PoŠtnina plačana v gotovinl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7-50 Din, m Jnosemstvo 20 Džn Ra un pri poätnem čekevntip zavodu üt. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dia Redekcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritiičje, Ue.sno. Telefon imerurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo, Oglasi po tarifu. Rokopisi se »prejcmajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisl glcdc- jrostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnosti. Štev. 67. Celje, petek 18. avgusta 1933. Leto XV. IVAN NEMEC, sreski kmet. referent v Konjicah: Za povzdigo naše živino- reje Ni dovolj rediti nekatero ž*vino, še manj pa uvajati nove pa«me v ž*vi- noreji, ampak je potrebno avtohtono (domače) biago dobro oskrbovati in hranHi, bi naj bilo pravilo kot regu- lator vsega udejstvovanja pri naj- važnejši panogi kmetskega gospodar- stva — živinoreji. Naši kmetovalci to najčešče pozabljajo, ali pa so na- pačno poučeni, kaj pomeni dobra oskrba in nega. Razumljivo, da je- te- melj dobra hrana. Poleg hi*ane pa je absolutno potrebno, da se z vso stro- gostjo gleda na plemenilni materijal pri ženskih in moških grlih. Največ- je zlo pri' naših kmetovalcih je v tem, ker nirnajo smisla za dobre sta- rejše plemenjake tako pri govedo- reji, kakor tudi svinjereji in ostalih panogah živinoreje. NajCešči so vz- roki, poleg slabe oskrbe, da žival ne odgovarja niti povprečju, prezgod- nja plemenitev pri ženskih grlih in uporaba skoro redno vedno mladih plemenjakov. Tako škodujemo na dve strani. Na eni preprečimo na- daljni razvoj prezgodaj parjenega grla, potomstvo pa je istotako slabo in nikakor sposobno, da bi nudilo dober materijal za prodajo ali za ple- menjenje. Ta proces se vrši iz leta v leto, od roda do roda; ko pride čas prodaje, pa se nara v sedanjih raz- inerah no povrne niti trud. Imeti moramo pred očmi, da nikd»r ni ta- ke slabih razmer, da bi se dobro bla- go ne prodnlo z« dober den^r. Žo v zadnjem članku soni povdarjal, kako huda jo konkurenea na svetovnih tržiščih; prod a le tisti, ki ima dobro biago, k.l jo .sposobno konkurirati. Razumijvo bo tudi sedaj, zakaj naše blago ni zmožno konkurence, zakaj 'je take? težko prodati govedo tudi ped cono, ko se še vkljub vsem za- htevfJTu novega časa nismo prilago- dili tem novim prilikam. V bodoče se moramo oprijet* samo kvalitetne (vsebinske) produkcije, pa bo naš Produkt zmožen konkurence in se bo lahko proda.l po cen,i, ki jo bo pro- duce nt zahteval. Zavedati se mora- mo, da je to tudi eden izmed momen- tov in jako močnih sredstev reševa- nja krize. Ne pomaga tarnanje in jadikovanje, ampak oprijeti so je trba posla in ustvariti naši živino- reji takšno prodajno ceno, ki bo so- razmerna industrijskim produktom. SARGOV KALO DO NT Najvecja napaka nas vseh je v tem, da iščemo rešitve krize od zgoraj in čakamo, da nam bo kdo nasul de- narja kar z neba; pri tem pa ne po- mislimo, da je ta kriza ogromno sve- tovno telo in da se je bo otresel le tisti narod, ki to upošteva ter po- išče novih poti za ustvarjanje svoje- ga blaga in dobrin. To so momenti, ki silijo, da se brez- pogojno vsi kakor en mož poprime- mo dela in po novih potih, novih na- vodilih zapeljmo našo vas na trdo cesto gospodarske in materijelne moči, v čemer je rešitev vsega naše- ga gospodarskega organizma. Upoštevajmo torej tudi v živinore- ji, temelju kmetske moči, vsa tista navodila, ki sem jih že predhodno omenil in o katerih še hočem raz- pravljati. Plemenimo torej dovolj zrelo, ne premlado živino. Uporabljajmo do- bre plemenjake, po možnosti starej- še. Organizirajmo živinorejske selek- cijsko organizacije in končno dohro prebranjujmo živino. Marsikdo bo rekel: Saj bi rad Lira- nil in krmil živino, če pa no pride- lam dovolj krme; ali pa: Suša mi je uničila vesi pridelek, pa moram s sJamo krmiti. Vse so to reči, ki spa- dajo 100 let nazaj, za kmetovalce v danaSnjih časih pa je sramota, da se tako izgovarjajo. Krme se lahko, ne glede na sušo, pridela v vsakem go- spodarstvu dovolj, potrebo pa je, da kmetovalec tukaj s svojo roko inten- zivno poseže vmes. Na naravnem travniku, ki še ni bil, odkar hodi človeški rod po zem- Iji, nikdar zrahljan, je razumljivo, da je pridelovanje krme odvisno od naravnih sil, na katei-e človek ne more vplivati. Če bi se ta iravnik preoral in pognojil s hlevskim gno- jem ter z^sejal s travnimi semen1, pa bi se stvar čisto izpremenila. S preoranjem zemlje se je veliko vla- go konzerviralo, ohranilo v zemlji, vsled česar suša ne more tako hitro učinkovati in tudi v sušnih letih pri- nesft tak travnik skoro normalen pri- delek, seveda za 100% boljšo krmo. mo. To bi bilo samo omenjeno, da se vid', kako lahko (v:]ovek po mili volji vpliva na pridelek živalske krme. Sedaj se bo marsikdo našel in rekel: Kdo mi bo pa dal gnoj, ko ga še za njivo niniarn dovolj? Odgovor na to je prav lahek: Uredi si gnoj^če in gnojnično jamo, p^ boš imel dovolj gnoj a na razpolago. Pri kmetovalcu z 8 glavami živine gre pivi neureje- nem gnojišču letno na gnoju v iz- gubo okrog 4.000 Din, če bi se za iz- gubljeni dušik, fosfor in kalij kupilo umetno gnojilo. Vzorno gnojišče pa stane za 8 glav živine s subvencijo banske uprave 2.850 Din. Nadaljna debata o tem vprašanju je vsekakor odvišna! In gnojnica, zlato kmetovalca! Že sama gnojnica, ki se sedaj razteče, lahko zadostuje za gnoj en je umetnih travnikov. Če se