St. 222 Mfflaa Hitana v gate V Trstu, v toreK M, sapttmbra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XUX Izhaja, izvzfmSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredni®*): ulica Frančiška As škega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo »edništvu. Nefrankirta« pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Odgovorni urednik: Prof. F. Peric. — Ustnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. Naročnina it sla za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32.— in celo leto L 30.^ 2 a inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredni&va in uprave Št. 11-57 številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oflari se računale v ihokosti «m kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40ceat osmrtnice« zahvate, poslanice In vabila po L oglasi denarnih uvodov mm po L1 — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, nUca sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 1KW. Ob času visokih zborov Zborovanje v Londonu in sedaj v Ženevi sta deloma istega izvora in zasledujeta iste smotre. Protagonisti na teh zborovanjih so: Anglija, Francija in Amerika. Vse ostale države in ostali narodi so več ali manj potreben ali nepotreben okvir okoli slike, ki predstavlja tri velike državne tvorbe. • , Ko je Wilson ustvarjal Društvo narodov, je bil edini med državniki tedanje entente, ki je bil uverjen o potrebi m dobrotah takega društva. Sicer pa smo videli, da so ostali zavezniki le iz vljudnosti m pa iz obzira do Združenih držav sledili WHsonu v one «utopije», kot so jih vsi smatrali. In zares smo tekom naslednjih let videli, da je bilo Društvo narodov brez vsakega vpliva na razvoj dogodkov v Evropi. In po petih letih od njegove ustanovitve je Društvo narodov namah postalo upanje evropskih državnikov. Sedanje zborovanje v Ženevi nam to dokazuje. Skoraj vse države so poslale svoje najboljše diplomate in govornike, ki naj zastopajo interese domovine. Zopet so oči evropske javnosti obrnjene v zbor državnikov, ki tvori danes svetovno diplomacijo, ki je takorekoč politična kondenzacija današnjih dni. Važnost sedanjega zborovanja nam do-Kazuje dejstvo, da ste se zborovanja udeležila predsednika angleške in francoske vlade. MacDonald je imel sijajen govor, iz katerega se da povzeti, da je sedanja angleška vlada pripravljena povzdigniti Društvo narodov na ono višino, kamor jo je hotel imeti pokojni predsednik Wilson. MacDonald je naravnost rotil zborovalce, naj se da Društvu narodov avtoriteto svetovnega razsodišča, da se preprečijo bodoče vojne ter da pride do razorožitve. Glavne zahteve MacDonalda so: ustanovi naj se razsodišče za spore, razorožitev, Društvo narodov se dopolni z vstopom Rusije in Nemčije. Spor glede garancijskega pakta, ki je nastal med Francijo in Anglijo, se je med obema ministrskima predsednikoma poravnal z znano resolucijo, ki sta jo omenjena državnika naknadno predložila zborovalcem. Značilno pri tem je dejstvo, da se tudi to pot suče vsa zadeva okoli Francije in Anglije. Ta vodilna vloga zapadnih velevlasti pa je že sama na sebi sumljiva. Na zunaj izgleda tako, kakor da imata Pariz in London monopol za urejevanje evropskih razmer. Kakor hitro bi se vse v Društvu narodov zastopane države formalno obvezale pri-poznati svetovno razsodišče, v tistem tre-notku bi bila dana možnost, da se Društvo narodov povzdigne v ono ustanovo, kakršno si je predstavljal Wiison. Ta možnost bi se približala gotovosti samo tedaj, če bi tudi Nemčija in Rusija postali članici Društva. Dokler se pa to ne zgodi, pa naj zamore Društvo narodov skleniti še tako enoglasne resolucije, ne more priti do večjih uspehov. Kakor se zdi, pa se Nemčija še vedno obotavlja vstopiti v to Društvo, kjer sede r.jeni zmagovalci in «tlačitelji». Zatorej bo še precej časa preteklo, predno