži krst v Hawthornu, kamor so prinesli ŠTEFANA RAJ-MUNDA iz Alphingtona: je sinko Ignacija VALENČIČA in Vide r.Marinčič. -^Dne 8.oktol so krščevali v Ballaratu, kjer^je kar korajžno prejel krstno vodo MILANČEK, sinko no~ vodogle družinice Cirila MAURIČA in Zorke r. Milolovič. - Isti dan je bil krst tudi v Geelongu, kamor so prinesli k Sveti Družini ALBINČKA DRAGA, drugega sinka Jožefa KON-ŠAKA in Helene r.Horvat. - Torej ena sama punčka, vse drugo pa fantje-soldatje. (Bog daj, da bi jim ne bilo treba nikoli dati puško na ramo!) - Naše čestitke vsem srečnim staršem. * Med angelčke pa je odšla komaj dveletna Suzana BURNIČ, hčerka Marjana Bubniča in Marije r.Poles. Uružinica živi v Yarraville. Suzana je imela težko operacijo srca,pa ji je žal oodlegla. V petek dne 7. oktobra smo jo položili v grob na pokopališče v Footscrayu. - Iskreno sožalje žalujočim staršem. Tolaži naj jih vera, ki nam govori, da je Suzi srečna že dosegla to, kar moramo mi s trudom in resno voljo šele zaslužiti. Fon ji je prihranil marsikaj, kar nas morda še čaka v tej negotovi bodočnosti. * V SLOVENSKO ŠOLOje prišlo na prvo nedeljo v oktobru toliko otrok (Vsa pohvala naših staršem in zahvala obenem!), da smo sklenili napraviti dva razreda. Starostna razlika otrok je prevelika. Vse lažje bo imeti skupino starejših posebej, malčke, ki se komaj pisati učijo, pa posebej. En razred bo sprejela naša pridna študentkinja &dč.Anica Sernečeva. - Otroci so pa tudi zadovoljni s poukom, še večje veselje bodo imeli, 'ih 1 bomo začeli pripravljati za prvi oderski nastop. Korajža velja! * Lepo smo se postavili na melbournskem velesejmu in želi lepo priznanje. Iz vseh koncev smo nabrali narodne predmete in vsem sodelavcem iskren bogplačaj! Letos smo imeli več prostora ter smo razstavili celo zibko. V njej se je nekaj večerov zibal - Mesarjev Johnny. Veliko je bilo zanimanja in povpraševanja o idrijskih čipkah, ki sem jih prinesel od gospe Kvedrove iz Adelaide. Posebnost razstave je bil tudi otroški konjiček, na katerem se otrok ne ziblje, ampak resnično skače in se premika. Izdelal ga je g.Gvi-do Florenini in zanj že tudi dobil patent. Res izvirno delo, ki je bilo vredno, da so ga videli tisoči. * Prijetno domače je bilo na izletu devetega oktobra, ki sta ga skupno priredila SKIA in SKGoelong. Dva avtobusa melbournskih Slovencev se je udeležilo tudi slovenske maše, ki sem jo prav to nedeljo imel v Bell Parku. Moram reči, da so se geelongški Pevci | to nodello postavili s svojim zborom. Vreme nam je na Bog tudi blagoslovil, četudi je pred to nedeljo štirinajst dni deževalo. - Prav je, da se takole povezujemo. Čim več nas je, tem več moremo ustvariti. V slogi je moč! Geelong in Melbourne sta najlepši dokaz, kako se da lepo sodelovati v delu za narod. * Zdaj pa je na vrsti obisk naših grobov na keilorskem pokopališču, združen z romanjem na evharistični festival v Sunbury. Na prvo nedeljo v novembru odidemo z avtobusi po slovenski maši v Burnley. Odhod bo okrog ene ure izpred cerkve. Javite mi pravočasno, ker moram naročiti avtobuse. POSEBEJ VABLJENE VSE NARODNE NOŠE! Prinesite s seboj cvetja in svečk za naše grobove. Žal grobovi še ne bodo taki kot bi morali biti, ker mi je zadnje tedne nagajalo slabo vreme in sem mogel šele danes (lO.okt.) nabaviti prst. Vsekakor bomo uredili kolikor bo mogoče, do drugega leta pa bo dokončan tudi spomenik in bo vsa slika vse lepša. , - U - 'Vestnik" ^ Oktober - i960 'i? RAZPOSLALI SMO VSEM ČLANOM SKM OKROŽNICO 0 RAZPISU POSOJILA. DA NISMO TO STO-rili že vsem v Viktoriji živečim Slovencem, je vzrok Se ne prekontrolirana kartoteka' naslovov. Namreč, mnogi nasi rojaki se v teku enega leta preselijo trikrat - petkrat, spremembe naslova nam pa kajpak ne pošljejo, 0 uspehu razposlanih okrožnic je prerano kaj vec poročati, ker so člani iste komaj sprejeli (clo tega časa, ko to pišem). Kljub kratki dobi pa nas je pošteno presenetil kot prvi vpisnik posojila g, Herman MUZBTK z zneskom £ 3OO (tri sto) ali petnajstimi obveznicami. Kaj pravmte, je ta gesta v prilog raznim črnogledom? Drugo in tretje mesto si delita gg, Ivan URBAS in Janez ŠKRABA, oba po £ 20 (dvajset). Pismi sta prispeli istočasno. Vsem tem izrekamo našo prvo zahvalo. Ostali sedaj lahko hitite kolikor vam drago, prvi ne beste več, V NEDELJO - 2, OKTOBRA - SE JE V SLOVENSKEM DOMU V PRINCES HILL-u VRŠILO MLA-dinsko zborovanje, Bdeležba je bila na zadovoljivi višini, ne tako glede "nežnega spola". Dekleta, ki vedno toliko tarnate o muhavosti naših fantov, kje ste? Zborovanje je rodilo pozitivne zaključke v obliki ustanovitve raznih Športnih, družabnih in kulturnih sekcij. Skratka obeta se začetek novega življenja - pod skupno streho, ■ G. BRANKO SOSIČ JE PODARIL NAŠEMU KLUBU KOMPLETNO MIZO ZA NAMIZNI TENIS. DOKU- pili smo še par loparčkov in nekaj žogic. S tem pa je tudi že omogočeno, da osnovana sekcija oživi pod vodstvom g, BERSA. Za začetek so določeni igralni večeri vsak torek in petek od 7. do 9.3O. ure zvečer. G. Sosiču se za njegov dar najlepše zahvaljujemo, v Na Sesti redni seji bo skm - 23. sept. i960 - je bila na dnevnem redu prošnja g. Jožeta^NOVAK glede razrešnice dolžnosti blagajnika SKM. Imenovani je svojo prošnjo utemeljilil s prezaposlenostjo in prekournim delom. Upravni odbor je po daljši razpravi sklenil ugoditi prošnji g. Novaka, na podlagi česar bo po predaji dolžnosti istemu izdana razrešnica. ŽE NASLEDNJO SEJO - 7. red. seja, 7. okt. i960 - JE ENAKO BROŠBJO VLOŽIL GOS^-pod Vladimir KOS - dosedanji načelnik prireditev. Isti se v kratkem preseli na novo, res malo oddaljeno delovno mesto, ki bi mu aktivno delovanje v SKM zelo otežkočilo« Ker pa se delo Upravnega odbora z vsakim dnem veča ter vsled tega zahteva celega človeka, je bilo prošnji gospoda Kosa ugodeno. Njegovo mesto je prevzel g. Franc HARTMAN. G, Vladimirju^KOS se za njegovo dosedanje delo Bpravni odbor SKM tem potom najlepše zahvaljuje in želi "nasvidenje", ko mu bodo možnosti to zopet clep^sSoi ^ KJE STE MIZARJI, TESARJI? SAMO ŠE ENA ALI DVE POLICI STA POTREBNI V NAŠEM BUN- galo zadaj za hišo, nakar bi bila ista sposobna za shrambo našemu inventarju. Kleparji! par metrov Žlebov rabimo okrog te barake. Se bo kateri oglasil? Na koncu