doda gnojnici še ne- kaj rudninskega superfosfata, ki se od umetnih gnojil danes še najbolj i»plača. pa je vprašanje rešeno. Gnoja več ko dovolj. Naj nam bo kažipot tole: Dobra žt- vina zahteva dobro krmo, dobra kr- ma zahteva dober gnoj, dober gnoj zahteva dobro živ*no in dobra gno- jišča. To je trdna vez — in edina ga- rancija za blagostanje kmeta. DOMAČE VESTI d Obdinske volitve v drctvski bano- vini. Po poročilu iz Beograda je no- tranje ministrstvo izdalo nalog, da se letos v nedeljo 24. septembra vršijo občinske volitve v dravski, drinski in dunavski banovini. d Ncvi mar1borski §kof dr. Ivan Josip Toiuažič j(; bil v torck 15. t. m. dopolilne v .stoJni cei-kvi v Mariboiii sveča.no ustoličen. Pojjoldne je pri- spel iz Kogaške Slatine v Mari bor predsednik vlade g. dr. Milan Srškič, ki je v družbi bana g. dr. Maiiišiča, mariborskega župana g. dr. Lipolda in na.]"odnega poslanca g- Lovra Pe!:o- varja poseti] g. knezoškofa in mu izrazil svoje Čostitko. d Stalni letaiski promet med Ljub- lj»no in Gelovcem bo uveden v po- nedeljek 21. t. m. Zračna proga Ljub- ljana— Celovec bo vezala jadransko letalsko omrežje z bavarskim. S to progo bo otvorjena direktna zveza med Sušakom, Solnogradom in Mo- nakovim. Za to zvczo je bil a potreb- na gradnja letališča pri Ljubljani, ki bo v nedeljo 20. t. m. svečano otvor- jeno. d Nova postaja za potniški promet bo otvorjena. v ponedeljek 21. t. m. v Duplici na železniški progi Ljublja- na—Kamnik. Potnikom se bodo iz- dajali vozni listki v vlaku in tudi voznina za prtljago se bo plačevala j v vlaku. d Zamude vlakov. V zadnjem času, in to v glavni tujski seziji, opažamo na kolodvorih domaCine in tujce, ki čakajo često po četrt ure in še več na vlake, ki imajo zamude. Te zamu- de so zelo pogoste zlasti pri vlakih, ki vozijo z Zidanega mosta proti Ce- iju. Gas je že, da se tu napravi red. Z netoCnostjo pač ne moremo pridobiti na oglc-'du j>ri tujcih. d Tigkarne in kartel papirja. V zvezi s podražitvijo papirja so pokre- nile tiskarno sporazumno z grafični- mi delavci akcijo proti kartelu pa- pirja, zahtevajoč znižanje zaščitnih carin na papir, da bi tako z inozem- sko konkurenco prisilile domače pa- j pirnice k pocenitvi papirja. V nedeljo j 13. t. m. je bila v trgovinskem mini- strstvu konferenca zainteresiranih organizacij in v poštev prihajajočih državnih ustanov. Do sporazuma ni prišlo, pač pa je bilo sklenjeno, naj so tiska-rne in papirna industrija v enem mesecu same sporazumejo. SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 34. Z bolno nogo v Gradcu Nekje sem že omenil, kako sem 'A nekoč na šolskem izletu pokvaril no- go. Tega je zdaj Stiri'deset let. Dve kiiti sta se mi v kolenu pretegnili, pa »em Se lezel dve uri do doma po grdi1 poti in še potem nisem kmalu sol do zdravnika. Koleno se mi je vnelo, moral sem v Gradec. Usmiljeni1 bratje so me tarn lepo sprejeli in preoblekli. Prciskovali so mi kite kolena, kar je bilo prav ne- prijetno, me mazali in mi povijaii nogo. Ne samo po zdravju Ml svobodi, tudi po boljši hrani se mi je jelo to- žiti, saj mi je prežganka kmalu pri^ čela presedati. Pa sem zahtoval pa- pir in örnilo ter sem prd'Cel pisariti nekake zapiske o svojem žalostnem življenju. Končno me le vpraša mlad asistent, kaj vender toliko piisarim. Da pod- listke pišem v časopise, kjer opisu- jem svoje sedanje doživljaje in vtJi- se, mu odgovarjam. A tako? Tega pač nismo vedoli, se chidi. In že ta dan so mi odredili boljšo hrano. PeCenko, vino, izbrane moč- nate jedi, sadje! In po kosilu sem zdaj smel igrati na citre. llazne usmiljene graške dame so irnele lepo navadot, da so pjrmaäale bolnikom imenitn'ih jedač in pijac ter ilust.ro- vane časopiso. Vse to so zdaj poši- ljali meni, komaj sem bil zilaj kos vsemu temu in še sem mogel ilajati tudi drugim Tudi kra^otice so bile vmes, čitale so nad »nojo pnsteljo po- tiatke o mo.ni. Toliko pa sem bil pre- viden, da jo o-cnačho o inojeiri za- konskem stanu pokrivala vise^a bri- saCa. Cemu l:i pac lahkomi-eino ho- tel zapraviU voče in koristue s^m- patije! Noga pa me je boieia, dalje, otckli- na ni splahnela. In primarij, mojster noža, žage in škarij, je odredil: »Na ambulatorij ž njini! Žagali bomo!« Jaz pa, nisem privol'ü v to, zato me je provincial skril v posebno sobico, kjer sem bil na varnem. In mi je za- pisal mazilo. To je zares pomagalo, a proveč. Oteklina je izginila, toda koleno je blilo izsušeno zdaj do samih kosti. »Saperlot!« se je provincijal ustra- Sil. In so me zanesli v staro posteljo. Zdaj sem se vsak dan kopal v väri razlicnöh rož in listov. Da. sem se kratkočasil, so me v razvedrilo več- krat nosili k čebelam na vrt, tarn sem šahiral, pušil in zobal groztlje kar s trte. In po dveh mesecih sem na berglah vesel in hvaležen zapustil Gradec. Pet let pozneje je knezoškof prišel na Razbor birmovat. Bil jo to velik dogodek, cerkev in župnikov marof smo prenovili. Topiöi so pokali, zvo- novi doneli, blagoslov je rosil na vso faro, izpraševanje je lepo uspelo. In drugi dan šele koLi'ko ljudstva! Bo- t-ri in botrice so pustili dovolj drobi- ža v šotorfih krarnarjem in v gostil- nah. Ko je škof odhajal, sem še jaz ho- tel za njim do Loke, da vidim tarn njegov sprejem. Na poti pa se je splašil konj, moral sem skočiti z vo- za, da ujamom konja. Ob skoku na trdo cesto sem si tako spet pohal>il nogo. Takoj sem se napotil v Gradec. Tam moj renome Se ni bil pozabljen. S seboj sem vzel