novi - - matajur tednik Slovencev videmske pokraj UN ANNO Dl IMPEGNO FECONDO OBISK V REZUl IN SREČANJE Z ŽUPANOM i| 18 IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine taxi; pekcue 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 9 (1339) Čedad, četrtek, 5. marca 2009 nas casopii tudi na-S^ spletni strar^ S ww.novimatajur.it Ob mednarodnem dnevu žena Paršu je nazaj cajt za se zbudit Teli so težki cajti za vse. An še posebno za žene. Zaradi ekonomske krize, ki ratava iz dneva v dan buj težka an narbuj udarja po prekamih delavcih, med katerimi je dosti žen, po drugi strani je nimar manj su-du za socialne servise, brieme materinstva an otruok je pa malomanj vse na ramenah družine an v njej narvič na tistih od žene. Težkuo je tudi zaradi novosti, ki nam jih obljubljajo glede penziona. V politila ttn na vodilnih mestih so žene riedke ku parve lastovce spomladi. Naj dielajo, kjer če-jo, po navadi služijo manj ku možje za vič ku petandvajset par stuo, čeglih opravljajo le tisto dielo. So pa že “zdriele” za iti v penzjon ku možje. V tuo-le nas sili Evropska Unija, nam pravejo, pozabljajo pa po-viedat, de nie povsierode situacija ku v Italiji an tudi deje na stuojke evropskih pravil, na katere se naša daržava požvižga. Zatuo je trieba zahtevat an pretindit, de za enake doužno-sti, naj nam dajo tudi enake pravice. Teli cajti so težki za žene, ter so ratale nazaj samuo an kos mesa, brez glave an sarca. Ne samuo na časopisih an po televiziji, a tudi zaradi številnih primerov posilstva an nasilja. Žena je ku v lietah po uojski ra-tala spet nieka buoga stvarca, ki ima svojega gaspodarja an tel diela z njo kar če, jo lahko z močjo an nasiljem tudi fizično an psihološko zlomi an uni-ča. Videl smo že zadnjikrat, de narvič violence je na žalost v družini an de je narvič krat skrita an zatajena. Druga oblika nasilja, buj garda, perfidna an naobama je tista, ki jo videmo po televiziji, ko je parva novica Tv dnevnikov violenca nad ženskami. Jo ni vič ku lan al predlanskim, taka manipulacija na ženski koži pa služi svojemu namienu: posejati strah med ljudmi an z njim upravičit ronde prostovoljcev, ki naj bojo po miestih an - buog se usmili - tud po naših dolinah varval an branil ljudi. Od gardih, naobamih fure-štih ljudi, za začet... Duo nas bo branu pa pred njimi? Žene, je nazaj cajt se zbudit an se postavit za svoje pravice! Kulturni praznik in skrb za slovenščino Mladi treh sosednjih dežel v petek na Trbižu Zveza beneških žen Unione donne della Benecia Mednarodni dan žena Giornata internazionale della donna Spietar / S. Pietro al Natisonc večnamenska dvorana / sala polifunzionale 8.3.2009 ob/alle 17 Beneško gledališče KOZJA KOŽA režija'. Marijan Bevk igrajo'. Gianni Trusgnach, Anna Bcrnich, Marina Cernetig, Manuela Cicigoi Zamisel, da bi se ljudje, ki živimo ob Soči, Nadiži, Teru in Bili v rezijanski dolini bolje spoznali, za katero so se zavzeli kulturni delavci iz Posočja in Inštitut za slovensko kulturo iz Videnške pokrajine, se je posrečila. Trije kulturni večeri, posvečeni zgodovini, ustvarjalnosti in kulturnemu utripu Benečije in Rezije, ki so se v petek, soboto in nedeljo zvrstili v Kobaridu so namreč prav lepo uspeli. Domačini so se vse tri večere v velikem številu odzvali povabilu prirediteljev, zastopniki slovenske manjšine iz Furlanije pa so se predstavili z veliko bero publikacij, ki so izšle v lanskem letu in se torej pokazali kot vztrajna, dinamična in ustvarjalna skupnost. Prvo srečanje je bilo v petek, 27. februarja, v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju, kjer so bili v središču pozornosti Beneški Čedermaci in njihova vloga pri ohranitvi slovenske besede v Benečiji. Protagonisti večera so bili dr. Mira Cenčič, ki je lani ob 75-letnici Mussolinijeve prepovedi slovenske besede v cerkvi napisala knjigo o upornih in bojevitih slovenskih duhovnikih v Benečiji, Marjan Bevk, predsednik društva TIGR, kije izdalo knjigo in ob njej še ponatis romana Kaplan Martin Čedermac pisatelja Franceta Bevka, ter Giorgio Banchig, urednik Doma in zgodovinar. beri na strani 5 Rezija in Benečija sta se predstavili v Kobaridu Zanimanje občinstva za vsakega od treh večerov V kobariški knjižnici so kulturni delavci iz Benečije in Rezije predstavili svojo izdajateljsko dejavnost Consorzio Poiana per studiare il movimento delle acque. Ecco spiegato, dopo tante ipotesi, il colore verde fluorescente (foto di Piero Gariup) che ha colpito molti valligiani quando martedì hanno osservato il corso del Natisone. Rientrato l’allarme, visto che in un primo momento si era pensato ad una sostanza tossica, rimane la curiosità per i risultati dell’esperimento. J Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena matica - Sola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini sta v petek, 27. februarja, obeležila v kulturnem centru na Trbižu dan slovenske kulture s prireditvijo z naslovom Jezik in glasba nas povezujeta. Fetos so bili v ospredju dneva slovenske kulture mladi, in to v duhu skupnega slovenskega čezmejnega prostora. Osrednja govornika večera, predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth in ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Miha Vrbinc, sta iz sicer različnih zornih kotov predstavila skupno prizadevanje za ohranjanje in razvoj slovenščine, (p.r.) beri na strani 3 «kskuf ERSni Lo šport aiuta a conservare l’identità etnica minoritaria Alcuni tra i relatori del convegno Internazionale “Lenghis In Goal“ Fo sport come fattore di socializzazione, ma anche motivo di unione e riconoscimento delle identità etniche minoritarie e uno dei loro principali mezzi di conservazione e di promozione del territorio. Questi i punti principali emersi durante il convegno internazionale "Fenghis in goal - Identità linguistiche, sport e territorio", tenutosi lunedì 2 marzo nel palazzo della Regione a Udine. Una vera e propria maratona, come l'ha simpaticamente definita, vista la sua durata, Marco Stolfo, direttore del Servizio I-dentità linguistiche culturali e corregionali all'estero della Direzione Istruzione, Formazione e Cultura della Regione Friuli Venezia Giulia, organizzatore dell'evento insieme all’Unione italiana sport per tutti (UISP) del FVG. T.G. segue a pagina 5 L’acqua del Natisone verde, era un esperimento Una sostanza usata dal novi matajur Četrtek, 5. marca 2009 2 “S. Pietro, opere finanziate grazie alla Lista civica” “La maggioranza consiliare di San Pietro fa propri dei meriti che vanno ascritti in buona parte, invece, alla precedente amministrazione.” Lo rilevano in una nota i capigruppo dell'opposizione del capoluogo valligiano, Simone Bordon ("Lista Civica") e Giuseppe Firmino Marinig ("La nostra terra"), secondo i quali “è ora di chiamare le opere pubbliche con il loro nome”. • ~ -gl - • 5»r . ■ ,r? ? . - " - : - ■ , Bordon e Marinig ricordano, in relazione ad una serie di lavori pubblici che stanno interessando il territorio comunale di S. Pietro, che essi “sono la conseguenza di domande di contributo avanzate negli anni di amministrazione della Lista Civica: il merito dell'attuale maggioranza - ribadiscono i consiglieri - non è quello di aver trovato i fondi ma solamente di aver appaltato, il più delle volte con notevole ritardo, gli interventi”. Queste le opere che, si sottolinea nella nota, sono realizzate con contributi assegnati alla Lista Civica: il parcheggio nei pressi della chiesa di San Pietro, da poco asfaltato, e quello di Ponte San Quirino ora molto apprezzato dalla popolazione e dal vicesindaco Zufferli che correttamente propone di estendere il camminamento di circa 200 metri, in modo da arrivare fino all’attra- versamento sul Natisone situato in corrispondenza della strada che porta alla frazione di Vernasso (516 mila euro l’importo per entrambi); il consolidamento del costone in località Casali Galanda (400 mila euro); l’intervento di sistemazione e messa in sicurezza dell’alveo del torrente Albero-ne, finanziamento regionale questo di ben 720 mila euro che ha consentito di procedere alla pulizia del fondale, al rifacimento dell’argine e alla sistemazione del ponte; la ristrutturazione dei prefabbricati sloveni nella frazione di Azzida (270 mila euro) che stavano per essere destinati ad altre, meno prioritarie, finalità. “Se questo non è avvenuto - rilevano i due consigliere - lo si deve all'opposizione che all’epoca ha reagito in consiglio comunale e presso l'assessorato regionale competente”. “Anche il campo di cal- cetto coperto (300 mila euro), continua la minoranza, è il frutto di un finanziamento concesso alla passata amministrazione, così come l’impianto delle fognature della frazione di Tiglio (185 mila euro).” “L'attuale giunta avrebbe semplicemente modificato l'utilizzo deH'importo, trasferendolo dai lavori di completamento della vecchia palestra dellTstituto Magistrale al progetto del campo da gioco.” Per quanto riguarda le opere sul torrente Alberane “sono state attuate - accusa l'opposizione - sette anni dopo l'assegnazione dei fondi regionali, mentre il contributo di 250 mila euro speso per sistemare la fascia antistante e il retro-chiesa di Azzida è la conseguenza dell'impegno politico della minoranza, che aveva richiesto il finanziamento per acquistare e riqualificare, demolendola, l'area ex "Boel" di Ponte San Quirino”. “Si può tranquillamente affermare - concludono i due capigruppo - che la Lista Civica fino al 2004 ha pensato, progettato e raccolto tutti i cospicui finanziamenti citati, per una cifra decisamente notevole, più di 2 milioni e mezzo di euro (5 miliardi delle vecchie lire) mentre l’amministrazione Manzini ha gestito la fase progettuale e di appalto dei lavori.” Infine, una critica dei capigruppo delle due liste di opposizione, Simone Bordon e Giuseppe Marinig riguarda una scelta concreta di questa maggioranza municipale: il trasferimento di 57 mila euro per la realizzazione dell’impianto di sol-levamento della fognatura di Vernasso, originariamente destinati dalla passata amministrazione comunale per le fognature delle frazioni montane di Costa, Puoie e Vernassino. Pismo iz Rima Stojan Spetič '4 Tisti večer, ko je umrla Eluana, je več kot šest milijonov gledalcev sledilo Velikemu Bratu, se pravi dogodivščinam skupine mladih, zaprtih v hiši, polni televizijskih kamer in mikrofonov. V ospredju zanimanja je bila usoda histerične ženske, ki je zalučala kozarec proti drugemu udeležencu tega realityja. Potem je milansko sodišče obsodilo britanskega odvetnika Millsa, ki je z lažnim pričevanjem rešil Silvia Berlusconija in je za to prejel podkupnino 600 tisoč dolarjev. Vest bi bila kakor bomba, če ne bi istega dne Veltroni zapustil tajniškega mesta v demokratski stranki. Televizijski dnevniki so o tem poročali, o prvem pa skorajda ne. Kaj