pa je potrebno še malo prebarvati. Mar ne bo to sramota za naše "paintarje", če bodo morali to delo izvršiti nestrokovnjaki? In tisti, ki ste obljubili, da boste preslikali še ostale sobe v našem Domu, nas menda ne boste pustili sedaj na cedilu? Naj li drugič napišemo, kateri ste to? Predsednik SKMs Vinko Molan UPRAVA SLOVENSKEGA KLUBA MELBOURNE SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJE VSEM ŠTEVILNIM ROJA-kom v Victoriji in Južni Avstraliji, ki so posodili narodne predmete za razstavo "TBE I960 ROYAL MELBOURNE SHOW". V narodnih nošah so na "Royal Show-u" bili v narodnih nošah prisotnis gospa MESAR s sinom Johnnyjem in hčerko Magdo, gospod I. Majcen, gdč. Anica MOLAN, gospod E. MOLAN, gospod L. JAUK, gospod M. OPPELT, gospod'F. JANEŽIČ, gospa IENK0 s hčerko Nino, gospod B, JESENKO s soprogo, gospa S. GJOREK, gospa HARTMAN in gospod S. HARTMAN. Upra vni odbor Slovenskega kluba Melbourne se vsem najlepše zahvaljuje! Kot vsako leto je tudi letos najlepši "boglončkaj" za ureditev in pripravo našega grostora na "Royal Show-Hi" zaslužil gospod p. Valentin BAZILIJ OFM. Še enkrat , vsem skupaj, najlepša hvala. Za "THE I961 BOYAL MELBOURNE SHOW" pa se vsem priporočamo in vabimo še nove rojake k sodelovanju. Mislite že sedaj nanj in zbirajte slovenske narodne predmete, ki bodo pokazali narodno lice našega naroda ljudem raznih narodnosti v Avstraliji. UO SKM Til. ep tako tiho je Šla mimo nas peta obletnica Slovenskega kluba Geelong, Ali ni vredno, da öe vsaj malo ozremo nazaj k rojstvu našega Kluba, ki nam je čuvar naše narodnost, ali nam bi vsaj moral biti. Koliko plemenitih zelja in dobre volje ter narodne zavednosti je združeno v tem imenu - Slovenski klub Geelong -za nas geelongške Slovencel Pred petimi leti so se zbrali zavedni Slovenci na stanovanju g, NOVAK Hermana, ki je takrat stanoval v belmontškem hostelu,'in ustanovili SLOVENSKI KLUB GEELONG,'18, septembra je minilo pet let od takrat, ko so se ti zavedni Sloveči združili, da svoje narodnostno poreklo in Življenje organizirajo v Klubu, ki'se je tekom petih let razvijal in se prav gotovo razvil v močnejšo organizacijo, ši svojo dobronamernostjo in plemenitostjo'pridobil novih članov in simpatizerjev. Res, da ni tu in tam vse, kakor bi bilo, če bi vsak združil svoje sinovsko ali hčerovsko poreklo narodu in njegovemu družabnemu, duhovnemu in socialnemu življenju, Da pa sedaj Klub praznuje svojo PETLETNICO, je vsekakor dokaz, da geelongški Slovenci, čeprav smo šli preko premnogih potežkoč,nismo klonili in ne pozabili, da smo otroci duhovno bogatega slovenskega naroda. Ko danes prelistavam tajniški zvezek, najdem različna imena naših zavednih Slovencev, ki so bili prvi, da primejo v roke krmilo novorojenega SKG, Naj naštejem nekaj teh rojakov, ki so si bili zada li nalogo? tudi v tujini naprej voditi in dvigati narodno zavest in'njegovo kulturo ali jo vsaj ohranjevati,' Tu so imena? Novak (prvi predsednik),'Ivan Kranjc, Franc Stante, Alojz Furlan, Milan'Kodre, Marjan Gorup, Jelka Bole, Feliks Cvirn, Edvard Pungerčar, Franc Nemec, Ivan Kranjc'( prvi tajnik ), Rudi Verga, Albin Rafolt, Jože MikšaJ Erika Mikla, Jo?e Konšak, Anton Novak, Karl Svetec, Ivan Hočevar, Franc Srpčič, Kristijan Verdnik', Franc Cušin, Maks Kenda, Marjan Hrib, Jože Brozina in drugi, Breveč bi bilo, če bi hotel naštevati vse, ki so v prvih letih veliko žrtvovali za Klub, Veliko jih je Še, ki se žrtvujejo za slovenstvo v Geelongu, nekateri pa so "omagali". Prispeli pa so drugi 11a njih mesto, ki so si naložili, s pravico imenovano, težko toda častno breme, da, delujejo in vodijo SKG naprej. Ob petletnici se moramo vsi Slovenci zahvaliti najpožrtvovalnejšemu članu našega kluba g* Milanu KODRE, ki Že polna Štiri leta vodi naš klub in kljub 'b svojemu napornemu delu v tovarni in doma posveti ves svoj prosti čas samo za Klub - za, vse Slovence v Geelongu, Ni ga človeka za katerega nima prijazne besede ali da ne bi bil pripravljen pomagati mu. G, Kodre nam je vsem lahko za vzgled požrtvovalnosti in lahko tudi rečemo, da mu gre vsa zasluga, da v Geelongu Slov, klub še obstoja. Dragi Slovenci! Sedaj, ko obhajamo peto obletnico Slov, kluba Geelong, izprašajmo si na tihem svojo vest, kaj smo storili za Klub, Ali je dovolj, da si poravnal članarino in s tem opravil svojo dolžnost? Je in ni! Oni "mlačni" Slovenec bo dejalj saj pridem na zabavo in prišel bom tudi na igro, ko jo boste ■ imeli. Res je, prav imaš. Ali pa tudi nimaš! To'bi bilo dovolj, če bi nas bilo na pretek in če bi se tepli za vloge pri igrah ali za delo pri zatevah. Pa nas je premalo, skoraj niČ, da bi tako lahko prišli naprej. Dragi'rojaki! Čas je? da se'prebudimo iz spanja in da z roko v roki pomagamo Klubu^ ali drugače povedano, sami sebi - svojemu narodnostnemu poreklu. Bomo li, če ze ne prej, vsaj drugo petletnico - desetletnico - praznovali v lastnem Slovenskem domu v Geelongu? Če bomo združili svoje moči, Če bomo hoteli ostati res pravi otroci svojega naroda, se bo to prav gotovo zgodilo| nika,kor pa ne, Se bo Klub visel samo na peščici "izbranih"! Ob tej priliki v imenu Slovenskega kluba Geelong pozdravljam vse slovenske klube in rojake širom cele Avstralije! Tajnik SKG? i, Mejač •it****** Slovenski klub Geelong obvešča vse Slovence, da bo tudi letos prišel Miklavž in obdaril vse slovenske otroke v Geelongu, Vsak otrok bo poleg drugega dobil tudi slovensko knjigo. Več podrobnosti o tem bomo objavili v prihodnji številki "Vest,", SKG SLOVENCI ■sbbbbbbbbbbbbbbx med NARODI m.O. NA ROYAL SHOf-u ■ìbbbbbbbbbf-;bbb)bb!"5ttbbbb«-ìbbbbb;- Paviljori Good Neighbour Council-a je letos vzbudil izredno zanimanje pri tisočih obiskovalcev Royal Melbourne Show-a. Mod ostalimi narodnostmi smo že tretje leto razstavljali tudi Slovenci. S ponosom lahko povemo, da jo bil slovenski del te mednarodno razstave - po izjavah avstralskih prirediteljev in tudi najvišjih gostov - "outstanding". Saj ne vem, komu bi se najprej zahvalili: tistim, ki so blagohotno posodili narodne predmete iz svoje družinske zbirke, tistim, ki so razstavo dekorativno zamislili in tudi uredili, ali pa tistim, ki so žrtvovali svoj čas in bili v narodnih nošah d,an za dnevom na razstavnem prostoru. Vsem gre na?a iskrena zahvala in pohvala. Eni kot drugi so napravili veliko delo za našo narodnostno manjšino v deželi pod Južnim Križem. Idrijske čipke, leseni izdelki, oljnate sliko Slovenije, narodne noše, knjige, prava slovenska zibelka kakor otroški konjiček (izum. rojaka g.G.Florenini j a in PRVI slovenski patent v Avstraliji!)