suhih ^ešpelj in nekaj steklenk slivovke, da se pri- kupüin dobrim bratom usmiljenja. Tudi tokrat so me radi sprejeli. Motila pa me je zdaj tu neprijetna soseščina. Moj tovarifi je Ml alkoho- lik, mnogo je bil v deliriju, pa je v meni vlrdel samega vraga. Premestili so ga na opazovališče, kjer je znorel do kraja. Novi sosed je bil miren, a je že dan po prihodu s pipo v ustih umrl. To vse mi ni ugajalo, pa sem pro- sil za premestitev v večjo sobo, tam je bil krajši čas. Stari provincijal se je zelo brigal zame, mazali, kopali in prali so me. Že po dveh mesecih sem pograMl bergle. Hotel sem poravnati raCun, gotovo ne malenkosten, a dobri bratje niso hoteli vzeti denarja od mene. Vrnil sem se kot njihov velik dolžnik do- mo v, Kadar pa je prišel kolektor nabi- rat prispevkov in dobrin za ta ali drug tak zavod, sem mu rad dobro postregel i'n še malho napolnil, pa še ljudem sem prigovarjal, da so odprli kašte. Toliko je bilo smole s to mojo no- go, pa sem vendar neizmerno vesel, da mi zvesto in krepko služi na mo- jih pogostih kratkih in dolgili potih še danes. Ahasverju nemirncmu . ¦ • Strati 2. »Nova Doba« 18. VIII. 1933. Štev. 67. Med zagrebškimi tiskarnami in kar- telom papirja je že dosežen ^pqraz- um. d Vtisi iz deHnstv». Znano je, da ostanejo vtisi iz detinstva večno v spominu. To je napotilo znano tvor- nico »Tivar« oblek, da si je vzgojila krog svojih prijateljev že kar iz de- tinstva. Tako si vzgoji takorekoč na- raščaj in to s tem, da deco zbere okrog Tivarjevega strica. V vseh pro- aajalnah delijo deci legitimacije, ka- terih lastnikom bodo razdelili na- grade, leak or khjige, otroŠke "Ča.sbpi- se, znake itd. Skratka, stvari, ki so jih deca najbolj voso-li. Tako bodo starši z nakupom em- »ble.k.e syevjim ljubljencem 'pr^pravili dypjnp in trajno vesolje". ,Rt. (1 Dunajska vremenska napoved: V soboto so nezancsljivo, v nedeljo predvidoma boljše in toplcjše vrcme. Celje in okolica c V pomoč hmeljarjem. Polog Pri- yilcgirane agrarne banke v Beogra- ,d,u, (ki je po posredovanju narodnega poslanca g. Ivana Prekorška dovoli- la Savinjski posojilnici v Žalcu 700.000 Din kratkoročnega kredita, za ,obiranje in sušenje hmelja ,te^ za storniranje neugo^nih predprodaj, je enak kredit v iste svrhe v višini 7«Q0.0QQ, Din po posr.edovanju gosp. poslanca Prekorška. dovolila dvema d.Q.narnima zavodoma v Savinjski do- li&i tudi Ljubljanska kreditna ban- Jka v Ljubljani odnosno njena po- družnica y Celju iz svojih razpolož- ! ljivih novih vezanih naložb. Ljub- ¦ ljanski kreditni banki in g. narod- • nemu poslancu Ivanu Prekoršku gro za to zahvala in priznanje. ; c Na drž. realni gimnctziji v Celju i bodo razredni in popravni izpiti 28. j in 29. avgusta, popravni nižji in višjl ! tečajni izpiti pa 30. in 31. avgusta. Vpisovanje učencev in učenk za no- vo šolsko lcto bo od 8. do 12. dopol- dne po naslednjem vrstnem redu: 1. septembra za 1. razred, 2. septembra za 2. do 8. razred in 4. septembra za učence in učenke, ki so študirali prejšnje šolsko leto na drugih zavo- dih. Pri vpisovanju je treba plačati šolnino, 50 Din za kolek na objavi in 20 Din za »Zdravstveni fond«. Glede davčnega potrdila in šolnine so isti predpisi kakor ]ani. Dne 12. septem- bra ob 8. bo otvoritvena služba božja v Marijini erkvi, dne 13. septembra se bo pričel redni pouk. — Ravna- teljstvo. MfermcdnL ******* c Dve počitniški koloniji na Svetju nad Celjem sta priredili letos celjska cinkarna in bratovska skladnica. V prvi koloniji so bili dečki, v drugi pa deklice. Druga kolonija, ki jo je tvo- rilo 17 deklic, so je v soboto 12. t. m. po treh tednih vrnila s Svetja v Ce- lje. Deklice so $e v svežem gorskem zraku zelo opomogle. Starši se iskre- no zahvaljujejo vodstvu cinkarno in bratovski skladnici, ki sta otrokom qmogocila letovanje, tor šolskemu upravitelju g. Franju Mlekužu na Svetju in njegovi soprogi, ki sta vzorno skrbela za deco. c Planinska mafia bo v nedeljo 20. t. m. ob pol il. na Okrešlju. Maševal bo g. provizor Arko iz Solčave. Ob tej priliki se pričakuje večji obisk Logarske doline in lepe planinc Okrešlja. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila v nedeljo za svo- je clans skupen izlet v Logarsko do- lino s posebnim avtomobilom. Odhod iz Celja v soboto ob 19.45 izpred pra- voslavne cerkve, povrate v nedeljo zyecer. Prostj.li je šo nekaj sedežev, zato se javite takoj. c Poroka. V cerkvi sv. Maksimili- jana v Celju sta se poročila 14. t. in. popoldne g. Viktor Svetel, sodniski pripraynik v Laškem, in gdc\ Marta Hrabalekova, hčerka pokojnega viš- jega veterinarskega syetm'ka g. Voj- teha Hrabaloka v Celju. Iski'ono r-o- stitamo! c Iz njp^jlne službe. IVIatur^nt gpsp. Miran Tfe're je imenovan za drievni- carja v Cßlju. Gdč. ;Bogoniila Peter- : neljeya je ipienova,na za ,urad.niško pripravriico v Celju, g. Antpn JKrof- lič pa je premeščen iz Celja na Pra- gers ko. c Pod Pečovnikom ^ščejo zlato. I Pred dnevi je prispel v Celje gosp. I inž. Levi z Dunaja, ki išče v celjski j okolici s posebnim, patentiranim j aparatom, k ga je sam konstruiral, ležišča i'ud in kovin. Najprej je začel kopati na X)strožnem in je baje ^tam | našel ležišče soli. Na dveh drugih i krajih je b'aje .naeel'z aparatom vrel- j <;o ,ixa,fte. G.psp. i;iž. I^^vi se je poda,l y spremstivu poštnega uradnika v p. g. Ermana v Trbovlje, kjer je iskal zlato in razkopaval teren. Delo pa jo zaenkrat ustavil, ker je ležišče zlata baje