hočem dokazati? Da se s spretnim manipuliranjem informacije pometajo pod preprogo resni problemi in dviga prašna zavesa za neumne obrobnosti. In tako se dogaja, da meni nič tebi nič po vsej Italiji nastajajo škvadre prostovoljcev, ki bodo vzdrževali red po mestih. Vlada omejuje ustavno zajamčeno pravico do stavke, pri čemer si to lahko privošči zaradi neenotnosti sindikatov. Kdor se bo v javnem sektorju in prevozih odločil z referendumom za stavko, bo moral vseeno delati, le plačo bodo namenili v dobrodelne namene... Kateri gospodar ali upravitelj pa bo klonil pred takšno stavko, ki bo le šibila kupno moč delavcev? Največji sindikat skuša oblast osamiti in potisniti na rob dogajanj. Krizo vlada maši s socialnimi karticami, ki so le miloščina. Marsikje so prazne. Če delavci protestirajo zaradi zapiranja tovarn, jih po dolgih letih premirja spet čaka policija s pendreki. Občasno pretepe tudi dijake. Pomembnejše ukrepe vlada sprejema z dekreti, parlament je ponižan in mu ne preostane drugega, kot da potrjuje sklepe izvršne oblasti. Opozicije praktično ni. Včasih zajeclja, da bi se rada dogovorila o reformah. V odgovor ji premier ponuja spremembo ustave, češ da je sovjetska. Morda zato, ker pravi, daje Italija demokratična republika, ki temelji na delu. Na delu, ne na bankah ali kapitalu. Medtem pa pred našimi očmi raste avtoritarni režim, ki ga z razliko od preteklosti ovijajo v kopreno televizijskih zabav s slečenimi lepoticami, nekako po načelu »panem et circenses«. Naj nas torej čudi vest, daje Silvio Berlusconi dal v svoj urad v palači Chigi prenesti kip cesarja Nerona? Tistega, kije pesnil ob spremljavi lire, ko je Rim gorel, za požar krivil kristjane in jih pred vzhičenim ljudstvom v Kolo-seju dal v zobe lačnim levom. Aktualno - Skrb vzbujajoč pretiran poseg po alkoholu Po ocenah nekaterih strokovnjakov kar tretjina Slovencev pretirano posega po alkoholu, desetina odraslih naj bi bila z njim zasvojena. Zaradi ekonomske krize je po mnenju strokovnjakov mogoče pričakovati še več težav z alkoholizmom: številni moški, ki bodo ostali brez službe, se bodo zaradi stiske zagotovo bolj vdajali pijači. Tudi višje cene ne bodo vplivale na zmanjšanje tveganega pitja - prav nasprotno, alkoholiki bodo v krizi posegali po najbolj cenenih pijačah. Skrb vzbuja predvsem povečevanje opijanja med mladimi, ki z večjo verjetnostjo privede do odvisnosti od alkohola. Raziskava, ki so jo izvedli med osnovnošolskimi otroki, je pokazala, da približno 65 odstotkov vprašanih pije alkoholne pijače. Med 15-letniki je bilo takih kar 85 odstotkov, od teh je bilo dobrih 28 odstotkov rednih pivcev. Vsaj enkrat v življenju je bilo opitih nekaj manj kot tretjina anketirancev, več kot dvakrat opitih je bilo približno 43 odstotkov 15-letnih fantov in skoraj 27 odstotkov deklet. Povprečna starost ob prvem pitju je bila 13,3 leta, nekaj manj kot 17 odstotkov 15-letnikov pa alkohola še ni pokusilo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja so poškodbe in zastrupitve kot kratkoročne posledice opijanja najpogostejši vzrok za hospitalizacijo v starostni skupini od 10 do 19 let. In odrasli? Kakor je pokazala anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu, je v zadnjih 12 mesecih vsak dan pilo alkoholne pijače 6,9 odstotka anketirancev. Med moškimi je takšnih rednih pivcev dobra desetina (10,7 odstotka), med ženskami 3,3 odstotka. Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev je leta 2006 umrlo 674 ljudi, hospitalizacij je bilo 3578, našteli so 1466 primerov začasne odsotnosti z dela. Daje poraba alkohola na slovenskega prebivalca velika, potrjuje tudi večina ka- zalnikov posledic škodljive rabe alkohola. Slovenija presega države evropske skupnosti po standardizirani stopnji umrljivosti pri kroničnih boleznih jeter in cirozi, za posledicami prometnih nesreč, zaradi samomora in samopoškodovanja. Primerjava s sosednjimi državami (Avstrijo, Hrvaško, Italijo in Madžarsko) pokaže, daje bila umrljivost za omenjenimi kazalniki v zadnjih 20 letih le na Madžarskem višj a kot v Sloveniji- Katere bolezni najbolj pri-zadanejo alkoholike? Eden največjih problemov je ponavadi spremenjeno vedenje, čeprav še ni resnejših posledic v telesu. Pri nekaterih se že zgodaj pokažejo hude okvare možganov, živčevja, srca, jeter, trebušne slinavke, spolnih žlez in še česa. Pri drugih so lahko te okvare majhne, kar je odvisno tudi od tega, kako zgodaj se odločijo za zdravljenje. Okvare organov so v zgodnjih obdobjih bolezni lahko dokaj majhne, pozneje so praviloma večje, a žal se številni alkoholiki za zdravljenje odločijo šele po 10 ali 15 letih zasvojenosti. Kaj je alkohol in kako deluje na naše telo? Pivo, vino, žgane pijače, vse vsebujejo substanco, ki se imenuje etanol. Nekateri to substanco imenujejo kar alkohol. Ta substanca je kriva za vse zgoraj naštete simptome. Ko pijemo alkohol, večina etanola preide v kri preko tankega črevesa. Najvišjo koncentracijo doseže alkohol v krvi 30 do 90 minut po zaužitju. Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od hitrosti absorpcije iz črevesa, prisotnosti hrane (če alkohol pijemo ob večerji, je koncentracija nižja), telesne teže in tudi same sposobnosti telesa za presnavljanje alkohola. Presnova etanola poteka predvsem v jetrih (90%), ostanek alkohola pa se izloči po približno osmih do desetih urah s potenjem, uriniranjem in dihanjem. (r.p.) kratke .si Partner dell'Università per superare la crisi Martedì 3 marzo la rettrice dell’Università di Lubiana Andreja Kocijančič e le aziende slovene di maggior successo (Gorenje, Krka, Lek, Sava, Kolektor, Mercator...) hanno sottoscritto un accordo di partenariato strategico per affrontare insieme la crisi economica e i temi dello sviluppo dell’economia e della società slovena. La comune volontà di far uscire la Slovenia dalla crisi si basa sul fondamentale apporto dello sviluppo del sapere. Rapporti sloveno-croati: la luce in fondo al tunnel “Vedo la luce in fondo al tunnel, ma gli accordi si fanno in due.” Questo il commento del premier Borut Pahor. La Slovenia propone che sia un gruppo di mediatori del-l’UE a definire il confine per terra e per mare tra i due stati e che entrambi i parlamenti approvino la proposta. Ma è necessario che anche la Croazia sia d’accordo. Pahor ha ribadito che la Slovenia non intende ostacolare l’ingresso della Croazia nell’UE, ma è tenuta a difendere i propri interessi. Per Sanader la mediazione va bene, ma... La Croazia accetta la mediazione della Commissione europea che però non deve decidere definitivamente dove passa il confine. In questo senso, secondo Zagabria, deve pronunciarsi il tribunale interstatale. Non intendiamo pagare la nostra adesione a nessuna organizzazione internazionale con il territorio nazionale, ha dichiarato Sanader. La risposta ufficiale verrà resa nota dalla Croazia lunedì prossimo. La ministra Katarina Kresal sul banco degli imputati La destra non cede sulla questione dei cancellati. Appena la ministro dell’interno Katarina Kresal ha iniziato ad emettere i decreti che sanano la posizione di centinaia di persone, la SDS ha presentato un’interpellanza contro di lei. Si è anche aperto il dibattito sui costi che gli eventuali risarcimenti rappresenteranno per lo Stato. La coalizione di governo fa quadrato, mentre la Kresal, che applica una sentenza della Corte Costituzionale, si richiama allo stato di diritto. La sicurezza e l’intervento tempestivo della polizia Secondo una ricerca condotta dall’Università di Nova Gorica, negli ultimi due anni ben il 24% dei cittadini sloveni ha chiesto l’intervento della polizia. Nella maggior parte dei casi si è trattato di incidenti stradali (32%), seguiti da furti e danneggiamenti (27,2%), da disturbo della quiete pubblica (26,6%) e agggressioni (14%). Tra coloro che hanno avuto bisogno dell’intervento della polizia, il 55,9% ritiene che sia intervenuta tempestivamente. Kulturni praznik na Trbižu — Kultura-------- Planika in skrb za slovenščino s prve strani To je prišlo do izraza tudi v raznolikem kulturnem programu. Otroci, ki sledijo izbirnim tečajem slovenskega jezika, ki jih prireja Slovensko kulturno središče Planika, so se predstavili z recitacijami. Prvi so do besede prišli najmlajši, ki so prisotne pozdravili najprej s harmoniko, nato pa še v slovenščini, italijanščini in nemščini ter recitirali Zdravljico. Pesem sta nato štiriročno zaigrali na klavir še gojenki Glasbene matice šole Tomaža Holmarja, ki deluje že 31 let v Kanalski dolini. Udeleženke, ki že dalj časa obiskujejo izbirni tečaj sloven- ščine, pa so se predstavile z lepljenko osebnih razmišljanj o jeziku in poeziji. Mladi iz Kanalske doline so v svojo sredo letos povabili tudi učence Osnovne šole Josipa Vandota iz Kranjske Gore, ki so se predstavili z dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža in s sodobno verzijo te poezije. Iz sosednje Koroške pa so na Trbiž prišli dijaki Zvezne gimnazije za Slovence, kije letos izbrala kot partnersko organizacijo prav Slovensko kulturno središče Planika. V sozvočju z naslovom prireditve so se na Trbižu predstavili kot zbor, Amina Majerič pa tudi kot zmagovalka letošnje Tischlerjeve nagra- S petkove prireditve v kulturnem centru na Trbižu Luigia Negro v imenu Inštituta za slovensko kulturo Videnške pokrajine. Predsednik SSO Drago Stoka zaradi drugih obveznosti ni mogel biti prisoten na Trbižu, je pa poslal organizatorjem kulturnega večera pozdravno pismo, (p.r.) Četrtek, 5. marca 2009 de za govorništvo. Večer so sklenili člani gledališke skupine iz Vogrč v Podjuni, ki so se v Kanalski dolini predstavili z otroškim musicalom Prijatelj. Številna publika domačinov in gostov je vse nastopajoče nagradila s prisrčnim aplavzom. Med številnimi uglednimi gosti so bili prisotni poleg ravnatelja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Mihe Vrbinca še veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji Valentin Inzko, predsednik Gorske skupnosti Ter Nediža Brda Hadrijan Corsi, predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, Tatjana Lesjak iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, odbornica za kulturo na trbiški občini Nadia Campana, ravnateljica osnovne šole iz Kranjske Gore Cvetka Pavlovčič in Inštitut za slovensko kulturo in Beneško gledališče vabita “Napisajta komedijo ali dramo” Inštitut za slovensko kulturo an Beneško gledališče razpisujeta 1. KONKORŠ ZA NOVO GLEDALIŠKO DIELO Konkorš je odpart vsien tistin, ki pišejo po sloviensko. Vsak lahko zbere temo in tud, če napisat komedijo al dramo. Tekst muora bit dug narmanj 30 strani. Lahko je tud vič kratkih tekstu. Dielo muora biti napisano po sloviensko an muora biti novuo, originalno. Moralno an pravno so zanj odgovorni avtorji. Diela bo za jezik an tud za postavitev na