...vse to je vzbujalo radovednost in često neprisiljeno začudenje drugorodcev. Mnogi so imeli morda prvikrat priliko videti in slišati o SIOVENIJI in SLOVENCIH. Potrebna pojasnila so dajali člani SKM v narodnih nošah, katero sem. že zgoraj omenjal. Po zvočniku pa se je po vsem razstavnem, pio štoru med pesmimi drugih narodnosti od časa do časa oglasila tudi nam tako draga"SLOVENSKA pesem, originalna, aLi pa v ameriški predelavi Franka Jankovicha, sina slovenskih izseljencev in ameriškega "kralja polk". , Višek razstave je bil v ponedeljek dne 26.septembra, ko je skupina visokih in. odličnih gostov uradno obiskala razstavni paviljon. Skupino je vodil predsednik The Good Neighbour Council-a, Sir Kingsley Norris. Prisoten je bil tudi sodnik Mitchell, številni predstavniki ministrstva za emigracijo ter predstavniki raznih narodnostnih skupin. Sir Kingsley Norris je imel ob tej priliki kratek nagovor, v katerem je poudaril, da Avstralija visoko ceni delo in marljivost novonasoljoncev tor šc posebno spoštuje njihovo kulturo in njihove obišaje. Vsaka skupina jo tej novi deželi že nekaj doprinesla in bo še. Avstralija je ponosna, da sprejema to nove in. sveže moči, te raznolične kulturno vrednote in razne običaje, ki spremljajo te kulturne vrednote. Vse to deželo poživlja ter jo tako materialno kakor duhovno bogati... Visoki gostje so si nato ogledali colotno razstavo in se z zanimanjem ustavljali pri oddelku sleherno narodnostno skupine. Pri našem slovenskem oddelku sta jih sprejela gospa Mesarjeva in gospod Jauk, oba seveda v narodni noši. Največ "razburjanja" in dobre volje pa je vzbudil mali Mesarjev Johnny, ki se je v svoji narodni noši prav veselo zibal v slovenski zibki. Lady Norris so jn še posebej zanimala za naša loctova srca in. gospa Mesarjeva ji je radevolje pojasnila naš stari običaj zaroke. Tudi soproga generalnega governor j a, ki je letos nrvič obiskala paviljon Good Neighbour Council-a, je bila pri-etno presenečena. Svojega presenečenja ni nrav nič skrivala. Prav podrobno si je Ogledala to svojevrstno razstavo, nato pa prisrčno čestitala organizatorjem in raz-stavljalcem. Rekla je, naj je drugo loto na vsak način ne pozabijo zopet spomniti na ta paviljon, da si ga še enkrat ogleda. Po pripovedovanju Mrs.Sybil Taggart, glavne tajnice viktorijske veje G.N.C., ob pospravljanju razstavnega prostora na večer zadnjega dne Royal Show-a, je Lady Dunrossil po ponedeljku 26.septembra še enkrat na lastno prošnjo obiskala razstavo. Majhni smo Slovenci, a zato nas ni treba biti sram. Vellico imamo pokazati naši novi domovini, pri tem pa znova in znova tudi sebi vzbujati včasih zaspano narodno znvest. Le če bomo zavedni člani svojega malega a kulturno visokega naroda, bomo lahko tudi dobri državljani svoje druge domovine. •ibbbbbbbbb!--sbbbbbš- "LJUBI SLOVENCI! VSE, KAR SEM, VSE, KAR IMAM, IMAM OD SVOJEGA SLOVENSKEGA JEZIKA, OD SLOVENSKE PESMI, OD IDJE DOBRE MATERE IN OČETA IN OD VSEH VAS, MOJI DRAGI SLOVENCI!» To so besede v Ameriki rojehoga sina slovenskih izseljencev, FRANCETA LAUSHETA, dolgoletnega governegja države Ohio in sedanjega senatorja Združenih ameriških držav. Skratek, saj dva svas jaz in ti. Če kdo ka,j vzame za hudo, i škrat, se nate naj jezi5 lepo, ha, moje jes ho-ho. Ko je kilo zlaganje zadnje številke "Vestnika", sem se pa res nasmejal. Pa tisti naš pregovors Za smehom se rado joče!, drži. Kako pa rie hi držal, ko se hi bil res skoraj zjokal. Tokrat od jeze! Vsa reč pa je tako prišla! Pregledujemo in kontroliramo naslove na zavitkih za "Vestnik", pa je bilo napisanih takšnih in'takšnih» MRS. zatem hišna številka namesto imena ali neko "prekrščeno ime". Tisti, ki je moral popravljati se je jezil, jaz pa smejal. Seveda tudi na račun "krstitelja". Včasih je , bilo res smešno. Končno prinesejo "Vestnik" in seveda hitro vsak vzame po list ter išče, kje bi me našli, "lie pa že ne boste", si mislim in se prav možato naslonim v fotelji, prepričan, da to pot ne bodo našli tiskarskega škrata, "Ti, tu si ga pa'polomil! To-ime pa že nisi prav napisali" - -Bum! Pa-je že tukaj. "Tiskarski škrat", pripomnim in hitro kontroliram naprej, "Pa tale ostala imena tudi! Fant, kaj si pa mislil, da si vsa imena napačno napisal? To te bodo dekleta sklofutala! Ha!-" Ustavili smo se namreč cb -členku,'kjer govori o programu pri odtvoritvi Slovenskega doma. Vsa imena deklet, ki so pele, so bila napačno napisana. Tiskarski škrat! Zdaj sem pa res pordečil in prijela me'je jeza, kako se je to moralo zgoditi. Seveda "ravanš"; smejali so se in mi grozili, da sem se že res zbal. Hvala Bogu, da niso tisti posmehljiv-ci bili namesto tistih, ki jim je "tiskarski škrat" imena "poškratal", drugače bi morda res še katero skupil! Torej vsa imena deklet, ki so pele na odtvoritvi slovenskega doma se glase pravilno s Anica SERHEC, Rozina ŽIŽEK:, Sabina GJGREK in Geni PIVAR, Skupil nisem še nobene klofute, da pa se napovedovalci zmotijo, seveda tudi ta "Vestnik"'nekoliko prej izide. Veste, kaj mi je najbolj všeč? Da smo začeli'izpoljnjevati tistih "deset zapovedi" iz avgustovske številke, to je vsekakor uspeh, ki ga bi moral "Vestnik" zapisati v svojo kroniko. Vseh se držimo do pičice na i. Seje so vse manj obiskovane, zakasnimo, kritiziramo eden drugega, puščamo naj'posamezniki "jarem vlečejo", dolž-7 • nosti nam niso dovolj jasne (po štirih mesecih!), ali pa "piš* me'v uh* ". Pa še net kaj s na sejah mi je najbolj všeč, kadar govorimo o kulturnem delu, da vsaj nič drugega ni, potem bi zadostovala ena seja na leto. Zadnjič pa nas je le nekdo izlienadil, da bo pripravil dramo in to "Županovo Micko", pardon! "Razvalino življenja", jaz to našo "Razvalino" že res'težko pričakujem. Kaj pa Vi, dragi bralci? "Najlepša je mladost..,". Kaj bi pel ko me pa ne slišite! Res škoda! Precej naše "mladosti" išče to legoto vsedrugje, kakor pa tam, kjer resnično je. Fant, smo ga včeraj pili! Imaš čik?"Cakèmo, da bi nas Dom urejen sprejel. Ali pa 011 nas čaka? "Kranjec moj mu osle kaže,.,". Ravno sem mislil, kje bm dobil učitelja za plesne vaje, ko mi kar na lepem stopi tak učitelj na pozornico in to v enem izmed melbournških lokalov. Sedim ob strani in poslušam samopohvalo nadebudnega, pardon, izučenega plesalca, kako pripoveduje okoli zbranim, da ni plesa na svetu, ki ga ne bi vedel zaplesati in tako,,, tako u~ metnisko, da ti se ob pogledu kar srce taja od navdušenja. Že sem mislil; Ta bo kar pravi. Depo ga poprosim, pa bomo imeli učitelja. Hitro sem se razočaral. Fante, je tudi pokazal, kaj ve. Napovedal je "step", jaz sem pa ugotovil, indijanskih obrednih plesov se res'ne bomo učili. Pa je že ress Lastna hvala nič ne velja! Pa-sem že mislil... . I no, saj misli se lahko marsikaj. 