mnogo globlje, nego se je prvot- no zdelo. Vrnil se je v Celje in zacol iskati ležišoe zlata pod PeCovnikom. Ljuclje se seveda zelo zanimajo, kak- šen bo uspeh tega raziskovanja. Specijalne termometre za hmeljske sušilnice dobite v drogeriji „Sanitas", Cel|e» Ak-ksandrova ulica 5 c Ponovna otvoritev K^na Union v Celju bo v soboto 19. t. m. ob 20.30. Podjetje si je nabavilo popolnoma novo zvočno aparaturo naj modernej- soga tip a, kakor je nima še dosedaj noben kino v državi. c Bonbončkov d&n bo priredila žen- pka podružnica Di'uzbe sv. Cirila in Metoda v Celju v nedeljo 3. septem- bra, kakor vsako leto. c Klub pravoslavnih Slovencev v Celju sporoča, da so prestopili iz l'inisko-katoliske v pravoslavno vero nasiodnji gg. in ge.: Marko Krušič, Zora Krušičeva, Konrad Gorenjak, Neža Gorenjakova in Vladimir Ja- kliC. c Žetev smrti. V celjski bolnici sta umrla v toiek lf^. t. m. 24-letni aka- demik Slobodan Jocič iz Beograda in 40-letna natakarjeva žena Ana Pu- šičeva iz Siovenske Bistrice. 15. t. m. je umrla v Celju (Gosposka ulica 9) 70-letna delavka Julijana Catrova, v četrtck 17. t. m. pa v Celju (Gosposka ul. 13; v starosti 78 let žena ki'ojaS- koga mojstra ga. Terezija Plankova. N. p v m.! c Kronika nap ado v in nesreč. V to- rek je neki posestnik iz Zadobrove pri Celju v neki gostilni v Ti-novljah v prepiru zagnal 29-letnemu posest- niku Jožetu Krušiču iz Žepine pri Škofji vasi kozarec v glavo. Krušič ,ie dol)il občutno poškodbo na gla.vi. — V Novi cerkvi je v ponedeljek mln- tilnica zgrabila štiriletnega posest- nikovega sinCka Ivana Trobiša in mu razmesarila desno roko. — V po- nedeljek si je 47-letna steklarjeva Že- na Ana Kobilškova v okolici KogaS- ke Slatine pri padeu zlomila levo no- go. — V sredo je neki trgovec z živi- no iz Mengša v Letušu v prepiru na- padel 27-lctnega trgovea z živino Jo- žeta Franka iz St. Petra v Savinjski dolini ter ga močno pokodoval po glavi, hrbtu in rokah. — V sredo si je 14-1 etni sin delavke Franc Štor iz Zagrada pri padeu v gozdu zlomil desno roko. — V neki ključavničar- ski delavnici v Rogaški SJatini je v cetrtek 17. t. m. stroj zgrabil 17-let- nega ključavniCarskega vajenca Iva- na Pelka s Sp. Sečovega za desno vo- ko in mu zmečkal kazalec. — Ko jo 20-1 etni Konrad Kozovinc v Kasazah pri Petrovcah krnül v hlevu posest- nico Pospehove konja, ga je konj bre- ni.l v trebuh in ga težko poškodoval. — V Podgradu pri Št. Juriju ob j. l je padel 70-1 etni Anton Kompolšek s slive üin si zlomil levo ključnico. — 45-1 etna posestnikova hči Marija Ka- čeva v Bukovem žlaku pri Celju sc je s si'pom močno vrezala v desno nogo. \Tsi poškodovanci so zdravijo v coljski bolnici. c Okradeni kopa]ci. Tatvine pri ko- panju se v zadnjm Casu zelo množi- jo in policiji kljub vsemu prizade- vanju še ni uspelo izslediti storilcey. Na praznik 15. t. m. med 14. in 16. je neznan tat ukradel nekemu dija- ku !te Celja, ki se je kopal na levem { bregu Savinje pri »Savinjskem dvo- ru«, 200 Din vredne rjave nizke čev- lje ,^n npjgavice, iijegoyi lriateri pa 150 ,t)in .vredne &i'n& rvi^ke čevlje. Istega d,ne okrog 18. je nekdo ukra- del natakarju Otonu D. iz Celja pri kopanju na desnem bregu Savinje pn Seidlovem studencu aktovko s toaletnimi potrebščinami, usnjato dozo za cigarete, avtomatični ustnik. usnjato denai'nico z manjšo vsoto de- narja in knjigo »Tavčarjevi zbrani spisi« v skujmi vrednosti 350 Din. V .ponedeljek je bila nekemu trgovske- mu potniku iz Celja pri kopanju v Liscah ukradena nova denarnica s 140 Din. c Sadjarsko predavanje v Zagradu. Sddjarska podružnica v Celju bo pri- redila v nedeljo 20. t. m. ob 1(5. dru- štveni sestanek s poučnim predava- njem pri posestniku g. Dornu v Za- gradu Vabljeni so vsi prijatelji sad-, jarstva. : ¦¦]' c Zahvala. Ob priliki dobrodelnega koncerta 13. t. m. v mestnem parku se iskreno zahvaljujem celjski želez- nicai'ski godbi pod vodstvom kapel- nika g. Albina Petermana za veJiko požrtvovalnost, vsem obiskovalcem koncerta pa za lepa udeležbo in pod- poro. — Edvard Interberger, Celje. c Strokovni tečaj za krojačice bo koncem avgusta v Obrtnem doinu v Celju. Opozarjamo na današnji oglas. c Zlato naiivno pero se je izgubilo v Celju. Ker je to pero drag spomin, dobi najditelj visoko nagrado. Pero naj so odda v rodakeiji »Nove Dobe«. c Izgubljeno in n&jdeno. V torek 15. t. m. je büa med vožnjo z via- kom od La§kega do Celja ali pa na poti orl celj.skega kolodvora do Go- sposke ulice izgubljena okrog 1.400 Din vredna zlata ženska zapestnica V četrtek 17. t. m. med 10. in 18. je bila na poti od Seidlovega. studenca do Lisc.•¦izgubljena okrog 700 Din vredna moška. srebrna tula ura z ve- rižico. V petek 18. t. m. zjutraj je bila na Glavnem trgu najdena rjava ak- tovka 7, zdravniškimi potrebSčinami. <¦ Nočno lek^rniško službo im a, od sobote 19. t. m. do vštetega p< t. m. lekarna >;Pri orlu« na (;. . trgu. c G^süno in reševalno drušivo v Celju. Tedonsko gasilno službo ima od nedelje 20. t. m. do vštete sobote 26. t. m. II. vod pod poveljstvom g. ' J. Pristoška, reševalno službo pa IV. • skupina. Inspekcijsko službo ima v avgustu g. B. Gradt. c Vsakc nedeljo koncert. PriČetek ob 4. popoldne. Gostilna pri Mostu. ""c" Vsakovrsten papy.r in pisarr.iSke potrebsßine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjignrna in veletrgovina papirja, Celje, Kraijn Petra cesta 7. Kino Najpopularnejši ameriški komik v Celju (K otvoritvi Kina