oder šacala posebna žirija. Sklep žirije je nepriziven (imiela bo zadnjo besie-do). Avtorji dopustijo brezplačno objavo tekstov v časopisih, revijah al na internetu z imenom avtorja. Prejetih tekstov ne vračamo. Avtorji morajo soje diela pošjat do 15. JULIJA 2009 na: Inštitut za slovensko kulturo - via Alpe Adria, 67/b 22049 Špietar/San Pietro al Natisone al na mail: isk.benecija@yahoo.it Nagrajevanje bo na Dnevu emigranta 6.1.2010 v gledališču Ristori v Čedadu. Najboljše delo dobi nagrado 500,00 eu-rov, ki jih podeli Beneško gledališče. Adno dielo bo zbrano an postavljeno na oder za Dan emigranta 2010, ostale pa bo lahko Beneško gledališče nucalo še za druge postavitve. Vsi avtorji bojo prejeli potrdilo o udeležbi. Režiser ima pravico prirediti tekst za scenske potriebe. Za postavitev diela na oder poskarbi Beneško gledališče. V zvezi s zakonom št. 675/99 s spremembami in dopolnili, avtorji pustijo, de se njih podatki dajo tud drugim ljudem sa-muo an saldu v zvezi s konkoršam an tud, de se nucajo njih osebni podatki za informiranje o novostih in o inicijativah, ki bodo parpravljene v sodelovanju z drugimi ustanovami (tudi iz tujine). Avtorji imajo pravico zaprositi Inštitut za slovensko kulturo kadar čejo, naj popravi ali zbriše njih podatke. Vsak avtor, ko pošja svoje dielo, avtomatično sprejeme pravila telega razpisa. Marina Cemetig nastopila v Ljubljani V počastitev svetovnega dneva materinega jezika je v ponedeljek, 23. februarja, v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani potekal literarni večer, na katerem je med drugimi sodelovala tudi beneška pesnica Marina Cernetig, ki je prebrala svoje pesmi iz zbirke “Pa nič nie še untarlo”, ki jo je leta 2007 izdala Založba tržaškega tiska. Ostali gosti večera so bili pesniki Janko Ferk, Marko Kravos, Franc Merkač, Jurij Paljk in Aleksij Pregare. A Cividale “L’attesa: tra pregiudizio e realtà” “L’attesa: tra pregiudizio e realtà” è il titolo dello spettacolo teatrale del gruppo Spazio aperto dell’Ufficio di esecuzione penale esterna di Udine, Pordenone e Gorizia, con la regia di Sandro Carpini, che sabato 7 marzo, alle 20.30, nel teatro Ristori di Cividale, accompagnerà una serie di interventi sul tema della detenzione penale. Interverranno esponenti della Magistratura di sorveglianza, dirigenti dell’amministrazione penitenziaria ed operatrici del settore. L’iniziativa è organizzata dalla Commissione Pari opportunità del Comune di Cividale. All’interno della II Giornata nazionale delle Ferrovie Dimenticate, che si è tenuta nell’ultimo fine settimana in varie località italiane, non poteva mancare l’apporto della “Stazione di Topolò”. Domenica 1° marzo, in serata, nella Juliova hiša è stato presentato il video realizzato da Leonardo Gerva-si durante l’ultima edizione dell’iniziativa. Non si tratta in realtà del video ufficiale, che sarà presentato in luglio, ma di un lungo documentario predisposto proprio in occasione della Giornata delle Ferrovie Dimenticate. Venerdì a Udine, organizzata dall’Associazione in-terAZIONI, è stata invece inaugurata una mostra foto- Quella tratta Cividale-Topolò tra le ferrovie dimenticate ciato dell’antica strada romana sulla riva sinistra del Natisone, con fermate a Car-raria, Purgessimo, San Quirino, Azzida e Brida di So- pra. L’apertura della galleria di Seuza avvenne dopo il superamento di non poche difficoltà. Il manufatto fu completa- Leonardo Gervasi, a sinistra la presentazione del video nella Juliova hiša da parte di Moreno Miorelli to solo nel 1937. La stazione di Topolò, ha ricordato Dalla Libera, è il manufatto della ferrovia che tuttora meglio si conserva. grafica sulla ex-ferrovia Pon-tebbana. Nel corso della serata Corrado Della Libera, professore di storia dell’arte, ha riportato una serie di no- tizie sulla linea ferroviaria Cividale-Topolò. Inaugurata nell’ottobre 1839, la linea partiva dalla porta sud di Cividale proseguendo sul trac- 4 novi matajur Četrtek, 5. marca 2009 Aktualno Zmagovalci deželnozborskih volitev na avstrijskem Koroškem “Še enkrat je zmagal mrtvi Haider”, tako je komentiral nedeljski volilni izid na avstrijskem Koroškem predsednik Zveze slovenskih organizacij Marijan Šturm. Na volitvah so obnovili koroški deželni zbor in občinske uprave. Zavezništvo za prihodnost Avstrije BZÒ, ki je kreatura pokojnega Haiderja, je prejelo 45,4 odstotka glasov ter v 36 članskem deželnem zboru povečalo število svetnikov s 15 na 17, kar je skoraj polovica vseh svetnikov. Socialdemokrati (SPÒ) so v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubili 9,8 odstotkov podpore in prejeli 28,5 odstotka glasov (11 sedežev). Ljudska stranka (ÒVP) je okrepila svoje predstavništvo v deželnem zboru in prešla s štiri na šest svetnikov. Zeleni so dobili približno 5,2 odstotka glasov oziroma dva svetnika, odločilni za prestopitev petodstotnega volilnega praga pa so bili glasovi po pošti. Koroški Slovenki Zalka Kuchling (Zeleni) in Ana Blatnik (socialdemokrati) nista bili izvoljeni v deželni zbor. Če povzamemo, bo naslednik Haiderja Gerhard Na koroških volitvah zmagal pokojni Haider Dorfler ponovno deželni glavar v koaliciji z Ljudsko stranko. Slovenska enotna lista (EL) ni nastopila na deželnozborskih volitvah, ampak se je s svojimi listami predstavila samo v občinah, kjer je več Slovencev. V 23 občinah je dosegla 50 sedežev v občinskih svetih, kar je dva manj kot leta 2003. Šturm je komentiral podatek s temi besedami: “Kjer je EL nastopala z odprtimi stališči, je doživela dober rezultat, kjer pa je prevladovala njena katoliška struja, je stranka izgubila”. V deželi, ki meji z našo in z videmsko pokrajino na Trbižu, in kjer živi slovenska manjšina, je torej zmagala stranka, ki je nastopila z znanimi gesli proti tujcem proti slovenski manjšini in podobno. Strinjamo se torej lahko s Šturmom, ki je dejal, da se v času svetovne gospodarske krize v našem alpskem loku (in ne samo) uveljavlja nek neokonser-vativizem. Istočasno socialdemokratska stranka ni znala predstaviti volivcem jasnega in prepričljivega programa. Čeprav so javnomnenjske ankete (koliko sploh veljajo sondaže?) govorile o tesni bitki med Zavezništvom za prihodnost Avstrije in socialdemokrati, te bitke v bistvu ni bilo in BZÒ je gladko zmagala. Šturm pravi: “Bomo preživeli”, čeprav zmaga naslednikov Jorga Haiderja za slovensko manjšino ni pozitivno dejstvo. Koroški primer pa jasno dokazuje, da se vase zaprta stališča manjšini ne izplačajo. Manjšina ni izvzeta iz splošnih trendov in uspeva le, če se zna opredeljevati do določene politične stvarnosti, če išče zavezništva in se zna prilagajati (mnogi to besedo obsojajo) dani stvarnosti. (ma) rmolja Ko kriza zahteva pogum V ZDA je predsednik Ba-rack Obama pričel nelahek boj z velikimi gospodarskimi fevdi in njihovimi številnimi in dobro plačanimi lobisti. Obamov načrt proti krizi je naletel na ostre odpore republikancev ter privilegiranih slojev in korporacij. Zelena industrija trči z interesi petrolejskih družb. Sirjenje zdravstvenega zavarovanja na otroke in manj petične družine buta ob interese zavarovalnic in farmacevtske industrije. Napovedan odhod iz Iraka ne paše določenim vojaškim po-tentatom. Obnova šolskega sistema se bije s privilegiji zasebnega šolstva. Državna kontrola bank, ki so se rešile prav zaradi državnih posegov, ne prija finančnikom, ki pričakujejo pomoč, ne pa pravil in kontrole. Višanje davkov vsem, ki zaslužijo več kot 250.000 dolarjev letno, razburja ameriške milijonarje in milijarderje. Nisem naštel vseh, ki so in bodo jezni na Obamo. Temnopolti predsednik ima v težkem boju dva zaveznika: večino volivcev in krizo. Doslej se ni noben predsednik toliko izpostavil. Družba denarja in moči je v ZDA številčno majhna, ima pa ogromen vpliv. Bogataši so vedno bistveno usmerjali politiko in si, v brk svobodnemu tržišču, zagotavljali preko lobistov privilegirane položaje. Če se še spominjamo, je Clinton umaknil predlog za zdravstveno reformo in še marsikaj. Obama lahko tvega, ker se je pojavil na politični sceni kot “človek s ceste”, saj ni kot Bush sin “boljše” ameriške družbe. Kriza v ZDA je tako globoka, da bi gospodarstvo brez države propadlo. Država so državljani, ki ne marajo plačevati dodatnih pomoči, če ne bodo kaznovani ali vsaj pe-nalizirani tisti, ki so krivi za krizo. Slednja je pokazala, da v ZDA ni pravih kontrol, da zasedajo tržišče monopolisti in da imajo v senatu in kongresu lobisti večkrat pomembnejšo besedo kot politiki. To Obama dobro ve. Prav tako ve, da je kriza najbolj prizadela srednji in revni sloj. Brez srednjega sloja pa je nemogoč vsak izhod iz krize v družbi, ki živi na proizvodnji in potrošnji proizvedenega. Na tem področju so povsem odpovedali bankirji, industrijski kapitani in njim podložni lobisti. Kričijo, vendar nimajo recepta za izhod. Ni slučaj, da se je kriza do konca izostrila prav pod predsedovanjem Busha, kije sin privilegirane ameriške družbe. Amerika zmaga, če zmaga Obama. V Evropi za sedaj ni videti pravega Obame, še manj pa v Italiji. V naši državi sta levica in Demokratska stranka iz kdo ve kakšnih razlogov dolge mesece nasedala Berlusconijevi strategiji prikrivanja dejstev. Novi tajnik DS Franceschini se je končno oglasil in predlagal denarno podporo za vse tiste delavce, ki so ali bodo izgubili delo in nimajo možnosti prejemati dopolnilne blagajne kot delavci velikih podjetij, ki jim država prizna krizno stanje. Nedvomno je množica drugokategornih delavcev, za katere v Italiji niso predvideni socialni blažilci, ogromna. Zato je Berlusconi odgovoril Franceschiniju, da Italija nima denarja, da bi lahko plačala podporo tolikim ljudem. Franceschini je lahko odgovoril, da denar je: v ogromni masi neplačanih davkov. Ko bi država iztržila deset odstotkov sredstev iz kupa davčne utaje, bi bil na razpolago denar za vse, ki ga potrebujejo. Ker tako ni, ni niti denarja. V bistvu je Franceschini predlagal, kar predlaga Obama in kar predlagajo vsi liberalni ekonomisti: v razvitih družbah je prišel čas, ko je treba prerazdeliti sredstva. Finančni balon ni bil le posledica sleparjev, ampak tudi dejstva, da se je v razvitih državah nesorazmerno povečal razkorak med bogatimi in revnimi, srednji sloj pa drsi na rob revščine in socialne stiske. Masa nima več kupne moči. Potrošniki ne morejo trošiti. Svetovno gospodarstvo pa v svoji globali sloni na množični potrošnji. Izhod iz krize pomeni torej najprej omogočiti milijonom ljudem, ki finančno ne dihajo več, da zadihajo. Spraviti je treba banke in finančni sistem v normalni položaj in pod nadzor. Končno je nujno zmanjšati razlike in preprečiti ponovni tek v brezglavo trošenje in zadolževanje. Berlusconi ne more zanikati lastnega sveta, opozicija mora ustvariti alternativo. Drugače se , kot na avstrijskem Koroškem, ljudje