2, oktobra je bil mladinski sestanek. Fantje smo se res pogovorili in obljubili marsikaj, upajmo, da bomo tudi držali. 0 tem je že več na drugem mestu v "Vestniku". Slovenskim fantom pa'nàm je pri srcu, da bi najraje zapeli tisto lepo narodho "Kje si bla moja Maricka,,,", Pogovarjali smo se, da ustanovimo folklorno skupino^ pa,,, . Včasih doma, je fant (za šalo), če že ni imel para, vzel metlo in se zavrgel; To je bilo smeha in veselja! Ali se bomo morali pri folklori tudi z metlami zavrteti, če ne bo deklet? Razlika je enas takrat je plesal samo eden - nespreten - z metlo, zdaj jih bo pa moralo vec,., . Kaj hočete? Narodni običaji! Dragi moji, ' nas vi d en j e in brez zamere. Ce komu ni kaj všeč, se naj obrne na'' tiskarskega škrata, seveda, kar Vam je todo volji, to je moje. Naj živi in se razvija tiskarski škrat na papirju! - Vaša Uredniška para 0_ "Vestnik" / X / / // -v \ / V ':/ O akk' / C (Nadaljevanje) Mnogoštevilne in močno razširjene so pesmi o vinu. Saj skoraj po vsem slo-venskem ozemlju sadijo in negujejo vinsko trto, povsod pa gotovo cenijo in spoštujejo njen prirastek, Slovenec ljubi družbo, da se razvedri v njej in otrese vsakdanjih skrbi - a kako naj si misli veselo družbo brez vina? In brez petja,,.? Značilno za te vin ske pesmi je, da imajo skoraj vseskozi obliko napitnic. - Najzanimivejša med njimi je napitnica "Tri. furmani mi peljejo" (zanimiva zaradi svoje mojstrsko izvedene simbolike, Jedro pesmi leži v zadnjih dveh verzih, v pozivu, naj "bratec" (namesto tega se v konkretnem slučaju poje krstno ime) izprazni kozarec. Obenem pa se nanaša ta poziv (Hi hi, hi«) tudi na sliko v prvih šestih verzih in tako izvrstno veže oba dela. Kako lepa je ta slika in kako se strinja z značajem napitnice! -Manj dovršena je v tem oziru "Mi smo lovci zgodaj vstali". Tukaj je vzporednost med idejo pesmi in njenim simbolom veliko manj točna, vez med obema mnogo rahlejša in ohlapnejša. Slika sama na sebi pa je tudi tukaj lepa in pesniška, - Od pobožnih napitnic se odlikujeta po lepih, globokih mislih "Na polju, na polju ena hiš'ca stoji" in "Smo sladko vince pili". Isto ali vsaj sorodno misel, kakor jo iztaža prva, je uporabil Gregorčič v svoji "Mavrici", -Mi smo štirje", po svoji prvi kitici istotako pivska pesem, je prvotno spadala pač mod pobožne. Matija Majar provi o, njej, da se je pela Medtura, ko so ljudje na božični praz nik, na Novo leto in na praznik Sv. treh kraljev šli okoli oltarja k darovanju. Kako .o prišli pastirji v to božično pesem, razumljivo? gotovo prvotno niso bili vinski bratci, ampak pastirji z betlehemskih pašnikov» Zanimiva je oblika pesmis stri- nja se s kitico v Prešernovi "Pod ok Na polju, na polju ena hiš'ca stoji,' ta hiš'ca je lepa, je Jezusova. V tej hiši, v tej hiši ena miza stoji,' ta miza je lepa, je Jezusova. Na mizi, na mizi en kelih stoji, ta kelih je zlat, je Jezusov brat. V tem kel'hu, v tem kel'hu tri kaplje krvi', tri kaplje krvi, so Jezusmve, Ta prva je padla na vinske gore, na visoke gore, kjer sonce gor gre. Ta druga je padla na ravno polje, na ravno polje, kjer pšenica ven gre. Ta, tretja je padla na vinske gore, na vinske gore, kjer so trte mlade. Le pijmo ga, pijmo en glažek al' dva na zdravje Marije in svet'ga Duha! ****** Mi smo lovci zgodaj vstali, vsak svojo puško na ramo djali, šli smo, li na jelenčkov lov. Po logu smo hodili, jelenčke smo lovili; Smo slišali en glas, smo mislili, da je špas. nom". Smo sladko vince pili, k* je Jezus mimo'šel? smo uro'zamudili, ne vemo, kam je šel. Kje bomo ga iskali? Pri mladih fantičih? Pa malo takih fantov, ki Jezus je pri njih! Kje bomo ga iskali? Pri mladih dekli cah?' Pa malo takih deklic, ki Jezus je pri njih! Kje bomo ga iskali? Pri možih zakonskih?' Pa malo mož je takih, ki Jezus je pri njih! Kje bomo ga iskali? Pri ženah zakonskih?' Pa malo žen je takih, ki Jezus je pri njih! Kje borao ga iskali? Pri deci majceni? Pa tam je Jezus gvišno, tam bomo našli ga! *-** ***** ******** Tri furmani mi peljejo ' en sodček zrel'ga vincaj do srede klanca pridejo, opeša jim živin*ca. Pripregli so konjičke tri, le vozi, vozi, Bratec ti! Hi, hi, hi! Zdaj pa vince to izpij! * ************* In vendar je moral jelenček dol past'^ in vendar je moral jelenček dol past's Past', past', past1 - pum! " • že leži. (3) T J/ S / L J //étùuMh o t. (V eis Krainer) Marija je odšla. Stane je čutil, da je njen odhod like dobremu opominu, ki oddaja, ne da bi šakal svojega učinka ali ga celo povzročil. Bilo je nekaj tako. lepp prežetega, ki je minilo. Kdo bi si mislil še takšne stvari! Pač vsi ne morejo biti'en-ki in ne vsem enako. Stane se je zavedal tega. Hotel je biti ravnodušen - ravnodušnost je bila njegova vrlina5 brez nje bi padal, padal.,, tako pa čuti, da stoji na eni začrtani pool življenja, ki se je ne more otrostis niti v dobro niti v slabo - pa ni mogel biti. Ti prekleta preteklost, vživi se v sedanjost?" --mu je vzdigovalo nrsi, da bi vzkliknil, ili hotel razvijati svojih misli dalje, začutil bi potrebo po alkoholu, nato' bi odšel k Inge. M maral, da bi se opil, pa tudi k Inge ni maral, da bi šol. Vedel je, . se se zastruplja. Morda ne tela» zanj niti maral ni, toda duha, način življe- nja, okolico I v cerner se počuti kot bi bil zaprt v do polovice polni steklenici omam-Ljujocega strupa. Ko mu Inge ovija svoje roke okoli telesa, čuti kot bi äe mu ovijali dve kaci