—   98   —
Vpričo Boga!
7.   Hipne molltvice
Ako hočemo živeti v pričujočnosti božji, je naj-prej in najbolj potrebno, da se prav pogostokrat spo-minjamo na Boga, da kar moč velikokrat mislimo na Boga.
Vendar samo misliti na Boga, samo spominjati se ga in takorekoč hladno mimo iti, bi še ne zado-stovalo. Pač se spodobi takrat, kadar si v mislih pred oči stavimo najvišjega in najboljšega Oospoda, da ga vselej tudi kaj nagovorimo: prespoštljivo počastimo, se mu prisrčno zahvalimo za njegove brezštevilne do-brote, ga prosimo odpuščenja, mu zagotavljamo svojo Ijubezen in zvestobo. mu potožujemo svoje nadloge, ga prosimo pomoči itd.
To se zgodi s lakozvanimi hipnimi molit-vami. Hipne se imenujejo zato, ker potrebujemo zanje jako malo časa: zadosluje trenulek. Imenujejo se več-krat tudi strelne molitvice. To ime imajo še iz starih časov, ko so streljali z lokom in puščicami. Puščica jako hitro leti in dobro zadene, ako sespretno strelja: slično tudi v hipnih molitvicah naše svete misli in srčne želje vzhitijo proti Bogu; v istem hipu, ko so se vzbu-dile v našem srcu, so že pri Bogu, pri angelih in svetnikih. Navadno se imenujejo pobožni vzdih-ljaji, zato ker prihajajo prav iz srca; kadar namreč človek posebno goreče čuli v svojem srcu, skoro ne-hote vzditme. (Odtod so ponekod dobile tudi ime: plamteče molitvice, ker se kakor žafni plameni vzdi-gajo v nebesa.)
Take vaje — hipne molitvice, sveti vzdihljaji — so zelo koristne za bogoljubno življenje v mnogih ozirih, posebno pa v tem. ker rned vsemi sredstvi še najbolj pospešujcjo — iivljenje v pritujočnosti božji. Zato se moramo nekoliko dlje časa pomuditi pri njih.
Najprej naj omenim nekaj splošnih pravil. 1) Hipne tnolitvice se lahko opravljajo samo znotranje s srčnim vzdihom, ali pa obenem tudi ne zvunanje i bescdo.
—   99   —
2) Kadar se opravljajo tudi z besedo, naj bodo kratke in preproste. Vobče naj se ne vežejo na določene besede, marveč srce naj govori po svoje. Vendar se priporoča, zlasti za začetek, da se poslužujemo tudi že znanih, določenih molilvic, posebno onih vzdih-ljajev, katerim je sv. cerkev podarila odpustke. 3) Pri-poročljivo je (vsaj v začetku), da si za vsak dan odlo-čimo posebno molitvico, katero hočemo gostokrat ponavljati o raznih priložnostih. Dobvo bi bilo, če si jih še posebej zapišemo za posamezne dni v tednu ali mesecu. To se vi, da smemo večkrat ponavljati one, ki se nam zde bolj prisrčne, ter poleg zaznamo-vanih poljubno privzeraati še drugih. 4) Po vsebini lahko ločimo hipne molitve v splošne, ki se ne ozirajo tolikanj na posamezne okoliščine in opravila našega življenja, marveč le bolj na splošne dušne po-trebe in želje, pa v fake. ki so v posebni zvezi z naravo, z družbo, v kateri živimo. s krajem, kjer bivamo, z opravili, ki senam nakladajo itd. Posebej naj še omenim, da hipnim molitvam moramo tudi prištevati d o b r i n a m e ii, one želje, s katerimi Bogu izročujemo svoja vsakdanja opravila, kakor smo priporočali v poprej-šnjem oddelku, n. pr.: lz Ijubezni do lebe, o Bog! V tvojo čast, moj Jezus! Vse v večjo slavo božjo! Tebi darujem to delo! itd.
a) Hipne moiitve splošne vsebine.
Za take vzdihljaje, ki niso z opravili v tesnejši zvezi, je morda res treba kratkega odmora, med delom, a tako kratkega, da nas nikakor ne moti v našem opra-vilu, marveč ga še pospešuje, kakor uči sv. Frančišek Saleški v prelepi priliki: ,Romar, kateri popije neko-liko vina, da bi si razveselil srce in okrepčal usta, ne pretrga zato svojega potovanja, dasi se nekoliko ustavi, marveč dobi moč, da hitreje in lažje dovrši svojo pot, ker postoji le zato, da bi še bolje hodil."
Priporočamo n. pr.: 1) Čast bodi Očetu i. t. d., 2) Svet, svet, svet si ti, Oospod vojnih trum. Polna je zemlja tvoje slave. Slava Očetu, slava Sinu, slava sv. Duhu. 3J V vseh rečeh naj se zgodi, naj bo hva-
7'
—  100 —
Ijena in vekomaj češčena najpravičnejša, najvišja in naj-Ijubeznivejša volja božja. 4) Jezus, moj Bog, Ijubim te nad vse. 5) Zveličar sveta, usmili se nas! 6) Jezus, Sin Davidov, usmili se me! 7) Moj Jezus, usmiljenjel . S) Povsocl bodi hvaljeno presveto Srce Jezusovol 9) Sladko Srce mojega Jezusa, daj, da te vedno bolj in bolj ljubim. 10) Presladki Jezus, pomnoži mi vero, upanje in Ijubezen in daj mi skesano in ponižano srce. 11) Srce Jezusovo, ki goriš Ijubezni do nas, vnemi naša srca v Ijubezni do tebe! 12) Presveto Srce Jezu-sovo, usmili se nas! 13) Presladki Jezus, ne bodi mi sodnik, ampak Zveličar. 14) Jezus, krotek in iz Srca ponižen, vpodobi po svojem moje srce. 15) O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas. ki se k tebi zate-kamo. 16) Češčeno bodi brezmadežno spočetje Device Marije, Matere božje. 17) Devica Marija, Mati božja, prosi za nas pri Jezusu. 18) Sladko Srce Marijino, bodi moja rešitev. \9) O Marija, ki si brez madeža prišla na svet, oh, izprosi mi od Boga, da brez greha pojdem s sveta. 20; Jezus, Marija, Jožef, vam podarim svoje srce in svojo dušo.
Sv. Frančišek Asiški je gostokrat ponavljal vzdihljaj: ,,Moj Bog in moje vse!" Sv. lgnacij: „0 moj Bog, daj, da te Ijubim, in edino plačilo za mojo ljubezen bodi. da te Ijubim čimdalje bolj."