zatekajo med strahove in mislijo, da so vsega krivi tujci na ulici, cestni tatiči ali razni posiljevalci deklet. Namesto socialnih in družbenih sprememb zahtevajo vaške straže, ki ne rešijo nič. Potreben je pogum za resnične posege, ki so za manjšino boleči, za večino pa edini izhod. Prodotti tipici agricoli, corso di promozione La Kmečka zveza-Associazione Agricoltori della Provincia di Udine, in collaborazione con SDZPI-IRSIP, organizza il corso “Tecniche per la promozione e vendita dei prodotti tipici agricoli”. Il corso avrà una durata di 20 ore e si terrà presso le aule delPIRSIP in via Alpe Adria 61 a San Pietro al Natisone (4 incontri e una visita guidata). Argomenti degli incontri saranno gli aspetti fiscali e sanitari relativi alla vendita diretta nelle aziende agricole, la promozione e il marketing. Esperti del settore aiuteranno i partecipanti a comprendere i meccanismi di formazione del prezzo dei prodotti agricoli di qualità nonché le tecniche di promozione e marketing degli stessi. Il corso, a posti limitati (12 partecipanti), è gratuito essendo finanziato dal Fondo Sociale Europeo. Si invita tutti coloro i quali avessero intenzione di partecipare, ad iscriversi presso la segreteria SDZPI-IRSIP di San Pietro al Natisone in via Alpe Adria 61 dal lunedì al giovedì dalle 14.00 alle 19.00 tel. 0432 727349, oppure presso gli uffici della Kmečka zveza-Associazione Agricoltori a Cividale del Friuli in via Manzoni 31, dal martedì al sabato, dalle ore 8.00 alle 12.30, tel. 0432 703119 entro lunedì 9 marzo 2009. Lettera al giornale H fine ultimo è la persona umana La vicenda di Eluana Englaro e la posizione del nostro giornale Mi scuso se mi riferisco alla vicenda di Eluana Englaro solo ora, ma abito all’estero e ricevo il vostro giornale con un certo ritardo. Non nascondo la mia perplessità di fronte alla presa di posizione del Novi Matajur che ha dedicato una pagina intera al caso. Apprezzo il giornale per il suo impegno nel valorizzare la lingua, cultura, tradizioni, ambiente delle nostre Valli. In questo contesto trovo completamente fuori posto il tono del giornale nell’invo-care la fine di una persona. Non entro nel merito giuridico o istituzionale del problema, ma credo che il fine ultimo di tutte le cose per cui si batte il giornale (lingua, cultura, tradizioni, ambiente ecc...) sia la persona umana. In questo contesto, se si invoca la morte della persona umana, non hanno alcun senso le cose sopraccitate. Se ci indigniamo per la scomparsa di una lingua, di una cultura, di un paese, di un bosco, di una montagna, tanto più dovremmo indignarci per la perdita di una persona umana in qualsiasi stato essa si trovi. Non è perché una lingua o cultura o un paese sono moribondi che bisogna ricorrere all’eutanasia. E se un tribunale o istituzione decide altrimenti, ricordiamoci che anche le camere a gas e le guerre sono state decise dalle autorità preposte. Spero che il vostro giornale sia più coerente in futuro con le scelte per cui fu fondato. Saluti, Dario L. Si tratta di questioni molto complesse che interpellano la coscienza di ognuno e volentieri ospiteremo altri interventi perché tutti abbiamo bisogno di riflettere su questi temi, sulla morte naurale e la tecnologia applicata alla medicina. La stella polare che ci guida nel nostro lavoro è il rispetto della Costituzione italiana. Quando parla della tutela delle minoranze Imgui-stiche e quando propugna la libertà di scelta della perso- na, il suo diritto ad essere curata ma anche il suo diritto di rinunciare alle terapie. A questo principio ci siamo ispirati, unito al concetto di laicità dello stato che deve rispettare i credenti e i non credenti. Crediamo inoltre allo stato di diritto e su questa tragica vicenda c’è stata una sentenza definitiva che ha accertato la volontà della giovane donna e andava applicata. L’eutanasia non c’entra nulla. LANPI informa ni ^1 I II ll\#l I I Ivi PATRIA indipendente è il periodico che l’ANPI pubblica da 58 anni. La copertina dell’ultimo numero, il numero uno del 31 gennaio 2009, è dedicata alle drammatiche vicende in Medio Oriente. “Basta odio, guerra e sangue”, questo l’appello lanciato dalla Rivista della Resistenza. All’interno della Rivista grande spazio e risalto sono dedicati al tentativo dell’attuale Governo di equiparare partigiani e repubblichini. Tale tentativo è stato subito bloccato grazie all’ANPI. Per la rubrica delle foto storie viene pubblicata una rassegna sulle opere del “dadaista” antinazista John Heartfield. Nato Helmut Herzfeld, decise di cambiare il proprio nome in John Heartfield per protestare contro la propaganda sciovinista che urlava sui giornali “Dio punisca l’Inghilterra”. Abile autore di foto-montaggi, utilizzò le proprie doti artistiche per aiutare la propaganda antinazista in Germania. Scampato alle persecuzioni del regime hitleriano, trovò rifugio negli Stati Uniti. Dopo la guerra fece ritorno a Berlino, nella DDR. Il “foto montatore dada” è morto negli anni ’70. Aktualno novi matajur 5 Četrtek, 5. marca 2009 KJ Uspešno tridnevno srečanje v Kobaridu z vsestransko dejavnostjo naše manjšine Številne publikacije so zrcalo živahnosti Benečije in Rezije Francesca Gariup in Mitja Tuli na srečanju v knjižnici Petkov večer je popestrila Elizabeta Cenčič iz Sedla s prve strani Predstavili so temno in boleče obdobje predvojne in povojne zgodovine Benečije, Banchig pa se je navezal tudi na sedanji trenutek in dejal, da so dediščino Čedermacev prevzeli dvojezična šola, slovenska društva in organizacije. Začetek novega obdobja je na koncu naznanil film Miloša Batistute “Ta preklet konfin”, ki so ga posneli ob številnih predlanskih praznovanjih po dokončnem izbrisanju meje. Pester in zanimiv je bil tudi sobotni program v kobariški knjižnici. V ospredju je bila izdajateljska dejavnost, skozi njo pa so beneški in rezijanski kulturni delavci ponudili vpogled v kulturno delovanje v vsaki dolini ter obenem sprožili zanimivo razmišlj anj e o slovenskih dialektih in o tem, kako se narečje in jezik dopolnjujeta. Luigia Negro je predstavila sodelovanje Rezijanov z albansko in grško skupnostjo iz južne Italije, ki je rodilo zanimivo publikacijo o treh dolinah in njihovih manjšinah. Vsem trem so skupni geografska marginalnost, ekonomska šibkost in tudi dejstvo, daje tri dialekte močno načela asimilacija, v vseh treh primerih pa se je uve- i ljavilo prepričanje, da se domači govor ohrani le s poučevanjem knjižnega jezika. Za to pot so se odločili Albanci, Grki in seveda tudi zavedni Rezijani, je dejala Luigia Negro, kije spregovorila še o zajetni publikaciji, kije izšla lani ob 170. letnici rezijanske folkorne skupine in jo spremlja CD “I love citira" ter o vsakoletnem koledarju v rezijanščini. “V Reziji nekateri delajo in drugi govorijo" je ironično pripomnila pesnica Silvana Paletti, kije prebrala nekaj drobcev iz svojega prispevka v letošnjem Trinkovem koledarju. Že drugo leto je pri žaložbi Most v Čedadu izšel koledar Občin Tipana in Kobarid, kije sad novega sodelovanja med Del publike na srečanju o kulturnem snovanju v Benečiji in Reziji danes r sosedi po padcu meje, je dejal urednik Giorgio Banchig. Izdali so tudi letos beneški dnevnik, zanimivo knjigo o slovenski toponomastiki v mešani furlansko - slovenski občini Tavorjana ter pesmi ruskega kantavtorija Visot-skega, ki jih je prevedel ti-panski župan Elio Berrà. To je zgodba našega izseljenca, je dejal Banchig, ki že nad dvajset let dela v Rusiji in Ukrajini in se je tistim kulturam približal izhajajoč iz domačega narečja. O pomenu dialekta, preko katerega se ljudje v Benečiji in Reziji zavedajo svojega slovenskega porekla, je spregovorila Iole Namor, kije sicer predstavila otroško revijo Galeb in knjižne izdaje za otroke, ki so lani izšle pri zadrugi Novi Matajur. Lucia Trusgnach je predstavila letošnji Trinkov koledar in priloženo brošuro Mlada lipa, ki vrednoti terski dialekt iz Subida ter pesniško 1 Srebrna kaplja v saboto 21. marca Hrastovlje Lipica - Sečovlje - Piran 35 € - za člane S. K. 32 € - bus, kobilarna, cierkuca, kosilo Rezerviranje do 14.03.2009 K.d. L Trinko 0432 731386 - Slovenski k. c. 0432 727490 - člani UO. - 0432 727362 I______________________________ I narečno zbirko v dreškem govoru. Ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden je spregovorila o zgibanki o Benečiji, ki sojo komaj izdali učenci 5. razreda ter o CDju, v katerem so zbrane zgodbe, ki so jih sami učenci napisali, protagonista pa sta beneška kri-vapeta in ljubljanski zmaj, ki govorita v nadiščini, oziroma Glas iz Terske doline je prinesel pevski zbor Naše vasi iz Tipane Marjan Bevk, Mira Cenčič in Giorgio Banchig v knjižni slovenščini, med seboj pa se odlično razumeta. O tem, kako prispevati k temu, da se po Benečiji ohrani slovenska beseda, so pri kulturnem društvu Rečan začeli razmišljali že štirideset let od tega, je povedal na sobotnem večeru predsednik Aldo Clodig. Pomislili so, da je pesem najbolj privlačna govorica tudi za mlade ljudi. r kvaliteti, za kar se je treba zahvaliti dvojezični šoli in šoli Glasbene matice in to potrjuje tudi Cd, ki so ga lani posneli. Margherita Trusgnach je nato predstavila slovenski koledar, ki ga izdaja Občina Grmek. Povabila nas je k sodelovanju, je dejala, in mi smo sprejeli pod pogojem, da bo koledar res naš, v našem dialektu. Seveda nas marsikdo prosi, naj ga prevedemo še v italijanščino, a mi vztrajamo pri slovenščini. Večer, ki so ga popestrili učenci špetrske in kobariške glasbene šole ter pevski zbor Naše vasi iz Tipane sta s Checcovima pesmima zaključila Davide Clodig in Igor Cerno. Uvodoma sta pozdravila Zdravko Likar v imenu kobariških oblasti in Bruna Dorbolò, predsednica Inštituta za slovensko kulturo, večer je vodila in povezovala Vida Skvor, predsednica društva Stol, ki ima velike za- Tako je nastal Senjam beneške piesmi. Na začetku je bilo vse ljubiteljsko, danes pa je prireditev zelo zrastla po 1 V soboto 7. marca ob 19. uri v šoli v Breginju Ženska vokalna skupina Breginj Koncert OB 10-LETNICI i______________________ i sluge za tridnevno srečanje z Benečijo v Kobaridu. Krog se je sklenil v nedeljo popoldne v kulturnem domu, kjer je kobariško občinstvo prav v lepem številu sprejelo Beneško gledališče in nagradilo s toplimi aplavzi Anno lussa in Adriana Ga-riupa, ki sta predstavila igro “Majhane družinske nasre-če”. Zadovoljstvo za tridnevno srečanje z Benečijo je izrazil tudi kobariški župan Robert Kavčič. Lo sport abbatte i confini dalla prima pagina Hanno aperto i lavori Federica Rossi, presidente del-l’UISP del FVG, l’assessore regionale alle Risorse agricole, naturali e forestali, Claudio Violino, che ha sottolineato l’importanza della presenza delle minoranze linguistiche come occasione di sviluppo economico