in ga hladili. Da, Inge! Kača! Trezen je ne more, pijan se hladi ob njej in strežne. Gnusne jaSji kot alkohol... . ~ In Marija! Kako je mogla ta razvratnica sploh povabiti dekle v svojo družbo1? Morda hoče lue svojih ugaslih oči poudariti z njenimi tako nedolžno se svet]ečimi,'s toliko miline in odločnosti ob enem? Ali pa...? Pogledal je po plesalkah kot bi hotel prebrati, kje naj poprosi za ples. Zaprosil je üekle, ki se mu je zaelo nekoliko veselo - mračnih plesalk tuka.i ni maral, vedel id) ) da vse iščejo, - ----- ~ — t --o^ "-o-j üü jjj.i-.jfcj, zjajjroBij. ä mu je zaelo nekoliko veselo - mračnih plesalk tukaj ni maral, vedel je) . zato na njih licih toliko resnobe in mraku, njih oči so mrtvo gledajoče -m se zavrtel po dvorani. "Trudni izgledate", je začelo dekle razgovor, "Morda", je kratko odgovoril. Imate dekle nocoj?2 "lie". Stane je že slutil, kaj bo plesalka nadaljevala. Čakal je, da bi se popolnoma izrazila m ze mislil, kaj ji bo zasolil. "Maj bo začela ovinkariti", je pomislil. Iznenadila ga je in vprašala takoj. Glasba je taktno igrala moderni valcer. Staneta ni moti-io g pustil je dekle, jo mrko prebodel z očmi in zabrusils "Landra, delat pojdi in živi pošteno!" < Nekaj plesalcev se je ozrlo v odhajajočega Staneta in proti dekletu, ki se ie u-3 tlstim svojim nasmehom kot da ,e ni nič zgodilo. Glasba je naprej tožit modernega valcerja, pa je ni nihče razumel, in tudi vedel ni nikdo zakaj Stane se je znašel na ulici. Kam sedaj? Ali bi šel v nočni lokal in se napil tor vse to prespal, jutri'ne bo več sledu nocojšnjim občutkom? P "Da,_najbolje", - je v mislih zaključil Stane in že mahnil taksi vozniku, laksi je ustavljal pred njim. Že mu je odprl vrata in ga vprašal za kraj, kamoil M „ t . t , . ±, <■»----- ~ — uow j-11 öci vj.ji-a.uax za Kra nia MiSil ifJf ' je Stanetu - sam ni vedel'zakaj - ušel naslov njegovega stanova- hnZl vi POpraV1 in ^eCe naj ga zapelje proti Fitzroyu, pa ni do z l'^Sr n Je Vse/aklju5ju' njeg0Ta ravnodušnost ga je šele sedaj nehote d?vedla 0-0 zaključka s Domov pojdem. Doma je odvrgel plašč in se oblečen zavalil po postelji, tako da je pogled umeril proti stropu, roke je podložil po glavo. Sobica, ki jo je Imel najeto, je bila prijetna. čedne obarvana, - šele sedaj je opazil - s podobo Matere božje na steni, ki ^o to ' no zabil P T^V ^ ^ "° ^ ** ^ ko ^ na el S m Z :.P tudi sobica ga je le malokrat imela med svojimi stenami? njena čednost f^oSlo se ie Sl1^'!111 1 °?aZl1 èQ nU Je PO cele tedne prebil pri Inge? zgoailo se je celo, da je od pijače hodil na delo - ali pa k Inge spat - in spet nazai j e duŠevnos t^ii^srca, ^ ^ ^ *** * k" praznino kot pinino^o- Stane ni bil niti neveren niti veren. V rani mladosti mu je bila vera nekai velli- LÄ Sr: fclvJe inj°5emur r*5lovek äeiati-z «W^ ÄÄ Kamele se ie . ^ ^ s^te zgodbe, ki jih je tako rad poslušal. svet ustviri^n hr< P°Ve5alas 3am J® Zd'5el poznavati, da ne moro biti rlzllablHnia Z £ T ^ ** 8±U Mla SPloh »^dar se ni puščal v ' razglabljanja3 Je Bog ali ni. Zanj je bil - vse mu je kazalo to - in to ie bilo dovoli Ivo so prošli casi ko so ljudje začeli kričavo "Buči ti" Božje stvarstvo iŽ gfprideSi* -S J n^'mSlfdorS-1-0 izgovarjujoč se, da'so dokŽiflei pf ih ^eniji nioo mogli dokazati m se tudi oni ne bodo poglabljali dalje ie Ä tot ied W -lo podvojila se je^ sSn^ drugi, ko so poslusall, da je' človek postal iz opice, so vedeli, da je to laž Polnil je, ker je moral? vedel pa je, da je človek od Boga. Vsi so to vleS Z rt^lPr!fenur'e°^t'lVprfal ^ * ^ ^ S POBSÌ'OW.lo'Je in kli če j o ^ Laž e§^ P* n* nepr^etno> da ga njihove oči podirajo iclicejo. Lazeč! Poznalo se je, da predava prisilno, celo s sramom je razlagal. Brat Had .-g. i e va ri i a „t.-n. 10 "V neonskih lučeh, 1C, strani. je pač nečjo okrožnico, ki je bila nezaželjena, ko t so navadno vse, ki bijejo v nezaželjeno smer. Kasneje tega niso več omenjali. Tako je'Stane tudi skozi svoje doraščanje preko šole ostal veren. Bil je v domači hiši, kjer je glod-l svete podobe, kamor se je ozrlj bil je v deželi, kjer je petje iz zvonikov donelo z najlepšo milino j bil je doma, kjer je mati tolikokrat izrekla,s Ki je krvavi pot potil, le, vere ni mogel izgubiti, V tuji svet je odšel z njo. Ki bil niti srečen niti nesrečen. Hrepenel je po domu, živel ni slabo, Sutil je samoto, Hotel je najti nekoga, s kom bi bil prijateljsko povezan. Tujina mu'je začela dajati prvo sliko nezaupanja med ljudmi in njihovega zaleta za nečim, kar postaja človeku ta, kateremu se končno preda in mu malikuje. Tega ni maral. Rajši je imal tiste, ki so se'lepo nosili, v' žepu pa bili brez prebite pare, Hekaj časa se je družil z njimi,'govorili so o dekletih, kartah in nedelu, Hedelaven ni bil, tudi kart ni maral, pil je malo$ dekle bi imel rads d?, bi jo ljubil, se z njo razumel, mu postala družica v življenju - žena. Mislil si je celo, če najdem nekoliko prerazživeto v blodno smer, jo bom na lep način osvojil za svoj način življenja« Pre"" č je zaupal nezaupljivemu svetu. Dekle je najdel. Inge! Pa'je ona njega obračala in obrnila. Hiti vedel ni kako? naenkrat je čutil, da blodi, nato ničesar večf postal je ravnodušen za vse. Tudi za vero. Cerkev je začel zanemarjati in počasi se sploh spomnil ni več, da vera je. Izgubljal je čut za vses sebe, vero,živijenje in končno tudi za Inge. Ko je spoznal, kaj je, je sploh maral ni voČ. K njej bi šel, ko bi se napil, potem bi pozabil navse. Čas je tekel in obračal svoje kolo z neopazno brzino - tekel je čas, ki ga Stane ni živel. Dan s je nekaj privrelo,.. , Vse bi bil pozabil, pa je ravno v tem vzdušju spoznal Marijo, Prsi se mu dvigujejo? mati ,,. mladost.,. Inge,.,, popolna nasprotnost nje - Marije. Dekle, ki se je danes zavrtel z njo in začetek z Inge, samoobtože vanje.,, svet, ki ga je'ogoljufal5 življenje, ki je nekje tlelo - pa ga ni doumel -, ni imel časa zanj, ker ie poizkušal živeti nekje višje, v svetlobi, ki zapira oči, Hekje na obzorju se ju prikradlà luna in razsvetlila temino noči. Dvigala se je vse višje iznad obzorja in prodirala, s svojo srebmino tja do Staneta, v silhueto temne sobe. Kako blaga je ta svetloba! He-zapira očif prodreti hoče in prodira skozi temo, Hekje v temi se vse bolj zaznamujejo