bo moglo Društvo narodov sprejeti Nemčijo. Nikakor pa ni mogoče deliti optimistična naziranja MacDonalda glede sovjetske Rusije. Rusija je takoj spočetka zavzela načelno stališče proti Društvu narodov, ki da je sleparska ustanova, napravljena v obrambo kapitalizma. Kakor danes stvari stoje, je izključeno, da bi sovjetska zveza republik priznala to ustanovo. To bi se pa tudi protivilo osnovnim načelom III. inter-nacijonale, ki bi morala priti v spor s sovjetsko državo. Spor med III. internacijo-nalo in sovjetsko državo pa bi značil polom ruske revolucije. Ali z drugimi besedami: sovjetski državniki bi sami sebe obglavili. Že iz povedanega sledi, da je sicer MacDonald odločno, pogumno in z entuziaz-mom nastopil za stvar, ki je pa vsaj za zdaj v utopistični daljavi. Pa tudi sicer se ne bedo dali ostali narodi prepričati po še tako lepih besedah, ko pa so dejanja tako grda. Praksa dokazuje, da je surova sila vsepovsod ona, ki odločuje, ne pa -»lemeniti nagibi in človečanske metode. Pomislimo samo to, da kolikor je držav v Evropi, toliko je manjšinskih vprašanj. In nerešena manjšinska vprašanja morajo vzbujati v mnogih nezaupanje. In dalje je Angležem lahko zastopati danes mirovna načela, ko so gospodarji nad polovico sveta. Lahko je njim govoriti o razorožitvi, ko pa zamorejo s svojimi vo-jnimi ladjami odrezati skoraj vso Evropo od morja. Kljub mirovnim težnjam Herriota je jasno, da ne mislijo Francozi tako kmalu razorožiti svoje velike vojske, pa naj zvene še tako krasne mirovne besede raz govorniško tribuno. In v času, ko zboruje visoki zbor v Ženevi, se bijejo stotisoči vojščakov v Maroku in na Kitajskem. Na Kitajskem imajo velevlasti svoje interesne sfere in se že sedaj pridno udeležujejo politične borbe na Kitajskem. A v Maroku se uporniki poslužujejo crožja, ki nosi fiancoske in nemške firme. Tako se v praksi izvajajo mirovna načela. In vendar je storjen korak naprej. Če ne drugega, bo ostal odmev dobre voije velikih posameznikov, in ako ne bo moglo sedanje pokolenje doseči veiikih uspehov, bodo mogli zanamci zidati na teh načelih ter dobre ideje izpremeniti v resničnost, v dejanja. Pa še to bo mogoče le tedaj, če bo vzdržala sedanja Evropa v miru nekaj desetletij. Sicer pa se utegne razvoj člo- Pogreb poslanca CanltaUa RIM, 15. Pogreb fašistovskega poslanca on. Casalinija je bil napovedan za d /es ob 15. uri. Že ob 13. uri so se pričele zbirati fašist o vske čete na trgu Piazza del Po-polo. Krsta z zemskimi ostanki je bila prenesena v cerkev sv. Jakoba. Ob 14.45. se je pripeljal on. Mussolini. Mons. Lorentu-cot je opravil cerkveni obred Obredu je prisostvovala tudi Casalinijeva žena, ki je klečala ob krsti. Ob 15. uri se je jel razvijati sprevod. Na čelu so bili občinski kolesarji, mestna straža, zastopniki vojske, ena kohorta fašistov in več godb. Nekaj članov fašistovskih sindikatov je prijelo krsto ter jo neslo na mrtvaški voz, ki je čakal kakih 100 metrov proč od cerkve. Karabinerji in člani fašistovske milice so službeno pozdravili krsto, z oken je meščanstvo metalo cvetlice. Še predno so krsto postavili na voz, je Casalinijevi ženi postalo nenadoma slabo; posadili so jo na avtomobil. Na mrtvaški voz je bil položen le venec pokojnikove žene, ob vozu je korakala milica, dalje karabinerji in Mussoli-nijevi mušketirji. Takoj za krsto je korakal Mussolini z ostalimi člani vlade, za temi pa je vozil avtomobil s Casalinijevo ženo in njega sorodniki. Nato so se razvrstili poslanci in senatorji; senat je zastopal podpredsednik Perla, zbornico pa predsednik Rocco. Sprevod so zaključile fašistovske organizacije. Vence sta vozila 2 voza. Na trgu Esedra se je sprevod ustavil; Mussolini in ostala vlada razen Federzoni-ja, zastopniki zbornice in senata so odšli, nakar se je sprevod nadaljeval do Verano. Na trgu Tiburtina je notranji to: ^M~»*Fe-derzoni