del territorio regionale ed il moderatore Mauro Missana (Radio Onde Furlane), mentre a nome del consiglio regionale ha salutato la vice-presidente Anna Maria Me-nosso. Dell’uso delle lingue di minoranze in campo e tra i tifosi e della dimensione identitaria dello sport hanno parlato Francesca Turchetti (Lega Calcio UISP) e Paolo Bergagna (FaF Fantats Fur-lans) e, attraverso un’intervista registrata, anche Dino Zoff e Bruno Pizzul. Sul rapporto tra identità linguistiche ed associazionismo sportivo sono intervenuti Jure Kufersin, presidente dell’Unione delle associazioni sportive slovene in Italia e Andrej Bertok dell’Unione degli Italiani di Slovenia e Croazia. Entrambe le minoranze sono molto attive nell’ambito dello sport che, offrendo alla gioventù la possibilità di incontrarsi al di fuori dei centri di aggregazione tradizionali, quali so- no per esempio la famiglia, la scuola e le attività culturali, è dunque uno dei principali mezzi atti alla conservazione dell’identità etnica di una comunità minoritaria, come dimostrano anche i numeri: sono più di 7000 i rappresentanti della minoranza slovena in Italia che occupano vari ruoli nell’ambito sportivo, mentre sono circa 4000 gli italiani di Slovenia e Croazia che si dedicano allo sport. Molteplici sono anche i progetti europei comuni in ambito sportivo. Uno di questi ha un titolo molto emblematico: “Lo sport abbatte i confini”. Ines Cavalcanti (Cham-bra d’Óc - Valli Occitane del Piemonte) e Michel Barthes (UFOLEP Languedoc Rous-silon) hanno analizzato le relazioni tra eventi sportivi, lingue e promozione del territorio. Molto interesse ha suscitato la presentazione dell’iniziativa Occitania a Pé che ha avuto un enorme successo (sette camminatori hanno attraversato a piedi in due mesi e mezzo tutta l’Occitania seguiti in ogni tappa da una folla di persone che insieme ad altre iniziative simili ha come scopi la creazione di un immaginario collettivo comune e di simboli unificanti, ma soprattutto il riconoscimento da parte dell’Unesco della lingua occitana come patrimonio mondiale dell’umanità. La comunità catalana è rimasta molto coesa nonostante i divieti di usare la lingua (anni fa nelle scuole vigeva ad esempio il divieto di sputare e di parlare il catalano) anche grazie allo sport, soprattutto alle squadre di rugby e al Barcellona calcio. Interessanti anche gli interventi nella seconda parte del convegno sull’informazione sportiva nelle lingue di minoranza (Enrico Turioni e Marco Tempo di Radio Onde Furlane e Radio spazio 103) e l’uso delle lingue minoritarie nella comunicazione con gli enti promozionali, federazioni e società dilettantistiche e professionistiche, aspetto presentato dalle ricercatrici Federica Angeli e Priscilla De Agostini. Infine si è parlato ancora di lessico sportivo nelle lingue di minoranza. Il caso del friulano è stato approfondito da Massimo Duca (Arlef) e Gotart Mitri (Filologica), mentre Vili Prinčič (Unione delle associazioni sportive slovene in Italia) ha presentato il Piccolo dizionario italiano-sloveno dei termini sportivi. (T.G.) 2VoaC^ novi matajur Četrtek, 5. marca 2009 Tudi v Sauodnji je bluo za pust zlo živuo. Za tuole se muoremo zahvalit vasnjanom iz Matajura an njih parjateljam. Zbralo se jih je okuole 35, oblie-kli so še ankrat pustne oblieke an šli od vasi do vasi pustinat. Vserode so jih lepuo sparjel an vsi so bli vese- li videt maškere, še posebno tiste tradicjonalne, navadne iz Matajura z njih pisanimi obliekam an s tistimi posebnimi klabuki. Pustje iz Matajura so nam jal za napisat, de so pru veseli, če so šen-kal našim ljudem an moment vese-ja. Matajurski pust je nimar živ! V šuoli v Sauodnji že puno liet skarbijo, de otroc se navadejo tudi naše navade, naše piesmi, našo zgodovino. Učiteijca od vartaca Marina Vogrig je tudi nardila an pokazala otrokam, tipične klabuke z rožami, ki jih od nimar runajo za pust v vasi Matajur Pustinali so tudi naši prijatelji iz Kobarida Na pustno soboto smo prostovoljci, ki delujemo v okviru Zavoda Feniks in Mladinskega odseka pri Planinskem društvu organizirali pustni sprevod za predšolske otroke in mlajše šolarje po ulicah Kobarida. Popestrili smo ga s pustnim rajanjem, čajanko in pustnimi dobrotami v gasilskem domu. Prireditve seje udeležilo preko 100 otrok v spremstvu staršev, kar je v lepem in sončnem dnevu prebudilo in popestrilo utrip kraja. Izvedbo prireditve so omogočili Pekarna Bumat in Pecivo iz Nove Gorice, Gasilsko društvo Kobarid in starši s pustnimi dobrotami iz domače kuhinje. Vilma Purkart Rajanje na kobariškem placu (foto: Jure Fratina) Maškarce letnik 2007 (foto: Marjeta Fratina Uršič) Pust ------------- Veselo pustovanje po ruonških vaseh Četrtek, 5. marca 2009 V Ruoncu smo pustinal vič dni, pa v saboto 21. je bluo kiek posebnega! Zmenjeni smo bli, de se ušafamo za-goda... pa ku nimar, vič ku kajšan je za-mudu. Kuraže pa nie manjkalo an takuo če za začet smo bli na 15, hitro smo ra-tal 40 (brez štiet... šimje!). Šli smo od hiše do hiše, vserode so nam ponudli za pit an zajest... smo godli, piel an plesal, pru ku po starim, pru ku te pravi pust. Opudan kratka pavza an potle napri, do osme zvičer, kar smo paršli v Zejac, te zadnja vasica dol za krajan. Kar smo se vračal damu smo videli šele, kod je pasu zluodi! Vse po luhtu, vse zmetano! Ah... kajšan že dene vse na mest drug dan! Preživiel smo pru an liep dan an četno zahvalit naše parjatelje, ki od zuna so nam parskočil na pomuoč, de naš ruonški pust bo še buj liep: Nicola iz San Giorgio di Nogaro, parjatelji “infermieri” iz Palmanove, Alain an Edi, ki vsake lieto pridejo na naš pust daj taz Francije, Roberto an Valter... Škoda za vse tiste, ki nas niesta videli! Moz -e- So lepe vse maškere, za resnico poviedat pa te narlieuše so tiste tipične iz naših kraju. So zaries zlo pridni vsi tisti, ki darže žive naše pustne navade, med telimi za šigurno so tisti iz Ruonca:zluodi, anjulac, pustje s klieščami... Čira - čara, hokus pokus... (foto: Frane Koren) Otroški rajalni ples pride prav tudi za pusta (foto: Frane Koren) Klovnese organizatorke (foto: Marjeta Fratina Uršič) novi matajur Četrtek, 5. marca 2009 Intervista a Luigi Paletti, sindaco degli anni Novanta Intervju “Ma quegli episodi non corrispondono al carattere della gente di Resia...” Luigi Paletti. Sotto un’immagine di Uccea ed una tabella bilingue ticamente contro chi ha lavorato e lavora per il resiano con risultati tangibili.” Quale visione ha del futuro della Val Resia? “Uno sguardo sul futuro è problematico, tra la popolazione c’è disorientamento, la gente comune non conosce a fondo i problemi, è stata tenuta per tanto tempo all’oscuro delle questioni riguardanti la lingua e la cultura locale. E poi c’è l’abbandono, da parte dei giovani, del resiano, ormai non lo parlano quasi più.” La valle continua a risentire anche del calo demografico? “Un calo dovuto però soprattutto al saldo negativo tra nascite e morti. Per il resto non si emigra più per necessità ma per libera scelta.” Esistono soluzioni per una ripresa? “Potenziando il turismo, qualche attività economica, Resia può mantenersi sugli standard attuali. Importante sarà quanto sapranno fare i prossimi amministratori, che dovranno prestare attenzione ai bisogni generali della popolazione, non a quelli particolari.” Già in giugno ci sono le elezioni comunali. Perlomeno a livello di liste si sta muovendo qualcosa? “Credo che ci sarà una lista civica, di orientamento di centro sinistra. Sarà con diversi giovani preparati, anche se inesperti dal punto di vista amministrativo. Dovranno trovare una guida, un candidato sindaco, forte. Dall’altra parte presenteranno sicuramente una lista all’insegna della continuità con l’amministrazione attuale di centro destra, e probabilmente una lista, fatta in gran parte di non residenti, di disturbo che sfrutterà a modo suo la questione della lingua e della cultura resia-na.” Michele Obit Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi -9- II giovane che avrebbe voluto seriamente scegliersi una moglie fra tre sorelle, lascia di frequentarne la casa, perchè non le trova brave massaie: Sem biežu v vas ne d'jam de ne, tam v tista hiša ne grem več ne, tam v tisti hiš' so tri čečie a obed'n škaf vode ne. (Sono corso a far l'amore, - non dico di no, - là, in quella casa, - non vado più, no, - là, in quella casa, -son tre ragazze - e in nessun mastello - c'è un pò di acqua). Ma c'è anche l'amore fedele che sa attendere pazientemente: Moja ljubca je še mlada, nima več ku šestnajst liet, še štir' lieta jo bom čaku, de bo miela dvajset liet. (La mia amata è ancora giovane, - non ha più di sedici anni, - l'aspetterò ancora quattro anni - finché ne avrà venti). E in un'altra lezione: Moja ljub'ca je še mlada, lera! ima komaj šestnajst let; Se štir' letajo bom čakal, lera! da bo 'mela dvajset let. Mojmu srcu se dopada, lera! ona mora moja bit. (La mia amata è ancora giovane - lerà, - ha appena sedici anni, - l'aspetterò ancora quattro anni, -lerà, - che ne abbia venti. - Al mio cuore piace, - lerà, - e deve essere mia). (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre - dicembre 1932) ribalta della cronaca recentemente, come l’attacco a Luigia Negro avvenuto durante un incontro culturale a S. Pietro al Natisone, non appartiene al vero resiano. Le carnevalate fuori stagione non sono altro che esibizioni che non solo danneggiano il vero resiano, ma tutto ciò che i resiani hanno costruito per secoli in materia di convivenza con altre popolazioni.” Come se ne esce da questa brutta situazione? “Rompendo le collusioni che quel gruppo ha in ambito locale, provinciale e regionale. Solo così si potrà stabilire un confronto civile che potrà arrivare a sbocchi accettabili. Tutti possono esprimere delle opinioni, ma non dando addosso sistema- J = cca 110 Dieci anni come primo cittadino ma soprattutto una vita a stretto contatto con una realtà bella e complessa come quella della Val Resia. In questa intervista Luigi Palet- ti - che si è sempre battuto per la valorizzazione del resiano - affronta, tra le altre co se, atiche i temi legati alle controversie sulla lingua e cultura resiana. siani non residenti a Resia. E nata un’associazione tenuta a battesimo dall’allora presidente della Provincia e dalla sua plenipotenziaria per la cultura. Da lì una campagna contro tutto quanto era stato fatto fino a quel momento per il resiano e contro le leggi promulgate dalla Stato in materia di tutela delle minoranze.” Ci sono stati anche degli episodi antipatici... “Episodi che non fanno parte del carattere del resiano, la valle è sempre stata un grande serbatoio di emigrazione, siamo sempre andati d’accordo con le altre popolazioni e culture. Il resiano, se aveva da rivendicare qualcosa, lo faceva sempre