razločnejši obrisi.,, . Ko je Stane dvignil pogled proti podobi Matere božje, je bila ta že v srebrnini lunine svetlobe. Dalje prihodnjič, POD DIPO V MELBOURNE Pod tem naslovom (podnaslov "Hvalevredno delovanje'avstralskih Slovencev) je Katoliški glas, ki izhaja v Gorici in Trstu kot tednik, z dne 8. septembra t, 1, objavil daljši Članek o avstralskih Slovencih - o nas. Članek večinoma go vori o Mislih in navaja nekatere vrstice iz'člankov v Mislih, Nato članek piše o "Tipki" p, Bazilija, ki je, kakor jo le ta omenja najbolj brana stran v Mislih, Člankar nato preide v zadnjem odstavku svojega članka in '•■" .ilcem ;iKa±oliŠkega glas poroča o nas in našem Klubu. Ta odstavek navajamo v celoti; "Slovenski klub V Melbournu je zelo aktiven. Redno prireja zabave in izlete, ki so zelo ibiskani. Ves trud pa je bil v za,dnjih letih usmerjen v to, da bi dobili Slovenci v Melbournu svoj dom. Zadnja številka Vestnika, notranjega glasila SKM, prinaša razveseljivo vest, da se je prvi del akcije za Slovens ki dom zaključil. Julija so Slovenci v Melbournu dobili svoj dom, ki bo novo žarišče slovenske kulture in prosvete v Avstraliji". 0 našem hvalevrednem delovanju Katoliški glas res hvalevredno poroča svojim bralcem o nas. Pri Mislih in za Misli se člankar gotovo ni nič zmotil. Je-li pa pretiial o splošnem delovanju Slovencev pod Južnim križem, si bomo najboljši odgovor dali sami. Star slovenski pregovor praviš Dober glas gre daleč, alsVge ' dalje. Torej, kakor vidimo, je ta naš "dober glas" šel zelo daleč, pazimo pa vsi, da slabih ne bo, ki bi šli še dalje. Rojaki širom'sveta, se zanimajo'tudi o nas, ki smo, če primerjamo^razdaljo naše matične dežele, '"Bogu'za hrbtom", kakor bi rekli naši predniki. Čeprav smo tako daleč od rodne grude, vseeno nismo sami? sinovi in hčere iste matere spremljajo naše narodno kulturno delo in življenje ter se vesele vsakega našega uspeha. Naj nam bodo takšne pohvale in rojaška ljubezen vzpodbuda k še zavestnejŠemu, agilnejšemu in pestrejšemu delovanju na družabnem, kulturnem in socialnem polju. Rojaki od drugje se nas spomnejo, spominjajmo se tudi mi kaj, kdo in od kje smo! You Yangs - majhen vršiček blizu Geelonga - je bil v nedeljo, 9« okt, , obiskan kot morda nikoli poprej. Saj je svežega zraka in spomladanskega sonca prišlo zraven drugih izletnikov tekati tudi 66 Slovencev iz Melbourne in nekaj z osebnimi avtomobili ter 60 iz Geelonga» Bil je prijeten spomladanski sončni odali za zabavo, sproščenost in razgled. Zraven prijetnosti izleta, o kateri ni dvoma, je bilo čutiti tùdi vzduje med geelongškimi Slovenci in gosti Slov. kluba Melbourne, Temu - zadnjemu - je bil izlet tudi namenjen in marsikdo je v marsičem našel lepo družabnost na izletui fantje in možje so zapeli, nekateri so zaigrali na harmoniko, drugi zaplesali, roke so so stegovale za letečo žogo, skoraj vsi so osvajali You Yangs, da bi vlovili z najvišje točke toplo božajoče sončne žarke, geelongški in melnbourski Slovenci so se spoznavali in se pogovarjali o čemur se jim je pas ljubilo5 vse je pa poživel domači prigrizek in oživljajoča pijača. Kolikega pomena je takšno zbliževanje med obema klubama! Tukaj ni potrebno'nič pripomniti, že samo dejstvo, da se ljudje na družaben način med seboj spoznavajo, vidijo, da je povsod, kjer stanuje več slovenstva tudi organizirano narodnostno Življenje, je dovolj. Sloga jaoa! Mislim pa, da'bodo vsi razumeli in še prisostvovali takšnim skupnim izletom, ki pa bodo v bodoče,'kakor družabno tako organizacijsko, bolj izvedeni. Človek se počuti kot bi bil dpma, tujina je daleč, čeprav se realno nahajamo na njenih'tleh. Končno pa, kaj je lepšega kot čista in sproščena naravni Upajmo, da bomo zopet imeli v najbližnji bodočnosti takšen izlet ob še vočji u-deležitvi melnbourških in geelongških Slovencev, Ivan Mejac PAE=B^PSED_0_KUhTOB'Jm=D^U_SKM Se poprej, ko sem bil izvoljen za kulturnoga referenta Slovenskega kluba mei- ' bourne, sem mnogokrat razmišljal o ustanovitvi'dramske sekcije (G. kulturni referent, dramska sekcija je bila ustanovljena 2, okt, t, 1,, samo kulturnega referenta oz, dramaturga je manjkalo. Tir, op, ), Ker pa so bile takratne okoliščine precej težke, je bilo kaj takega težko ustanoviti. Sedaj pa imamo naš Slovenski dom, ki nam nudi dovolj prostora za takšna dela - le dobre volje bo treba in dobrih moči ( ! Ur* op,)j Zato' bi pozval vse tiste, ki imajo za to sekcijo veselje in morda celo prejšnjih izkušenj, da se prijavijo. Nekaj takšnih prijav sem že sprejel ali ti ni še zadovoljivo, ker vem in upam, da je med nami še več zmožnih in voljnih - le vedeli niso, da'se kaj takegaa ustanavlja. Ustanoviti nameravam še druge sekcije ( so že ustanovljene, samo vodstvó in čas predlagajte ali postavite.Ur, op,), če se bo pokazalo dovolj zanimanja ( šahJ foto-amaterski krožek, razna ročna dela - slična , ki smo jih videli na Royal'Shovu,, za katere sem se 11a lastne oči prepričal, da so privlekle pozornost domačinov, kakor tudi drugih narodnosti (verjetno pripadnikov) v Avstraliji, Kdor bi imel voljo in veselje pristopiti h katerikoli sekciji ali krožku, mi naj, prosim, pošlje pismeno prijavo in navede v katero sekcijo se želi vpisati. Tudi drugi predlogi so žaželjeni, katerih morda jaz nisem navedel. Prijave lahko pošljete na naslov kluba pod označbo "Kulturni referent", ali"meni n- "cms g. Jesenko Bogomir, 48 Tennyson St,, Flemingto n W 1, Vic, - Australia. Z pozdravom? "Za dvig našega Kulturno-prosvet- nega deiai" Kulturno-prosvetitoljski referent Slovenskega kluba Melbournes Bogomir Jesenko Opomba ured,s Najprej odgovor na'pozdravs Gor z njim! Vsem, ki jim ni znano, so člani SKM ali ne ali tudi člani UO SKM, sporočam ob tej priliki, dà je bilo 2» okt, mladinsko zborovanje v Slovenskem domu 371A Parle St., Princes Hill, ob 4. uri popoldne, Nekdo nam'sporoča na eni izmed strani te številke "Vestnika" sklepe in uspehe tega zborovanja, kar je povsem točno in je potrdila VII. redna seja UO SKM, Bili so ustanovljeni tudi fotoamaterski in dramatski ter šahovski in ping-pong'krožki, od katerih dva že delujeta. Za dramàtsko skupino je v tem "Vestniku" objava, da se v nedeljo, 23. okt, ob 16, uri zainteresirani srečajo v Slovenskem domu. Za folkloro naj se prijavijo vsi pismeno na Upravo SKM, na koverto pa nivedite pripombo "folklora". Kdaj zanemo z vajami, boste pismeno obveščeni. Dekleta, brez vas ne bo šlo! res'ni mogoče! Pa-še nekaj s če se ne motim, je bilo na eni izmed sej UO SKM sklenjeno, da sé vsa pošta v zvezi s Slov. klub. Melb. ih njegovim delovanjem pošilja na naslov Kluba. Toliko v informacije, če kdo še ne ve. Pa brez zamere? ___________________ Oktober i960 LI Ž A JOO --ST E BOŽIČI I PRAZNIKI! STANDART PAKETI •*>,* ********** * ***** I L 0 T E li S K E T V R D IC E * * ****,* * * * *_** */* * * * ** ****,* * * * * ** Vy/lO £}■ KG- E>OJi 670 . TiS 97'/', MA.