Union v soboto 19. t. m.) Will Rogers! Ni ga otroka, ne od- jaslega v Ameriki, ki ne bi poznal tega čudovitega satirika, komika, ijubljenca publike. Preizkusil se je v vseh mogočih in Jieinogočih poklicih. Bil je cowboy, novinar, kolporter, plesalec, nazad- nje revijski in radijski napovedova- !ec. Ij^onCno.se je usidral pri filmu. Will Rogers nc igra, on živi svojo ulogo. Clovek se ne ki'ohoce, ko gle- üa tega Cudovitega umetnika, usta so ti nabrana v smeh, neprestano te zgeCka smeh nekje v trebuhu, ko gle- daš Will Rogersa. Mark Twain je napisal duhovito satiro, ki jojebriht- jzredno latiek izvenkartelski bencin Vam edinole nudi črpalka pred veletrg. Ivan Ravnikar, Celje Zakaj ne brani ma- mica jesti mali Ne- venkl toliko slad- karij? Ali ne more to Skodovati zdrav- ju male? Nikakor ne ! Saj ona je odli čne kü bonbone in ti so neSkodljivi zp- bem in želodcu Kdor je Kdor je počuti se bolje ta je dobre volje &L čudo osvežuje, se prileže, prlja Proizvod: Union, Zagreb ni režiser Butler sijajno zrežiral, raz- košno opi'emil in tako ustvaril svoje- vrstno umetnino, ki ji gre prvo me- sto v produkciji amcriške filmske industrije. JFiim »gaj je bil le radio sen . . .« spada gotovo med najduho- vitejše filme, kar jih je bilo Jiedaj izgotovljenih; ni čuda, da je žel po vsem svetu prave triumfe. Glavno ulogo v tem filmu igra Will Rogers, ki je bil celo kandidat .za predsed- nika Združenih držav. Vsi igralci y tem filmu govore nemški. Kdor se želi od srea nasmejati, ,naj posc^ti ta ¦krasni film. Kino Union Celje. Sobbta 19.,' tiede- Ija 20. in ponedeljek •' 21. avgusta: »Saj je bH le radio sen . . .« (The Boss). Izvrstna zvočna filmska ko- medija po znamenitem romanu Mar- ka Twaina. V glavni ulogi sloviti ko^- mik Will Rogers. Predigra: ' Foxov zyocn.i žumal. Predstave: v soboto ob 20.30, v nedeljo ob 16.15, 18.30 in 20.45, v ponedeljek ob 20.30. Ne za- mudite tega izvrstnega filma in ob- iščito zoj)et otvorjeni Kino Union! Sokolstvo Zupne plavalne tekme v Rimskih toplicak V nedeljo 13. t. m. so se vršile pla- \aino tckmc za prvenstvo celjske so- kolske župe v Rimskih Toplicah. Te tekme so pokazale velik napredek naših Sokolov tudi. v tej panogi spor- ta, ne samo, da je bilo štcvilo udele- žencev rekordno, temveč so bili do- seženi tudi zelo dobri rezultati. Or- gan izacija je del oval a brezhibno. Vodstvo je bilo poverjeno župnemu načelniku br. Poljšaku in sodniSke- mu zboru, sestoječemu iz bratov dr. MikulctiČa, Burje, Preloga, Stanka Pcrca, Npvaka in Zitnika. Tekmoya- lo se je v prostem, prsnem in hrbt- nem plavanju, Stafetah in skokih. Udelcžili so se tekme bratje in sestrc v/. Celja, Trbovelj, Velenja, RadeC, Št. Jurija ob juž. žel., Štor in Maribora. Rezultati so se merili po Casu, ker je bilo pri vsaki toCki mnogo udeležen- cev. Rezultati v sekundah: Člani prs- no 66.67 m: 1. Mikuletič 56.2; 2. Vol- kar 56.4, oba Celje; 3. Liška, St. Ju- ri j in Bidovec, Trbovlje, 59. Moški naraščaj: 1. Petrič, Trbovlje, 60.3; 2. Cepin, Store, 62.2; 3. Mirnik, Celje, 63.2; 4. Dreu, Št. Jurij; 5. Stegenfiek in Tori. Članice prsno 33.33 m: 1. Ga- berc, 30; 2. Delakorda; 3. Hilinger. Ženski naraščaj: 1. Subic 31; 2. Jerin in Vranjek 32.1. Člani prosto 100 m: 1. Mikuletic 80.2; 2. Pertot 85; 3. Rozin, Trbovlje, 85; 4. Hudovernik in Liška, Moški narašfiaj: 1. Mirnik, Celje, 83.3; 2. Barle, Store, 87; 3. Grilc, Trbovlje, 88.4; 4. Brumec. članice prosto 33 m: 1. Gaberc 31.4; 2. Delakorda; 3. Hi- linger. Žcnski naraSčaj: 1. Vranjok 28.4; 2. Jei'in 32.1; 3. Mikuletič Sonja. Hrbtno plavanje člani 33 m: 1. Miku- letic 26.4; 2, Pertot 27.4; 3. Volkar 28; 4. Hvatal in Liška. Moški narašCaj: 1. Barle 28; 2. Cepin 29.4 (oba Store); 3. Kuhar, Trbovlje 30.4; 4. Mirnik in Vidic. fctafeta 3 X 33 m: 1. Trbovlje iVZA: 2. Coljp 1. 05.2-; 3. Celje II; 4. Štev. 67. »Nova Doba« 18. VIII. 1933. Sir.an 3. Radeče. Izven konkurence prsno 66.G7; Škapin 54 in Kažuh 57.3 (oba Maribor), prosto 100 m Škofic 77.1 in Pihlar 80.1 (oba Maribor) ter Zužič 90 iz Celja. Hrbtno Kožuh 26.4, ška-' pin 27. Skoki: Clani: 1. Bizjak, Tr- bovlje, 37.38; 2. Volkar, Celje, 36.36; 3. Veble 29.90; 4. MitroviČ 24.67. Moš- ki naražčaj: 1. Rozin, Trbovlje, 36.24; 2. Kuhar, Trbovlje, 32.68; 3. Belaj, Ce- lje, 31; 4. Marinček. Clanice: 1. Ga- berc 32.2; 2. Delakorda 24.16; 3. Vra- njek 27.6. Izven konkurence: člani: Forte, Ljubljana 42.10 in škofic, Ma- ribor 30.94. Če računamo za prvo 5 točk, drugo 3 in tretjo eno, pri štafetah pa dvojno število, se je plasiralo na prvo mesto Celje z 88 točkami, drugo Trbovlje z 32 in tretje Store s 14 točkami. Tek- me so se vršile od 9. do 12., po kosi- lu pa je bil javni nastop s sodelova- njem sosednjih društev. Program je dosegel svoj višek, ko je prikorakala na telovadišče vzorna vrsta, v kate- ri sta bila znana mednarodna tek- movalca Poljšak in Forte. Po nasto- pu se je razvila prijetna zabava. -V splošnem je prireditev uspela dobro, le škoda, da se niso mogle tek- me vršiti v Celju, kjer šo ni primer- nega plavališča niti za trening, kaj šele za tekmovanje. Za primer lahko služijo Trboveijcani, ki imajo kras- no sportno plavališče, kjer so se pri- merno pripravili in odnesli vsa prva mesta.v skokih in štafetah. Okrožne tekme v odbojki v Braslovčah V nedeljo 6. t. m. so se vršile v Braslovčah tekme v odbojki za $v-" venstvo savinjsko-šaleškega okrožja. Tekem.so.se udeležila društva Bras- IpvČe (člatii in fcenski ¦ naraščaj), Šo- šistnj (člani in moki narašoaj) in Ža- lec (moški naraščaj). Tekme, odigra- ne po izločilnern sistemu, so se kon- čale z nnslcdnjim izidom: Čiani: šoštanj—-Gomilsko 2 : 1 (8 : 15, 15 : 6, 15 : 11). Soštanj—Braslov- ž*A,.:vl(15..: 9, 7 : .15,15': 8). Moški naraščaj; šoštanj--Žaloc 2 : 1 (15 : 7, 0 : 15, 15 : 3). šoštanj— Gomilsko 2 : 0 (15 : 3, 15 : 8). Ker jo tekmoval Šoštanj izven kon- kurence, sta se kvalificirali kot okrožna prvaka za župno tekmo (vsled boljšega rezuitata) društvi Braslovče (člani) in Žalec (moški na- raščaj). Ženski naraščaj društva Bras, lovče je postal okrožni prvak, ker ni imel nasprotnika. Tekmo so bile odigrane mirno in dostojno, v pravem sokolskem duhu. •^ostanjčane poznamo že od lani kot rtobro igralce, toda tudi ostala dru- Štva so znatno napredovala. Posebno i'azveseljiv je napi'edek društev Bras- lovče in Gomilsko, katerih nioštva tvorijo skoro izključno sami kmečki fantje. Z marljivo vežbo, z izpopol- nitvijo v umetnosti serviranja, pra- vilnega placementa in smiselne kom- binai'ije bosta ti dvo društvi postal! v doglednem času nevarna nasprot- ni'ka za vsako1 moštvo. Najzanimi- vejša ter v taktičnem in kombinator- nem oziru ncdvomno najlcpša jo bila tekma moškega naraščaja Šoštanj— Žalec. Tekmo je vodil br. dr. Zoran Jošt iz Žalca, ki jo sodil sicer neko- liko premilo, toda strogo nepristran- sko. Sicer pa z discipliniranimi igral- ci ni imel težkega posla. Obžalovati moramo le, da se tekem ni udeležilo večje število društev. Pogrešali smo zlasti ženskih oddel- kov. Bratskim edinicam priporoča- mo malo več zanimanja za to pleme- nito, krasno in zdravju tako korist- no igro. x Tekme v odbojki v Celju. V ne- deljo 20. t. m. ob 9. dopoldne se bodo pričele na dvorišču mestne osnovne šole v Celju tekme v odbojki med moškim naraščajem iz Šoštanja, moškim naraščajem iz Celja in Clani iz Celja. Tckme bodo gotovo zanimi- ve in napete, saj je Šoštanj okrožni prvak v Savinjsko-šaleškem okrožju in resen konkurent za naslov prvaka celjske sokolske župe. x K otvoritvi Sokolskega doma v La§kem, ki bo v nedeljo 3. septom- bra, vabimo vse bratske edinice. — Celjska sokolska župa. Sport SK Laško':SK Retje (Trbovlje) 3:0 (2:0) V nedeljo 13. t. m. se je pričela ob 16.30 na LaVi v Laškem prijateljska nogometna tekma med SK Retjcm iz Trbovelj in domačo enajstorico. Tek- ma je bila odigrana fair in v živali- nem tenipu. Gostje so na zelenem pr-lju lehniC- ho boljši in takoj ob priCetku so ho- tels izvesti lepo kombina.torno igro, kar jim pa vsled premajhnega igriš- ča ni bilo mogoče. Laščani so /ma- gali popolnoma. zasluženo. Kijub zmagi so imeli domaCini srnolo, kajti nekaj nevarnih žog se je odbilo od prečke. Tako je Kokol z levega kriia krasno streljal, Žoga pa. sf- je odbila od preCke. Isti prizor je ponovil Vrečko. Ta je sedaj res v formi in njegovi streli so novarni, ali tudi njega je v nedeljo spremljala sniola. Irnel je več šans, ki jih pa ni izrabil in poslal je nekaj nevamih žog- v — out. Vendar zakrijejo njegovi lepo iz- vedeni napadi te napaJic saj je Uidi v nedeljo, kakor po navi. ;i, zabil gol. Graje vredno pa je desno iirilo, zase- deno po Petrinu I. Toliko prilik je imel, da bi se izkazal zopet v nekda- nji formi, ali je igral malomarno. Ce bi bil na mestu, bi bil morda rezul- tat mnogo boljši. LaSCani so sicer jako požrtvovalni, vidi pa se, da jim manjka kombinacije. Zclo je zado- volji vratar, ki je vlovil nekaj ne- varnih žog. Goli za SK Laško so padli v 39. mi- nut i po Zupanču II. in v 41. minuti prvega polčasa (najlepši gol) po Vreč- ku, v 22. minuti drugega polCasa pa po Zupancu II. Koti 6 : 2 za Laško. Sodil je g. Oberlindner iz Laškega zelo objektivno in točno. I. 6. t Dve nogometni fekmi v nedeljo. Na Glaziji se bo pričela v nedeljo 20. t. m. ob pol 10. dopoldne prijatelj- Prijeten nedeljski oddih der *°P*t^* ?Ve- ******, ki Se JeiIa lePOt*> »egovJVOJe koncev n na do Creme de ctiaque heiii'e ska nogometna tokma med kombini- ranim moštvom SK Celja in prvim moštvom SK šožtanja, ob 17. pa bo istotam prijateljska nogometna tek- ma med SK Celjem in SK Oliinpom Dopoldansko tekmo bo sodiL gosp. Seitl, popoldansko pa g. Ochs. Tekrni bosta gotovo prav zanimivJ. t Nogometna sekcija SK Celja. i Drevi ob osmih bo v klubovi sobi Iio- tela »Evrope« strogo obvezen sesta- nek vseh članov nogometne sekcije. t Proslava petietnlce SK OUmpa Celje—Gaberje, združena z njegovim IV. sportnim dnem, bo v nedeljo 3. septembra. Za to proslavo bo orga- niziral SK Olimp nastope domačih atletov v vseh panogah sporta. Ker je edino omenjeni datum klubu od sportnega foruma rezerviran za pri- t reditev, se vsa društva prosijo za na- klonjenost, da bi ta. dan ne organizi- rala nikakili drugih prireditev. Dopisi Laško Na. rednem letnem občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metodn je bil 8. t. m. izvoljen naslcdnji odbor: Cetina Ivan, nacelnik; Roš Mari ja. iiam. načelnika; Majer Ernest, taj- nik; Štrekelj Milka, nam. tajnika; Stegenšek Josipina, blagajničarka; Koman Albina, nam. blagajničarek; odborniki: Kislinger Juro, mag. pharm. Ujčič Vekoslav in Kubica Bogomila; pregledovalca računov: Benko Vekoslav in Štrekelj Alojz. Tujski promet v avgustu. Sezona je sedaj na. višku, o cemer pričajo številni letoviščarji, ki so posetili na- še lepo mesto. V prvi polovci avgusta je hilo javljenih pri mestni občini 81 Jugoslovenov, 14 Avstrijeev, 2 Rumu- na in 1 Italijan, skupaj 98. VeCina teh je nastanjenih v Radio-Thermi, kjer se jim nudi ves komfort dobro oskrbovanega letovišča in zdraviliS- Öa. Tombola. Prostovoljno gasilno dxu- štvo Rečica pri Laškcm priredi v ne- deljo 29. t. m. ob 16.30 v gostilni Tr- bovc vulgo Graštak v Spodnji Reči- ci veliko toinbolo z nad 300 krasnimi dobitki. Pasji kontnmac. Ker se je v Hrast- niku pojavila pasja steklina, je raz- glašen za srez Laško strog pas.fi kon- tumac. Nogomet. V nedeljo 20. t. m. se bo- sta ob 16.30 pomerila na zelenem po- lju SK Trbovlje iz Trbovelj in SK Laško. Ker ima SK Trbovlje rutini- rano moštvo, Lasöani po so požrtvo- valni, bo tekma gotovo zanimiva. »Neprevidnost ali nesreča?