con molta dignità. Tutto quanto è stato portato alla Lei è stato sindaco di Resia per due legislature, un’esperienza non troppo lontana nel tempo e che ha lasciato delle tracce, a Resia. “Iniziammo nel maggio 1990 con una lista civica, composta da persone che non avevano avuto precedenti esperienze amministrative, che vinse le elezioni grazie a un programma nuovo, diverso. Eravamo nuovi e volevamo fare cose nuove. Terminammo nel 1999, poi io sono rimasto consigliere comunale fino al 2004.” Quale cambiamento pensa di aver apportato alla valle? “Abbiamo inciso in diversi settori, ad esempio chiudendo la questione del terremoto che si trascinava da tempo, con molte pratiche incancrenite, siamo riusciti a definire le questioni della ricomposizione fondiaria, degli accatastamenti, dei prefabbricati. Questo con i pochi fondi che c’erano a disposizione in quel periodo. Abbiamo gestito, poi, una pratica che consideravamo conclusa, quella che riguardava il distacco di Uccea da Resia e la sua aggregazione a Lusevera. Una vicenda che si trascinava dal 1958 e che nel 1969, a detta dell’amministrazione di allora, poteva considerarsi chiusa con un ricorso al Consiglio di Stato. In realtà il ricorso era stato solo accettato, non discusso. Abbiamo dovuto riprendere in mano la questione, la Regione è intervenuta con una legge che istituiva il referendum, la popolazione ha deciso. Abbiamo anche messo mano alla modernizzazione del Comune, creando una zona artigianale dove poter collocare delle attività che dessero occupazione soprattutto femminile: dando lavoro alle donne si poteva pensare di frenare l’emigrazione dalla valle.” Questo proposito ha avuto successo? “Le attività erano tre, ne sono rimaste due che occupano manodopera locale, in prevalenza femminile. Ma da allora non è stato fatto più niente, l’amministrazione comunale non si è più attivata per favorire insediamenti.” Lei è stato anche il primo presidente del Parco delle Prealpi Giulie. “Nel 1996 ottenemmo dalla Regione il via libera per creare il parco, con sede nel comune di Resia. Fu un percorso arduo, che si trascinava dal 1978 con il Piano urbanistico regionale che prevedeva per il nostro territorio l’80% di preminente interesse ambientalistico e naturale. Un territorio in pratica ‘imbalsamato’, lo sbocco del parco era ineludibile. Non così per tutti, ma abbiamo cercato di mediare riducendo il territorio interessato al 40%, svincolando quindi quasi metà del totale.” Anche la Val Resia ha vissuto in prima persona tutte le vicende legate al confine. Cosa ha rappresentato per voi? “Da noi non è mai stato visto come un incubo, la gente circolava liberamente, visto che quasi tutti avevano il lasciapassare. Era più la politica che sfruttava il confine per motivi ideologici. Con la caduta si è normalizzato qualcosa che era già in atto.” Quella che non si è normalizzata è invece la diatriba sul resiano, sulla lingua e l’identità della Val Resia. Con avvenimenti pubblici, recenti, anche spiacevoli. Che giudizio ne da? “Partirei da lontano. Come amministrazione comunale abbiamo inciso anche sulla questione legata alla lingua, alla cultura ed alle tradizioni locali. Ricordo il convegno scientifico che organizzammo nel 1991, chiamando a discutere, per tre giorni, esperti provenienti da varie parti del mondo. Alla fine convennero unanimemente che il resiano altro non è che uno dei tanti dialetti del sistema linguistico sloveno. Le sue peculiarità andavano salvaguardate, come pure le tradizioni. Sulla base di queste risultanze siamo partiti affidando a due giovani studiosi, uno olandese ed uno friulano, gli studi sulla grammatica e sui toponomi locali. Da qui siamo arrivati, nel 1994, a proporre la toponomastica bilingue, presentata alla popolazione e accettata di buon grado dalla stessa. Per dieci anni nessuno ha avuto da ridire. Nelle scuole, in accordo con le autorità scolastiche, abbiamo iniziato ad insegnare la lingua e le tradizioni locali, con soddisfazione dei docenti e delle famiglie.” E poi? “Come in tutte le comunità c’è sempre stata una frangia di ‘irriducibili’ che per ragioni ideologiche e politiche non accettava quanto facevamo. Rimaneva una piccola frangia che non incideva ma che ha cominciato ad avere più peso quando si è saldata con determinati settori politici e re- PRATO S L.M. mt 492 (Capoluogo del COMUNE ravanca Aktu niti n _____________________________________________________________________________Dw5 Q XJ. IV L> L\> vt LIL Četrtek, 5. marca 2009 S Planinsko na Kredarico: ki snega jih je sparjelo! V programu od Planinske je bluo napisano, de v saboto 21. an nedie-jo 22. februarja, puodejo na Kredarico an na Triglav: kar so napisal program, nieso še viedli, ki dost snega pade tolo zimo, an takuo se je zgodilo, de nieso mogli spejat do konca, vse kar je bluo napisano za tiste dva dni: do varha nieso mogli prit pru zavojo obiunega snega. Ki dost ga je bluo, nam pravejo fotografije. Tudi slava ura, kije bla ti- ste dva dni, jim nie pomagala. Na vsako vižo so preživiel kiek posebnega! Še za parkirat kombi (pull-min) od Planinske so se muorli mo-čnuo potrudit an s pikocam odnest snieg an led za narest glih tarkaj prestora, de na bo kombi ostu na ciesti. So se puno potrudil ja, pa tu nediejo popudan so spet najel vse moči. Za tuole se muorejo še posebno zahvalit Germanu, ki tisti dan priet je nesu v restavracijo, ki je v dolini Krma, “kaselo”, posebno jed zlo, zlo močno! Kot videta, naši planinci (med njimi tudi parjatelji od Slovenskega planinskega društva iz Gorice) se na nikdar podajo an znajo nimar kakuo uživat! -e- Ricordo di Roman Firmam, emigrante e scrittore Si è spento dopo una lunga malattia, nella sua casa di Liegi in Belgio, lo scrittore Romano - Roman Firmani, molto conosciuto nella parte francofona del Belgio, suo paese di adozione, dove era giunto alla tenera età di un anno con mamma Gilda e papà Celso. Nato a Clavora (frazione di Pulfero) nel mese di agosto del 1930, ci ha lasciati alla vigilia del suo settantanovesimo compleanno. Nel corso del secondo conflitto mondiale, la famiglia Firmani aveva dovuto rientrare in Italia, ma dopo tanti anni all'estero il soggiorno in patria non fu un successo e così nell'immediato dopoguerra Romano con tutti i suoi tornò in Val-lonia. Dopo gli studi il nostro futuro scrittore si mise, come è abitudine per gli emigranti, presto al lavoro. Ha 16 anni quando entra alla celebre cristalleria del vai Saint Lambert dove inizia come “ragazzo da forno”. Lavora anche la domenica perchè i for- ni non si possono spegnere, ma dopo qualche anno di studio serale crea la sua impresa. È colpito dalla vita non facile dei nostri connazionali emigrati e presto diventa uno dei motori dell'Associazione degli Sloveni di Liegi. Si mette anche a scrivere e dopo un piccolo volume dedicato alla dura vita dei nostri minatori, scrive “L'ultima valle” e “Gli sradicati”. Sempre presente alle manifestazioni degli italiani emigrati, sia del sud che del nord, Romano diventa presto una persona stimata e conosciuta e questo spiega perchè la sua scomparsa ha creato un grande vuoto. Ciao Roman, con i nostri più vivi sentimenti di cordoglio a chi ti è stato per anni vicino, un fraterno arrivederci e a presto! Gianni Canova (giornalista) Si conclude con un nulla di fatto il match tra Polisportiva Valnatisone e Savognese POL. VALNATISONE 0 SAVOGNESE 0 Polisportiva Valnatisone: Lunari, Patusso, Lippi, Ma-corig, Martino, Andresini (21’ st. Bolzicco), Vescul (16’ st. Sambo), Selenscig (36’ st. Codromaz), Nigro, Bait (9’ st. Petrizzo), Del Ben (32’ st. Di Nardo). A disposizione del tecnico Maurizio Boer: Enrico Bucovaz e Marco Clavora. Savognese: Michele Mar-tinig, Mattia Cendou, Francesco Chiabai, Patrick Bir-tig, Federico Golop, Massimo Medves (26’ st. Luca Marcuzzi), Stefano Go-sgnach (32’st. Michele Guion), Alessandro Lombai (l’st. Claudio Dorbolò), Walter Rucchin (39’ st. Gianni Trinco), Denis Gosgnach. A disposizione del tecnico Cristian Birtig: Davide Medves, Daniele Marseu, Stefano Martinig e Francesco Rucchin. Podpolizza di Pulfero, 28 febbraio - L’atteso derby di Terza categoria del campionato amatoriale del Friuli collinare si è chiuso in perfetta parità. Grande merito ai due portieri Lunari e Martinig che hanno saputo rispondere alla grande alle offensive di- . Derby amatoriale, pari deciso dai portieri rette alla loro porta dagli avversari. Primo tempo con leggera supremazia dei padroni di casa. Dopo quattro minuti di studio prima conclusione a rete di Bait che costringe Martinig alla respinta a pugni uniti. Al 12’ ci prova Nigro che calcia il pallone a lato. Due minuti più tardi è il turno di Del Ben, il suo tentativo si perde sull’esterno della rete avversaria. Al 21’ punizione per gli ospiti con Denis Gosgnach che manda a lato. Tre minuti più tardi tempestiva uscita di Lunari che anticipa Lombai. Occa-sionissima al 36’ per i duca- li: Nigro trovatosi solo nell’area piccola calcia a colpo sicuro verso la porta avver- saria, Martinig di piede devia in angolo. Risponde la Savognese su azione d’an- golo con un tiro di Rucchin bloccato da Lunari. Allo scadere del primo tempo Med- L’entrata sul terreno di gioco delle due squadre; sotto un intervento del portiere Michele Martinig ed un rinvio del difensore della Savognese Federico Golop ves da buona posizione calcia verso la rete avversaria, ma viene contrastato da un difensore avversario. Inizia la ripresa, su azione da calcio d’angolo Dorbolò colpisce di testa il pallone che termina a lato. Gli ospiti si rendono pericolosi al 7’ quando Lunari respinge d’istinto il pallone calciato da Medves, ben servito da Specogna. Al 13’ conclusione di Del Ben deviata in angolo. Intervento di Lunari al 19’ sul calcio di punizione di Specogna. Due sussulti nel finale di gara. Al 38’ percussione di Mattia Cendou che, saltati un paio di difensori, conclude a rete, bravo Lunari ad uscire respingendo. Infine la conclusione da fuori di Denis Gosgnach che si spegne di poco a lato. Si chiude così la gara di ritorno con qualche rimpianto per le contendenti, ma il punto conquistato da entrambe le squadre permette loro di rimanere in corsa per la promozione. Paolo Caffi 10 novi matajur Četrtek, 5. marca 2009 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Union Pasiano (ree.) Valnatisone - Ancona Juniores Valnatisone - Sedegliano Allievi Pordenone - Valnatisone (ree.) Brugnera - Valnatisone Bearzi - Moimacco Giovanissimi Trieste calcio - Valnatisone (ree.) Valnatisone - Sacilese Donatello - Valnatisone Amatori Hot And Cool - Filpa Sos Putiferio - Axo Club Buja Real Buja - Pizzeria le Valli Pol. Valnatisone - Savognese 1:0 0:1 1:1 6:0 2:2 rinv. 1:0 0:2 rinv. 0:1 2:0 1:2 0:0 Pallavolo maschile Pol. San Leonardo - Volley