* NAŠA TVRDKA JE NAJSTAREJŠA, NAJVE&FA III RESNIČNO VODILNA SLOVENSKA TVPDICA V AVSTRALIJI IN SICERs 1. za darilne pošiljk* *seh vrsts hrane, zdravil, tehničnih predmetov in tkanine (štofov)f 2. za v^p o k 1 i o deklet (zaročenk), sorodnikov in'pn&jateljev. (Vsem, ki pošljejo za Božič pakete domov preko naše tvrdte, dajemo brezplačno vse informacije glede vpoklica») Denar za naročila lahko pošljete tako, da kupite na Vaši'pošti Money Order. Toda Money Order, ki ga dobite na poŠti, morate semkaj poslati, sicer ne moremo na naši pošti dvigniti od Vas poslani nam znesek.'Money Order nam lahko pošljete v navadnem pismu. Gotov denar tudi lahko pošljete, toda samo v priporočenem pismu (registeret letter). Tukaj navajamo pakete iž našega cenika; ce pa želite celoten cenik peketov, nam sporočite in Vam ga bomo poslali. ******************** Paket štev. Is 1 kg kave Mines Prima 2 kg sladkorja v kockah af kg čaja Ceylon 200 gr. toalet, mila Palmolive 4.45 kg ...................... £ 2. 0. (Carina in taksa ..... £ 1. 6. Paket Štev. 2s 1 kg kava Santos Prima 2.kg sladkorja v kockah 3__kg^riža Zlato zrno 3 £g makaronov/špagetov, finih" 9 kg .......«t,.... o.. ....o... .£ 3 • o « (Carina in taksa .......£1. 2. Paket štev. 3; 1 kg kava Minas Prima leg sladkorja kristal ' 5 leg makaronov/špagetov, finih 2 leg riža Zlato zrno \ kg popra v zrnju X kg Čaja Ceylon I2è kg .......................„£-4; 10-; (Carina in taksa ......£ 1.10. Paket štev. 4s 2 kg kave Santos Prima 3 kg sladkorja kristal 5 kg svinjske masti 7 kg riža Carolina Ardizzone 1 kg rózin 0. 0. 0. 0. o, o. Paket štev. 6s 1. kg kave Santos Prima' 5 kg makaronov/Špagetov, finih 5 leg sladkorja kristal 5 kg riže Zla.to zrno 5 kg bele moke 00 1 kg olivnega olja 2^ kg (51bs.) svinjske masti -g- kg rozin 100 gr. čaja Ceylon 100 gr. cimeta 2 komada Vanilije 25.10 kg ......... ...........'£ 7. q. 0. (Carina in tak,£ 1.11. 0.) Paket štev. T° 1 kg kave Minas Prima 5 kg sladkorja kristal 10 kg bele moke 00 1 kg rozin 10 kg riza Carolina Ardizzone 5 kg špagetov/ makaronov, finih 1 kg olivnega olja 1 kg mila za pranje i kg mila za Palmolive j kg popra v zrnju ■t kg čaja Ceylon .35 kg ..».«.->. ooo..oado.oo...£ O, Č, 0. (Carina in tak,£1.12. 0.) Paket Štev, 8s 18 kg (Carina in taksa., ,.£ 6.16. ..£ 1. 10, Paket štev, 5s 1 kg kava Santos Prima 3 kg sladkorja kristal ' 5 kg makaronov/špagetov, finih 2è kg (5 lbs.) svinjske masti 5 kg riža Zlato zrno 1 leg olivnega'olja -g- leg čokolade, mlečne 15O gr. popra v zrnju 200 gr, Čdja Ceylc®-18.10 kg ......................£6. (Carina in taksa .....£ 1. 6. 8. 0 2 kg kave Santos Prima 0. 10 kg sladkorja kristal 5 kg bele moke 00 1 kg rozin 5 kg makaronov/špagetov, finih 5 kg riža Zlato zrno 1 kg sira Parmezan, srarega 2 kg olivnega olja 100 gr, popra v zrnju 100 gr. cimeta v prahu 100 gr, čaja Ceylon 200 gr. toalet, mila Palmolive - . 3li kg .....................„,,£ 10.16. O; (Carina in tak.£ 1.12. 0.) (Velika izbira paketov še na nasled. str, ) .t atee t štev, 45 kg (vrecaj bele moke 00' 10 kg sladkorja kristal 17 kg svinjske masti- (kanta) 3 kg kave Santos Prima 5 kg riža zlato zrno 5 leg makaronov/ Špagetov, finih 1 kg rozin -g- kg mlečne čokolade 200 gr, popra v zrnju 200 gr. čaja Ceylon 100 gr. cimeta v"prahu 87 kg ... Paket Štev. l6s 100 lT5sV (v dvojni vreči) bele moke 00 3 kg kave Santos Prima 5 kg riŽa Carolina Ardizzone 10 kg sladkorja kristal 63 kg"••,....,.....,.......,, £ 10,10. 0, (Carina in taksa £ 2, 8, 0,) Paket štev, 10 Paket Štev, 19; 5 kg riža Zlato zrno 5 kg bele moke 00 5 kg špagetov/makaronov, finih .................. £ 15»15« 0, 1 kg mldčne čokolade (Carina in taksa ...£ 3. 3. 0.) 1 kg finih bonbonob 17 kg".... ■ • • o » » « * 10 kg bele moke 00 5 kg sladkorja kristal 5 kg riža Zlato zrno 5 kg makaronov/ Špagetov, finih .2 kg kave Santos Prima 2 kg holandskega sira 1 kg olivnega olja 1 kg rozin 2 leg mila. zä pranje 1 kg toalet, mila Palmolive - - ---------.... £ 4.18. 0. (Carine prost, taksa 8/- ) j kg čaja Ceylon 4 kg popra v zrnju 34 kg ..................„...£ 10. 2, 0, (Carina in taksa ...£ 2. 2. 0.) Pa.ket štev, 11; 45 kg bele moke 00 17 kg .svinjske masti (kantà) 62 kg «»..,........ ,,, ó..... £ (Carine prost, taksa 9.12. 0. . 16/-) Paket štev, 20s_ 10 kg bele moke 00 10 kg špagetov/makaronov, finih 10 kg riža Zlato zrno 1 kg rozin 2 kg olivnega'olja 1 kg .čokolade, mlečne 34 kg,. .... ............. .£ 7.14. 0. (Carine prost, taksa 8/- ) Paket štev.__2ls 10 kg "beiVirokeOO 10 kg svinjske masti 10 kg riža Zlato zrno 10 kg špagetov/makaronov, finih " . . « ................. ;. . £ 9, 7, 0. (Carine prost, taksa 8/-) Paket štev, 22; Paket štev. 12; 90 leg (2 vreči)' bele moke 00 £ 8, 8, 0, (Carine prost, taksa 16/™ Paket štev. 13; 17 kg svinjske masti (kanta) £ 5. 0. 0. (Carine prost, tak. 8/~ Paket štev, 14« 45 kg "("vreča) bele [roke 00 ' £ 4, 4, C, (Carine prost, tak. 8/- Paket štev. I5; 4 kg svežih pomaranč (ali limon) 5 kg bele moke 00 2 kg Špagetov/makaronov, finih 1 kg olivnega olja 1 kg holand, sira 2 kg riža Zlato zrno I kg čokolade'mlečne 1 kg bonbonov, karamelnih 1 kg finih keksov 1 kg mila za pranje 1 kg marmelade fine 1 kg rozin (sultan) 17 kg ,,............ ...,«. i«.,. £ (Carine prost, taksa • Paket štev. 23j 6. 2. 0. 8/- (Carine prost, taksa 5 kg polenovke (original... norveški Stockfish) £ 2, 0. O,. . .. 2 kg olivnega olja Paket štev, 16; 9 kg svežih pomaranč (ali limon)' — ................s 4. (.Carine prost, taksa ?,ket štev, 17; 5 kg béle moke 00 12 kg.....