« K no- tici, ki smo jo pod tern naslovom ob- javil v zadnji številki med dopisi iz Laškega, ugotavljamo na željo trgov- ra g. Jos'ipa Her! all a v LaSkem, da % bosedami »avtomobil nekega doma- čina« ni mišljen njegov avtomobil. Socka pri Novi cerkvi. Dne 9 t. m. je v Socki za vedno zatisnil oči g. Jožef Štemolak, ugleden posestnik in vseskozi napreden mož. Nad 40 let je bil obcinski odbomik. Bil je tudi Clan cestnega odbora za gradnjo ce- sto Frankolovo—Socka—Dobrna. Po- greb je pokazal, kako je prebivalstvo spoštovalo pokojnika. Blagemu možu bodi ohranjen fasten s])omni. Krojač (vajencu): »No, ali ti je Be- lin plačal račun?« — »Ne, mojster. V Dolgi ulicil 43 stanujejo štirje Be- lini in vsi trdijo, da Vam ničesar ne dolgujejo. Eden me je celo vrgel iz stanovanja!« — KrojaC: »Ta je pra- vjii! Pojdi hitro že enkrat k njemu!« MAURICE LEBLANC: 3 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihteršič »Tu ga imate . . . druerir bosi^ vsn zvedeli Bodite prepričani, da . . .« Ni ime! časa, da bi dokoiuai. i)va policista sta skocila skozi okno in za njima nekaj vojakov. Odtr- gali so Lupina, ki se je na videz §e boril z Gilbertom. Gilberta so zgrabili in ga trdno zvezali1. Lupin je vstal in pregledal vezi. "No, ne bo mu Skodovalo,« je zagodrnjal. »Dosti dela sem imel z njirn. Drugega sem ranil.« Pohcijski komisar ga je hlastno vpraSal: »All ste videli slugo? Ali je on umorjenec?« »Ne vem,« je odvrnil. »Ne veste?« »Seveda ne! Ko sem zvedel za zločin, sem pri- l\)tel z vami vred iz Enghiena, le da sem pritekel f»Koli desne, med tern ko ste vi prišii v hišo z leve. Zagledal sem odprto okno. V trenutku sem bil na I njem in vide], da sta se zlocinca že pripravljala k i »egu. Tegale,« — pokazal je Vauchereya — »sem ob- strelil, njegovega pajdaša pa sem prijel.« Kako je mogel zbuditi sum? Ves krvav je bil in slugovega morilca je izročil policiji. Deset ljudi je videlo izid njegovega junaškega boja. Sicer pa so bi.li vsi navzoči tako zmedeni, da se mso nikomur zbudili pomisleki. Nihče se ni spom- nil, da bi' bilo dobro neznančeve izpovedi pretehtati. Toda ko so odkrili umorjenca, se je komisarju vrnila zavest odgovornosti. Ukazal je hižo izpraz- niti in postaviti stražo okoli nje, da ne bi mogel nihče priti ali oditi iz nje. Potem je vse sam pre- gledal in sestavil zapisnik. Vraucherey je povedal svoje ime, Gilbert pa je molčal in se itegovoril, da bo vse povedal v navzof- nosti preiskovalnega sodnika. Toda ko so ga obdol- žili, da je on umoril Leonarda, je izdal Vauchereya, ta pa se je spot izgovoril nanj. Tako sta oba. v eno- mer valila krivdo drug na drugega, brez dvoma zato, da bi komisarja zadržala. Ko pa se je hotel obrniti k Lupinu, da bi Cul Se njegovo izpoved, je ugotovil, da ga ni vet. Brez, sledu nezaupanja je dejal en emu iizmed policistov: »Sporočitr vend a r gospodu, da l>i pa rail nekaj vprašal ¦ Gospoda so začeli ilskati. Nekdo gn je viilei na, terasi, kjer si je prižigal cigareto, drugi so vedeli povedati, da je oddelku. vojakov ponujal cigarete in ! potem odšel proti jezeru ter jim narotil, naj ga po- | kličejo, če ga bo kdo potreboval. I Poklicali so ga, toda odgovoril ni nihče. : Tedaj je prihitel eden izmed vojakov in povedal, I da ga je pravkar videl v Colnu, ko je na vso moč | veslal stran. Komisar je pogledal Gilberta in so takoj zavedel, da so ga potegnili. »Primite ga!« je vzkliknil. »Streljajte za njim! Eden izmed njih je!« Sam je zbežal z dvema poJicistoma proti bregu, drugi pa so ostali pri obeli ujetnikih. Z obrežja so dobro videli »gospoda« v Colnu, ki se je zibal dobrih sto metrov od njih. In gospod jim je mahal s klo- bukom v po/drav. Brez uspeha je eden izmed policistov za njim ustrolil. Veter mu je prinesel nazaj odmev strola in nekaj besed. Gospod je veslal in zraven pel: »Na valovih plava čolnič m,Qj . . .« Komisar je prav tedaj zapazil drugi Coin ob po- molu. sosednc vile. S svojimi ljutlmi je skoCil Cez živo mejo, ki je delila oba vrtova, ukazal dvema vo- jakoma, naj pazita na obali in zgrabita begunra, če bo hotel pristati, sam pa je začol v. dvem;» drugima^ Lupina zasledovati. Stran 4. »Nova Doba« 18. VIII. 1933. Štev. 67. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNItA DRfltfSKE BANOVINE C E L J E * prei Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun*1zvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči DraVSka banovina z vsem svojim premoženjem in vso = davčno močjo — Gospodarstvo XIII. poročUo Hmelj^rskega društva za Slovenijo o stanju huifcljskih na« sadov 11 ŽALEC, 15. avgusta. Željno pričakovanih padavi'n dosiej še ni bilo. Z ozirom na dejstvo, da se okobuljenje le počasi izvršuje, se bo splošno obiranje hmelja pričelo šele 21. t. m. Splošno je mnenje, da bo letošnji pridelek po kakovosti prav odličen. Gospodom nakupovalcem je zemljevid našega okoliša na razpo- lago. žatec, č. S. R., 10. avgusta Za bli- žajočo se sezono se ponuja v preri- prodaji 1800—2000 Kč za 50 kg hme- lja (kg 87.36 Din). Glede množine se lahko reče, da bo srednje velika. Nuj- no potrebnih padavin doslej ni bilo. Suša traja dalje ob visokih dnevnih temperaturah in hladnih nočeh. Obi- li cveti prehajajo v kobule, ki bi jim nujno potrebne padavine dobro do- Sle. Po kakovosti bo naš hmelj odli- čen. Uši so preganjali in so izginile. Rastlina je zdrava in brez mrčesa. Da se bo doseglo lepo zeleno blago, se škropljenje z Wacker apnom nada- Ijuje. Poljska. — »Deutsche Landwirt- schaftliche Presse« v Berlinu porofa dne 5. t. m.: Zaradi neugodnih vre- menskih razmer bo letina na Polj- skem le mala. V Voliniji je komaj 30%, v lublinskem okolišu 60%' nor- malno razvitega hmelja. Ker lo leti- na mala, upajo hmeljarji na dobre cene. Spalt, 7. avgusta. Vsled vročine se izvrsujo okobuljenje hitreje. Padavi- ne so sicer bile, vendar nezadostne. Izdaten dež bi ne bil dobrodoše! le hmelju, nego tudi vsem drugim kul- turam. škodljivcev smo se ubranili. Ce bo suša še trajala, bomo z obira- njem prej pričeli, vendar pa nekoliko pozneje nego lani. V dobro oskrbo in hrano sprejmem dva dijaka ali dve dijakinji Naslov v upravi lista. VKUHAVAJYE sadje in sočivje v priznanih Weckovih kozarcih in aparatih ki jih dobite pri tvrdki Josip Jagodič, Celje, Glavni trg 14 Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem PREVZEL z današnjim dnem parno pekarno na KRALJA PETRA CESTI 33 (v hiši gosp. Adamiča) v Celju, ter se priporočam za obilen obisk. Frano Korošec. V Vojniku se dobi takoj ali pa pozneje d v o j e čednih, suhih, prostornih •tanovanj poceni, s pritiklinami in vrtom po dogovoru. Lastnik : g. P. RibiC, Vojnik 52. Pisalni stroj rabljen se kupi. Ponudbe z navedbo cene in znamke na upravo lista. Stavbisce ob mestu, 400 m2, se proda. Naslov v upravi lista. Odda se lokal Vpraša se v upravi lista. Strokovni lecaj za krojastvo bo koncem avgusta v Obrtnem domu v Celju. Francosko in anglcško delo. Infor- macije pri Okrožnem odboru obrtniških združenj v Celju ali pa pri gdč. Deniša, Razlagova ul. 8 od 3. do 5. pop. Lepa opremljena soba z eno ali dvema postcljarna se odda s 1. septembrom. Celje, JurCičeva ul. 1. 2 dijakinji ali 2 dijaka sprejme v polno oskrbo učiteljeva soproga. Pomoč v vseh predmetih in v violini. Nem- ška konverzacija. Naslov v upravi. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dodjo na veiiko in drobno v knjigarni ^ranc Leskovšek Celje, Glavni trg 16 Sprejmem 2 dijakinii (dijaka) v polno oskrbo. — Higijensko stanovanje s kopalnico, glasovir, nemška in francoska konverzacija. Celje, Miklošičeva ulica 5/1. Za solo TIVAR OBLEKA Tokrat smo prinesli mnogo lepih novih stvari za naše prijatelje Dražestna Amerikan otroška obleka Din 240 — Trpežna mornarska obleka Din 90 - Elegantna Kadett otroška obleka Din 210 — Prinašamo lepe cenene šolske obleke : Za najmlajše: Velikost 3 — 4 Din 70'-, 90--, 110'- Velikost 5 — 6 Din 90-, 110'-, 130- Velikost 7 — 8 Din 110-, 130\ 150- Velikost 9 — 10 Din 130*-, 150-, 170*- Velikost 11—12 Din 150'-, 170'-, 190- Za dečke: Din 200"-, 220-, 240'- Za mlade gospode: Din 190'-, 220'-, 2401- 290'- Sportne bluze Din 140'- Približuje se začetek šolskega leta in vaš miljenec bo potreboval novo obleko. Prosimo Vas, predno se odločite za nakup, da si ogledate naše otroške obleke. Primerjajte njih kako- vost in cene. Če kupujete pri nas, boste prihranili mnogo denarja in boste pri- pravili svojemu ljub- Ijencu veiiko veselje. Tudi za mlade dame smo tokrat nekaj prinesli! Hubertus za dekleta Din 290 —. Pred mrazom ščitijo naši dobri topli otroški raglani: Din 170-, 190-, 210'- Raglani za dečke: Din 290'-, 340'-, 390*- Elegantne Boy pelerine: Din 250*-, 320'- in Baby pelerine Din 230"-, 290"- Pred vetrom in dežjem v burnem jesenskem vremenu ščitijo naši garantirano nepremočljivi otroški Hubertusi Din 160-, 200-, 240- Hubertus za dečke : Din 260 — TIVAR OBLEKE Uinho BuhDBBc, obi, honces.mestnž tesarshi mojstEP na LflPi Mil Fpllll lzVssü\Q vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbc, oatrcäja za pi I UulJU hišG, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Stev. 14.737 LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hiSne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnlce, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiSo, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., i kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvräba — Točna postrežba — Zmerrie cene -- Zahtevajte ponudbe Franjo Dolžan Seljo Za k re si] o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadaioča de!a In popravila —Cene zmerne — Postreiba točna in solldni Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (» lasini p.lači ppi kolodvopu) Prihrankom rolakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in oblin- skega denarja posveia posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jlla na zemljišža po najnižji obrestni mer) tfse prošnje rešuje brezplaüno Za hranilne vloge jamčl polcg 2-ö mncfsl lollO z vsem premoženjem premoženja hranilnice 36 III69IU vCIJC in vso davčno močjo ^Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dote« in Zvezno tiskarno Milan Öetlna, - Oba v Celju.