Codroipo 1:3 Prossimo turno 1. Categoria Aurora Buonacquisto - Valnatisone Juniores Serenissima - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Ancona Amatori Filpa - Rangers Terzo Sammardenchia - Sos Putiferio Pizzeria le Valli - Gemona Blues - Poi. Valnatisone Savognese - Il Savio Calcetto Paradiso dei golosi - Merenderos 7:1 Rosanna e Maurizio - Essiccatoio Dorbolò 4:8 Pol. S. Leonardo - Bevande Gemonesi (6/03) Classifiche (7/03) (6/03) (7/03) (7/03) (7/03) (9/03) (11/03) Calcetto Merenderos - EAP Udine Essiccatoio Dorbolò - Bild Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Volley Ball Udine (6/02) Pallavolo under 13 misto 1. Categoria Aquileia 46; Maranese 44; Cjarlins Muzane 41; Prata 36; Union Pasiano, Codroipo 35; Sesto Bagnarola 34; Varmo 28; Risanese 27; Valnatisone. Ancona 26; Paviese 23; Torreanese 20; Ricreatorio Latisana 17; Aurora Buonacquisto, Palazzolo 16. Juniores Forum Julii* 38; Valnatisone* 37; Pasianese* 36; Serenissima* 35; Cormons 30; Tre Stelle 26; Sedegliano*, Torreanese* 25; S. Gottardo 24; Varmo** 20; 013*18; Azzurra Go** 8; Assosangiorgina 7; Fortissimi* 6. Allievi (Regionali) Donatello 53; Pordenone 46; Virtus Corno 43; Brugnera 42; S. Luigi 41 ; Sanvitese 35; Valnatisone, Cormor 23; Extra, Pro Cervignano 22; Fincantieri 10; Pomlad 6. Allievi (Provinciali) Tre Stelle* 41; Bearzi** 40; Union 91* 37; Forum Julii* 35; Cometazzurra*, Azzurra** V Sport 28; Moimacco** 27; Buttrio 19; S. Gottardo* 18; Rangers* 14; Poi. Lestizza**10; Serenissima* 9; Cussignacco**, Pagnacco* 4. Giovanissimi (Regionali gir. B) Itala S. Marco 49; Ancona 44; Ponziana 39; Azzanese 37; Sacilese 31 ; Trieste calcio 26; Tolmezzo Carnia 17; Bearzi 16; Valnatisone 13; Aquileia 0. Giovanissimi (Sperimentali) Bearzi* 36; Donatello** 33; Ancona* 32; Tolmezzo Carnia 29; Pasianese*, N. Sandanielese* 23; S. Gottardo 19; Reanese, Manzanese* 15; Pagnacco**, Valnatisone** 14; Azzurra Pr.* 3. Amatori UISP Filpa* 24; Mereto di Capitolo 22; Bagnaria Arsa* 19; Drag Store FT* 18; Bar Centro* 14; Hot And Cool 11 ; Pozzuolo* 10; Rangers Monfal-cone* 8; Rangers Terzo 7; Enoteca Sandi Ro-jalese 1. Amatori Collinare (2. categoria) Sos Putiferio, Bar Pizzeria le Valli 21 ; Cam-peglio* 20; Moby Dick Rojalese 18; Axo Club Buja 17; Dinamo Korda, Pizzeria al sole due 16; Sammardenchia* 15; Billerio Magnano 11; Re- ai Buja* 10; Colugna 8; Gemona 5. Amatori Collinare (3. categoria) Blues* 21 ; Savognese 20; Polisportiva Valnatisone 19; Colloredo* 18; Piaino, Mon-tegnacco 16; Collerumiz, Tuttomeccanica Trep 14; Racchiuso 13; Pingalongalong 10; Il Savio 8; Friulclean 7. Calcetto UISP Paradiso dei golosi 31 ; Merenderos* 23; Boca Juniors 21; Reai Feletto* 20; Santa Klaus 19; Cussignacco 18; La Viarte* 15; Santa Maria* 13; Pizzeria da Raffaele 12; Città di Carlino**, Artegna*, EAP Udine* 10; Copia & Incolla* 9. Calcetto Collinare Lib. Martignacco, Crazy Team Feletto 8; Artegna 7; Essiccatoio Dorbolò*, Dlf Cervignano, Torsa 6; Modus 4; Bild, Rosanna e Maurizio*, Dlf Abramo Impianti 3; Abs, Ri-vignanese 2. *Una partita in meno - ** due in meno. L’allenatore degli Juniores sostituisce Castagnaviz sulla panchina della prima squadra, con l’Ancona nulla da fare Dorigo alla guida, ma la musica non cambia Nel Collinare prosegue il duello tra Sos Putiferio e Pizzeria Le Valli Il direttore sportivo della Valnatisone Cristian Bosco ha confermato che Pietro Dorigo, mister degli Juniores, sostituisce fino alla fine del campionato Ezio Castagnaviz. Una decisione presa in seguito alla lunga serie di risultati negativi rimediati nelle ultime nove gare di campionato. Dopo il pareggio a reti inviolate ottenuto a Torreano, la Valnatisone ha giocato mercoledì 25 febbraio il recupero con la Union Pasiano superandola con il minimo scarto grazie alla rete siglata da Carlo Gazzino. Domenica 1° marzo c’era molta attesa per vedere se, contro l’Ancona di Udine, la cura Dorigo avesse funzionato. Purtroppo i locali sono incappati in una nuova battuta d’arresto, ma il risultato non preoccupa quanto la lunga serie di infortuni che si susseguono settimanalmente e le squali- Sono stati compilati i gironi play-out e play-off delle squadre giovanili. Play-out Allievi Girone B: Pasianese, Valnatisone, Tricesimo, Trieste calcio, Fincantieri. Play-off Giovanissimi Girone B: Itala San Marco, Donatello, Pordenone, Ponziana, Virtus Corno e Moimacco. Play-out Giovanissimi - Girone A: Nuova Sandanielese, Trieste calcio, 013, Fontanafredda, Valnatisone, Pro Romans. L fiche che riducono all’osso la rosa a disposizione. Domenica 8 marzo la Valnatisone sarà impegnata nella difficile trasferta di Re-manzacco contro una formazione assettata di punti. Scivolone degli Juniores della Valnatisone che, passati in vantaggio grazie ad una spettacolare rete messa a segno da Manuel Primosig, sono stati raggiunti a due minuti dal termine dal Sedegliano che giocava in inferiorità numerica. J Hanno concluso il campionato gli Allievi regionali della Valnatisone che, dopo la sconfitta tennistica subita nel recupero di Pordenone, si sono riscattati imponendo il pari alla formazione di Brugnera. La squadra allenata da Luca Pressacco ha fatto centro due volte con Lorenzo Mi-chelutti. Domenica 8 marzo un turno di riposo per conoscere il calendario dei play-out per la salvezza. Rinviata la partita dei Provinciali del Moimacco per un grave lutto che ha colpito la famiglia Piccaro. Nel recupero con la Trieste calcio, i Giovanissimi regionali della Valnatisone hanno fornito una buona prova. Rimane l’ennesimo rammarico per il gol subito su calcio di punizione. Nella successiva gara giocata a S. Pietro contro la Sacilese, i ragazzi allenati da Giancarlo Armellini sono stati superati dai liventini ai quali è stato concesso un calcio di rigore inesistente che ha permesso loro di arrotondare l’iniziale vantaggio, e provocando incredulità tra il pubblico ospite e le proteste di quello locale. Concluso da due settimane il campionato, il Moimacco si appresta ad affrontare i play-off per il titolo di campione regionale. I ragazzi guidati da Arnaldo Venica hanno la possibilità di ben figurare. zo I ragazzi della Prima divisione maschile della Poli-sportiva San Leonardo hanno perso in casa per 1-3 (13:25, 25:17, 20:25, 20:25) con la Volley Codroipo. Il prossimo impegno sarà venerdì 6 marzo alle 20.30, sempre a Mer-so di Sopra, contro la Volley Ball Udine. La formazione Under 13 misto della Polisportiva ini-zierà la seconda fase del campionato venerdì 6 marzo alle 18 ospitando la Bevande Gemonesi. Classifica Prima divisione maschile Friuli 42; Pippoli Team Up. 41; Poi. Blu Volley 33; Aurora Volley 32; Flusystem, Aspa Lg Computer 30; Caffè Sport 25; Rojalese*, Mcf Pasian di Prato 15; Polisportiva San Leonardo 14; Stella Volley* 13; Volley Ball 12; Volley Codroipo 10; Edildue Ausa Pav 0. È stata rinviata la partita degli Sperimentali prevista ad Udine con il Donatello. Nel campionato amatoriale UISP la Filpa di Pulfero conferma la sua superiorità ritornando a casa dalla tra- Alborella, un appuntamento L'Associazione Pescatori Sportivi "Alborella” di S. Leonardo organizza per sabato 4 aprile la prima uscita del 2009 con la cena a base di pesce a San Stino di Livenza, presso la trattoria "Al Puntiglio". La quota d'iscrizione alla cena è di euro 50,00, sia per i soci che i parenti ed amici. Il ritrovo è fissato alle 18.30 presso la sede a Cemur di S. Leonardo ed alle ore 18.45 alla stazione di Cividale. Il viaggio in pullman prevede il rientro per le ore 2 di domenica 5 aprile. Per le prenotazioni telefonare entro domenica 29 marzo al segretario Aldo Martinig (0432.723377), dalle 19 alle 21 dei giorni feriali, o rivolgersi diretta-mente a Cemur, dove in bacheca è disponibile il foglio di prenotazione. L’atleta originario di Drenchia è giunto al 46° posto, 115 i concorrenti al via Ottima prestazione di Ivan Zufferli, atleta originario di Drenchia, nella Libyan Challenge Master Trek, prova podistica della lunghezza di 186 km che si è svolta dal 24 al 27 febbraio nel sud-ovest all’interno della regione dell’Akakus. Dei 115 concorrenti al via, ventidue si sono ritirati prima di raggiungere il traguardo. Zufferli ha concluso la difficile ma entusiasmante prova al 46° posto con il sferta di Muzzana del Tur-gnano con i due punti. Nella Seconda categoria del campionato amatoriale Friuli collinare la Sos Putiferio di Savogna ha regolato con una rete (Daniele Sacca-vini e Michele Osgnach gli autori) per tempo la formazione Axo Club di Buja. Da segnalare l’ottima prestazione fornita da Bruno Jussa che ha giocato tutta la gara senza problemi di tenuta fisica nonostante la “veneranda” età. La Pizzeria le Valli è tornata con una vittoria dalla trasferta con il Reai Buja. La squadra di Drenchia è partita subito all'attacco. Al 10’ opportunità con Pomarico che da rimessa laterale segnava direttamente una rete che veniva giustamente annullata. I padroni di casa passavano in vantaggio al 20’, quindi al 25’ Graziano Iure-tig centrava la traversa ed alla mezz’ora sprecava una grossa occasione. Nel secondo tempo la squadra di mister Caiati chiudeva i padroni di casa nella propria metà campo, al 25' arrivava il pareggio ospite grazie a Vanni Oviszach che si ripeteva a cinque minuti dalla fine siglando la rete del successo valligiano. Nel campionato di Terza equa divisione della posta in palio tra la Polisportiva Valnatisone di Cividale e la Savognese. P.C. STA UTN A številka Ottima prova di Zufferli nel Libyan Challenge Atleti impegnati nella gara tempo complessivo di 20 ster Trek, giunta quest’anno mentare, a cadenza libera e ore, 2’73”. alla sua terza edizione, è una orientamento con road-book La Libyan Challenge Ma- corsa in autosufficienza ali- e GPS. SPORT PO SLOVENSKO IMSkl-àPORTI VARNOSTa/a Čelada SMUČARSkA OÒA LA smučarske ?Al\ce SMUČ4R SMUČARKA ROKAVICA smučarske HLAČE KRIVINE \ -ŠČITNIKI ZA H06E , * r SMUČI -SMUČARSKI CEVLJ novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 I Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato airUSPI VENDESI caldaia Riello gasolio seminuova. Tel.: 0432 727913 V petak 20. februarja je v Topoluove paršla žalostna novica, de je umaru Carlo Cintilini. Biu je klaša 1933 an na 19. obrila bi biu do-punu 76 li et. Carlo je biu paršu v Topoluove lieta 1953, kot fi-nancar, kar so gore imiel šele njih kasarno, kazermo. Le- | PRI TEŽAVAHS KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLE' ZNI V PORTOROŽU - DR. SCI.MED. ). ZIMMERMANN. SPECIALIST KIRURG. SPECIALISTIČNI PREGLEDI ŠTANDREŽ (GO), Via del San Michelle 141, torek 16h -20h; Trst, VIA DELL'ISTRIA214, SREDA 16H - 20H. VENDESI terreno edificabilc di 310 metri quadri, completamente recintato e con accesso privato in comune di San Leonardo. Info: 