£ 6, 6, 0. (Carine prost, taksa 8/~ 2, 0, Paket Štev. 24s 8/- 3 kg kave bantos Prima 3 leg riža Zlato zrno 3 kg sladkorja kristal 3 leg špagetov Fedelini 3 kg bele moke OO 3 kg svinjske masti 15~ki~.................. ^Carina in taksa -K £ 7. 4. 0, £ 1,10, 0.) 1 leg čokolade 1 kg luksuznih bonbonov 1 kg dateljnov ' 1 kg mandeljnov, oluščenih 1 kg rozin, grških 1 kg fig 1 kg olivnega olja -g- kg medu 1 kg sira ' 1 kg šunke, kuhane v konzervi 9 0 9 0» <3^0: 0 o C U © • 0 0 « 000 (Carine prost, taksa 2. 0. 8/") iit* Na naslednji strani še "BoŽ. special, pak.) £ -"-ket %tev.« 25 s SPECIALNI BOZICNI PAKETJ2" 7 kg bele moke 00 2j- kg svinjske masti (kanta) 1 kg čokolade 1 kg luksuznih bonbonov 1 leg dateljnov ' 1 kg mandeljnov, oluščenih 1 kg rozin, gških 1 kg fig (smokev) 1 kg olivnega olja •§- kg medu 1 kg sira ' 1 kg sinke, kuhane v konzervi ' 18.50"kg..... .............. £ 10.12. 0. (Carine prost, taksa ..... 8/- $ Zastopnik za Viktorijo Mr. J. VAH, "2 Kodre St., ST. ALBANS VICTORIA Zastopnik zä M. S« W;; Mr. R. dì IP j 65 Honour St.!, WOOLLAHRA - M. S. W, _TvrdkaJ_ DR. J . KOC'E G. P. 0. BOI 67O PERTH, W. A. $ SBOVEMSKA ŠOBA V MELBOURNE POSTAJA VSE BOLJ OBISKOVANA NI ŠE-DOLGO TEGA, KO JE "VESTNIK" OB-' javil članek o zamisli Slovenske šole, ki je bila pravzaprav zasnuta na precejšnji negotovosti. Brez dvoma, kakor je dejstvo pokazalo, je bila vsa ta negotovost in ves dvom odveč. Še več. Kakor nas je prvi vpis v slovensko Šolo iznenadil - radi števila - nas je še bolj iznenadil drugi dan šolskega pouka, ko je namesto prvotno šestnajstih vpisanih otrok, zasedlo šolske" klopi ob slovenskem pouku 24 otrok » Drugi dan šolskega pouka pa je obenem pokazal: otroci so tuka.j, potrebno je misliti in do naslednjega šolskega. dne otrokom pripraviti njihovi starosti in njihovemu razgledu pripraven pouk. Sicer 24 učencev in učenk slovenske šole ni preveliko število za en razred5 je pa brezpogojno glede na njihovo starost potrebno jim dati le tej primeren in dozorel pouk. Otroci slovenske šole so različne starosti. Tako sede med poukom štiriletniki kot dvanajst ali trinajst letniki, ki jih vsekakor ne more zadovoljevati e-notni pouk. Zato je pričakovati, da se bo dosedanji razred razdelil v dva: v enem se bodo poučevali otroci do osmega leta starosti, dočim bo drugi, za-jèl vse učence in učenke od osmega leta dalje. Takšen pouk bo bolj zanimiv in koristnejši za otroke. Seveda navedena razpodelitev ni še zdavnaj najboljša, vendar v naših o-koliščinah je. Morda bomo v bodočnosti imeli šolo, ki bo imela štiri razredne razpodelitve po starosti otrok, Ba tudi za tiste, ki jih ze štejemo med odrasle fantke in deklice?. Torej res je prišel čas, ko mora šola pokazati in dati svoje moči, da bodo sedanji učenci in učenke dobili od nje tisto, kar požrtvovalni starši pričakujejo. vsekakor pa bo tudi načrtni pouk bdi koristen za otroke sloven- fa Pa še nekaj o marljivih "šolarjih" Slovenske šole: Ko jih je prvič od šestnajstih vpisanih sedelo v šolskih klopeh štirinajst,se večinoma med seboj niti poznali niso. Marsikje je bilo opaziti, da otrok noče govotiti slovensko: ne da ne bi vedel, ampak naučen je govoriti v šoli angleško in materin jezik med številom otrok mu ne gre z jezika. Pei končno, ko vidi, da vsi govore slovensko, začne tudi sam. Že prvič je bila starstna razlika velika, kar. je tudi vplivalo na. pouk. Pri drugem pouku so se otroci, ki so bili tudi pri prvem pouku že vživeli in marsikateri učenec oziroma učenka, ki pri prvem'pouku ni skoraj nič spregovoril slovensko, je pri drugem pouku že začel. Bilo je opaziti, da so se otroci že nekoliko vživeli v takšen pouk, čeprav je veje število otrok in seveda s tem še večja razlika v starosti pouk nekoliko zadržala. Po že omenjeni razporeditvi o-trok v dva razreda bo seveda pouk pestrejši in zanimivejši j poučevalo pà se bo ob istem času: en razred v cerkvi, drugi pa v dvorani zraven cerkve. Torej prostora več kot dovolj. Starši, ki še niste 'poslali svojega otroka v Slovensko šolo, storite to čimprej! Ker do sedaj še nimamo popolnega spiska otrok, ki obiski-jejo šolo, bomo tega objavili v prihodnji številki "Vestnika", Upajmo, da nas bodo mladi "šolarji" že ob Mili ar ž ovan ju presenetili '• svojo pr-' vo prireditvijo. Naprošajo se vsi starši, ki'r-\Lijo, da njihov otrok sodeluje pri tem programu, naj mu povedo, da bo lahko pri naslednjem pouku povedal. Sevedži, potrebno bo več srečanj prirediteljev, ki pa jih bo vodstvo šole prilagodilootrokom, da ne bodo zmeraj morali tako daleč priti kot jo Burnley, Miklavž je pred vrati, zato nja vsi tisti, ki bodo dovolili otroku nastopati za gotovo to do naslednjega pouka sporoče ali pa pri naslednjem pouku. Poročevalec "Vestnik" V Morda želite vpoklicaii-v~Avstralijo svojce ter za nje pla{-čati prevoz? Potem se lahko o-brnete na naš potovalni urad pozor! U l va. ma 6a Elizabeth Street MELBOURNE Q i Telefons MF 6I78, zvečsJJ2630 **** prodaja ladijskih, letalskih, železniških potnih listkov za vse dele sveta * direktni le-i talski prevoz iz jugoslavije avstralijo za gotovino ali pca gojno odplačilo * pojasnila \ zvezi s potovanjem, potnimi dokumenti in prenosu denarja! Oktober - 196t pozor! 171 Nicholson St., E#ST BRUNSWICK Tels FW 611oi Tram st.; ps 24 **** VAM LAHKO IZDELA'VSAKOVRSTNA TISKARSKA DELAs tiskanje računov, vsakovrstnih'blokov, naslove tvrdk -'na ovitkih in pismih -, najrazlicnèjSe vizitke, poročna, oznanila itd., itd., itd.,.. FRIPOROČAMO SE! OcjLczsuUe v )) Na celi strani ,.„., £ 4/-/- Polovico strani ,,.. £ 2/-/- Četrtim s trani ..., £ l/-/- Standard oglas ..... £ O/12/- PRIPOROČAMO SE! ********* * * i-** * -X-* * * * * * j * Če prodajate ali kupujete hišo ali zemljišče, obrnite se na to poznano tvrdko, v kateri je ' tudi naš slovenski zastopnik, s katerim lahko tudi pri tem poslu po domaČe pokramljate. V času uradnih ur se obrnite na naslovs 4 Pascoe Vale Rd., MOONEE PONDS Tels 37 5104 in zahtevajte Maks HARTMAMA. Po uradnih urah se pa za vse informacije obrnite nas 36 6432 agi rojaki v Geelongu, imate ljudi v svojem Klubu, ki so vanj vložili z ljubeznijo vse svoje srce in delo, ki so ostali podporniki, držeč na svojih ramai tempelj Slovenstva v Geelongu, sledite jim še bolj agilno! - Upravni odbor SKM