333 5436051 ore serali Stanko je biu zidar an je dielu pod adno veliko imprežo. Vsaki dan, ku vsi zidari, je dielu do pete popudan. Subit po-tle je skoču na njega motorin an se pobrau pruot duomu an, sevie-de, ku vsi dieluc, po pot se je ustavu v navadni gostilni za popit an kuartin vina s parjatel-jam, za šesto uro je biu doma. An dan imprežar je biu ostu brez cimenta, zatuo je pošju damu vse dieluce o štierih popudan. Ku motorin od zidarja Stanka je za-barleu v duorne, gor v kambri je začeu an velik konfužjon an mali sin je zleteu vas zaso-pen dol po štengah an zaueku: - Tata, letite naglo gor v kambro, ker tu ar-marone je an strah! Stanko je hitro par-stavu njega motorin h zidu in leteu v kambro an brez še pobadat njega ženo, kije ležala naga na pastieji, je na žlah odparu armaron, kjer se je tišču tu piču an mladenč vas pokrit z bielo arjuho. Z vso jezo Stanko mu je arzstargu tisto arjuho iz sebe an zaueku tu anj : - Ka niemaš nič dru- zega za dielat, ku hodit strašit moj ga otroka?! ★ ★ ★ Toninac je biu sin od kimetu. Adno jutro, ku je paršu tu šuolo je jau: - Gospuod učitelj, ju-tre al pa pojutarnjim mu oj tata ubije prase an mi je jau za vas po-prašat, če bi rad sprejeu an kos Špeha. - Oh ja zlo rad, zahvali ga lepuo! - je od-guoriu učitelj. Kajšan dan potle, ni-mar v šuoli: - Antada Toninac, a je ubu prase tuoj tata? - Ne, gospuod učitelj. - Zaki, de ne? - Zatuo, ki je ozdravilo od hude boliezni potle, ki je že krepuva-lo! ★ ★ ★ - Perinac - je j ala mat - te vizan, de tu vin-tul od sladčine sem videla zluodja! Kajšno uro potle Perinac je zaueku: - Mama, mama, al veste, de zluodi je snie- du vse sladčine?! ★ ★ ★ - Teli šop cvetlic (mazzo di fiori) je pre-liep! - je j ala hči od te narvenčnega bogataža iz vasi - Ne morem dopustit, de muoj muroz tenentin bo tarkaj špin-davu za me! - Oh ne bodite za-skarbjena, gospodična, kadar smo zaviedel, de je vaš muroz, mu dajemo vsi radi na upanje! do lieta 1964 skarbiela za njih mamo. Vidja, takuo so jo klical po domače, je tudi imiela ad-nega sina, Giannija, pa tudi on je muoru iti po sviete, pu-no liet je dielu v Niemčiji. Kar se je varnu damu, je on skarbeu za njo, dokjer pet liet od tega Luigia je šla v Špietar v duom za te stare, kjer mierno živi an kjer jo imajo vsi radi. V saboto 28. popudan, pru v počitniškem domu v Špietre so organizal an velik senjam za praznovat nje rojstni dan, 100 liet življenja! Okuole nje seje zbralo puno ljudi, paršli so tudi dreški župan Tarcisio Donati, predsednik počitniškega doma Giuseppe Chiabudini an, se-vieda, nje družina, žlahta, parjatelji, vasnjani iz Pra-ponce an iz drugih vasi dre-škega kamuna, je bluo pru lepuo! Draga Vidja, ka vam moremo želiet? Še puno, puno dni v do- ČEDAD Čedad - Topoluove Dobrojutro Rachele! Ilenia je na 15. novem-berj a dopunla tri lieta an hode že v dvojezični vartac v Špietar, Mirko bo imeu dvie lieta na 7. aprila, kupe z njih bižnono Romildo so nam storli zviedet, de od 4. dičemberja imajo adno sestrico! Se kliče Rachele, ima že tri miesce an lepuo rase! Njih mama je Liviana Ga-riup iz Topoluovega, tata je pa Ivano Iod iz Čedada, kjer — Kronaka------------ Vidja Guostova ima stuo liet! Velik senjam v saboto 28. februarja Imam parbližno petdeset liet an puno krat študieram, ki reči sem preživiela v mojem življenju: zaries puno! Tala miseu mi je paršla na pamet tudi seda, ki pišem o Luigi Medveš, ki ima moje lieta... na doplih! Stuo liet! Rodila se je na 28. februarja 1909 v Guostovi družini v Praponci (dreški kamun). Tudi v njih hiši je bluo puno otruok: bli so na sedam: šest sestri an adan brat. Vsi so dielal grunt, na njivi, v hlieve, v host... ku vsi tiste lieta. Luigia pa seje bla navadla tudi šivat, bla je žni-darca, škinja. Po uojski, v petdesetih lie- Luigia, nje sin Gianni an neviesta Elena, žlahta an parjatelji. Tle zdol na čeparni: te narstariš an te narmlajš iz Praponce: Vidja an Alessandro Prapotnich -Mouckov; na te pravi pa Luigia an dreški župan Donati tih, tudi njih hiša, ku puno drugih po Nediških dolinah, se je gor na tarkaj otruok spraznila: vsi so šli po sviete zavoj o diela, na hiši je bla ostala samuo ona an ona je Četrtek, 5. marca 2009 brem zdravju, v mieru an imajo radi an jih vi imate ljubezni vsieh tistih, ki vas rada! TEL. 00386 31 837 218 Per informazioni: Gregorio (0432-727530) Massimiliano (cell. 3492983555) 15 marzo 2009 SPICH NAMLEN 957m - 1065m (Prealpi Giulie) Difficoltà: Escursionistico Dislivello, tempo: 800 m circa; 5.30 ore complessive Ore 8.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) mlada družina tudi živi. Noni od telih otruok so Paolo Žnidarju iz Topoluovega an Gianna Minčnih iz Sriednjega, noni v Čedade so pa Luigi an Pierina. Takuo, ki smo tle na varh napisal, Rachele an nje sestra an brat imajo tudi adno bižnono, je Romilda iz Topoluovega. Za rojstvo od Rachele so vsi veseli v družini an vsi zvestuo parskočejo na po-muoč mame an tata za jih povarvat. Mladi družini želmo vse dobre an de bi njih otroc Ile- nia, Mirko an Rachele lepuo rasli, zdravi an veseli. GRMEK Topoluove - Marghera Zapustu nas je Carlo Cintilini CAI - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE può se je ušafu v tisti vasi an tudi z vasnjanom, takuo lepuo, de se je tudi zaljubu tu adno njih čečo, tu Anito Bajentovo. Takuo je šlo, de sta se tudi oženila. Carlo je biu ratu pru an domači človek, zlo je biu navezan na telo vas an na vasnjane an vsi so ga klical po domače: Carlo Bajentu. Tudi potle, ki sta bla šla živet v Marghero, sta obadva pogostu hodila v Topoluove, pru takuo an njih otroc Orietta an Claudio. An pru v teli vasi bo Carlo počivu venčni mier takuo, ki je on želeu. Njega pogreb je biu v torak 24. februarja. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Anito, hči Oriet-to, sina Claudia, navuoda Marca an vso drugo žlahto an parjatelje. Topoluove - Mojmag 02.07 - 24.02.09 Dvie lieta od tega nas je zapustu Bruno Filipig - Ta-mažu iz Topoluovega. V družini je pustu veliko praznino. “Caro Bruno, senza di te nulla è più come prima. Ti ricordiamo con amore tua moglie Anita, i tuoi figli Sandro con Cinzia e Mattia, Roberto con Sonia e Tommaso e tutti i tuoi parenti. Sarai per sempre nei nostri cuori, ciao nonno Bruno”. 1 Ì novi matajur________________________________________________ t/ 7 1L Četrtek, 5. marca 2009 J\VOTlClK>Cl -e- VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it 20 Četrtek, 5. marca Ponoči in zgodaj zjutraj bo ob morju pihal močan jugo. Od nižine do hribovitega sveta se bodo pojavljale obilne padavine, zlasti vpredgorju. V Predalpah bo nad okrog 1200m obilno snežilo, v Alpah bo meja sneženja nekoliko nad 800m. V četrtek bo tekom dneva zapihala okrepljena burja. Petek, 6. marca Pretežno oblačno do povsem oblačno bo. Pojavljale se bodo padavine, ki bodo v glavnem zmerne jakosti. Meja sneženja bo na nadmorski višini okrog 1000m. Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Nižina 6/8 10/12 Obala 8/10 Najnižja temperatura (°C) 12/14 Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: 1°C Srednja temperatura na 1000 m: 1°C -3°C Srednja temperatura na 2000 m: -3°C SPLOSNA SLIKA Atlantska fronta, ki se bliža Mediteranu, bo povzročila nastanek globokega ciklona nad Italijo. Nad našo deželo bodo do četrtka zjutraj dotekali močni in vlažni južni tokovi, potem pa šibkejši vzhodne smeri. OBETI V soboto bo prevladovalo spremenljivo vreme a brez padavin. V nedeljo bo jasno. Nižina Obala 5/7 7/9 10/12 10/12 Sonce Zmanjšana Ure sonca .. , LmanuHiia megla Megla vid|jivost jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne 1 obilne G / 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm 4 i 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: vsriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnoio 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: vtorakod 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. vsriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike at pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. MaaBammsM CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assistenziale (Ospedale di Cividale) ................0432 708455 Centralino dell’ Ospedale di Cividale ..............0432 7081 Planinska družina Benečije nedelja 8. marca ČRNA PRST IZ PODBRDA(i.844m.) zbirališče ob 7.15 v Spetru (srednje šole) - ob 7.30 odhod - iz Podbrda do Črne prsti 4 ure hoje - zahtevno zaradi snega - zimska oprema - če zaradi snega in ledu ne bo mogoče na Čmo prst, bo pohod na Porezen odg. Gianpaolo 0432/727111 (v večernih urah) nedelja 22. marca KRAŠKI MINI-MARATON in MARATON V SEŽANI lahek, primeren tudi za družine odg. Igor 0432/727631 - Luisa 0432/709942 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. MARCA Čedad (Minisini) tel. 0432/731175 Podbonesec 0432/726150 - Trbiž 0428/2046 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 8. MARCA Agip Čedad (na poti pruot Vidmu) “V naši družini imamo seda tudi adno čičico!” Se kliče Marianna an ima koranine v Sriednjem so Marianna. I loro genitori sono Alessandra Qualizza di Stregna e Giona Cividino di Majano, ma la famiglia ha scelto di vivere in un paese di montagna, a Montenars. Felicissimi per la nascita di Mattia prima, e ora per quella di Marianna sono i nonni di Stregna Graziella, della famiglia Bazjakuova e Romeo, della famiglia Hlaščanova, i nonni di Majano Elio e Bianca, le bisnonne Olga e Gigia, gli zii e le zie, i cugini. Ai due bimbi gli auguri di una vita serena. De bi jo srečal po pot, bi jal: “Kajšan bon-bon je! Je liepa ku na bambolca!”. Je Marianna an se je rodila na 4. dičemberja. Zlo mahtih, zlo veseu nam jo kaže nje brat, ki se kliče Mattia an na 8. obrila bo imeu štier lieta. Tela dva otroka živta v Montenars, pa so “naši”, sa njih mama je Alessandra Qualizza iz Sriednjega, njih tata je pa Giona Cividino iz Maja-na. Alessandra an Giona ho-deta zvestuo v Sriednje, ta-kuo Graziella Bazjakuova an Romeo Hlaščanu morejo povarvat an pofigotat njih dva navuoda. Zlo so bli veseli, kar se je rodiu Mattia, seda, ki je paršla še Marianna, veseje je doplih. Puno veseli so tudi noni Elio an Bianca, biž-none Olga an Gigia, strici, tete an kužini. Marianni an Mattiu žel-mo puno sreče, zdravja an veseja. A far compagnia a Mattia è arrivata il 4 dicembre scor- Če želta iti v Rimini preberita tìe! Manjka še kak miesac, pa je buojš napisat za caj-tan, de tudi lietos špietarski kamun organizava za ljudi par lieteh, ki žive po Nediških dolinah, počitnice na muorju. Naši ljudje, ki hodejo že vič liet, poznajo lepuo kraj, kamar puodejo, je v Miramare di Rimini. Počitnice (soggiorno) bojo lietos od sabote 23. maja do sabote 6. junija. Za viedet kiek vič an buj podrobno, pokličita na špietarski kamun: 0432/727565 - 727272. Za se vpisat je cajt do 20. aprila 2009.