ustavil sprevod. Tromba je zapela in on. Rossini, predsednik fašistovskih sindikatov je zavpil: «Fašisti na kolena!» In vsi pokleknejo. On. Rossini zopet zakliče: < Armando Casalini!» Ostali odgovorijo: Tukaj! Sprevod je nato nadaljeval pot do Verano. Po pogrebu so se trgovine zopet odprle. * Ministrski svet Ureditev položaja pisarniškega osobja na sodiščih v novih pokrajinah * RIM, 15. Davi ob 10. je ministrski svet nadaljeval svoje delo. Navzočni so bili vsi ministri. Najprej so bile za rojstni dan prestolonaslednika odposlane kralju brzojavne čestitke, nakar so bili sprejeti nekateri predlogi justičnega ministra in sicer: a) pravilnik za notarske arhive; b) izenačenje služ-\ benih razpredelnic in ureditev položaja pisarniškega osobja na sodiščih v novih pokrajinah; c) načrt za odlok-zakon, s katerim se podaljšuje rok za revizijo sodniškega osobja bivše reške države. Sprejeti so bili tudi gotovi predlogi, ki se tičejo javnih del v južni Italiji, nakar je bila seja zaključena. Ministrski svet se bo zopet sestal v petek. Zvišanje davka na kavo in na sladkor RIM, 15. V svrho delne kompenzacije za odpravljeni davek na vino in za druge ugodnosti v prid vinogradništvu je bila zvišana užitnina na kavo v zrnju za 200 iir pri kvlntalu za kavo iz dežel, za katere velja prednostna carinska tarifa; za kavo iz drugih dežel je bil ta davek zvišan za 220 lir, za praženo kavo pa za 308 lir. Davek na proizvajanje kavinih surogatov je bil zvišan od 350 na 420 lir. Razen tega je bil zvišan davek na proizvajanje sladkorja in tozadevna doklada na uvoz od 300 na 400 lir pri kvintalu za sladkor prve vrste, za onega druge vrste pa od 288 lir na 384. Rodlfevcl stopilo v vlado Zborovanje HRSS t Zagrebu - Radić se zaveda odgovornosti - « Hvaljen Bog i seljačka republika!» ZAGREB, 14. (Izv.) Seje vodstva HRSS so se udeležili skoro vsi Radićevi poslanci. Na seji je vodstvo sklenilo, da bo predlagalo zborovanju HRSS resolucijo, v kateri je rečeno, da stopijo radicevci v vlado. ZAGREB, 14. (Izv.) Danes se je vršilo napovedano zborovanje Hrvatske republikanske seljačke stranke. Udeležba je bila naravnost ogromna; na zborovanje je prihitelo okoli 40.000 ljudi. Pozdravni govor je imel dr. Maček. Za njim je povzel besedo Radić, ki je to pot govoril zelo pomirjevalno. Njegov govor je spričo zamotanosti sedanjega političnega položaja izrednega pomena; značilne so posebno Radićeve izjave glede vstopa radića v cev v vlado in pa glede monarhije. Sicer pa je Radič ostal še pri svojih navadah, tako je na pr. pričel govor s temi le besedami: »Hvaljen Bog i seljačka republika!* V uvodu k svojemu govoru je Radić pozdravil delavsko stranko na Angleškem ter pozdravil vlado kot miroljubno. Omenil je MacDonaldove besede, naj se vsi mali narodi varujejo pfflsd izzivanji, ki so jim v pogubo. Prav tako je Radić omenil tudi aingleško-ruski sporazum. Slednjič je pozdravil tudi Francijo, češ da gre danes po novih poteh. Glede Davidovićeve vlade je dejal, da sicer ni seljačka in tudi ne republikanska, veštva preokreniti v drugačno novo smer, utegne priti do zastoja, do svetovne zmede. Zatorej: če se sedanjim državnikom posreči zadržati Evropo pred nevarnimi zapletljaji, ki bi dovedli do splošne vojne, so dosegli mnogo. S tega stališča nam je presojati tudi obe zadnji zborovanji. dalje da nima programa HRSS; vendar pa odgovarja njen program evropskemu demo-kratizmu in radi tega jo HRSS podpira. Vodstvo HRSS je Zelenilo, da stopijo radi-ćevci v vlado in da ji pomagajo izvesti program vlade, ki je sicer kratek, ali po-I šten. «Ako vlada ne bo delala tako kakor je obljubila, jo bomo zapustili. Glede vojske je Radić rekel, da je potrebna le za obrambo domovine, ki so jo Hrvatje ravno tako branili kakor drugi. Po Radičevem mnenju bi vojni minister ne smel biti general, ampak poslanec kakor je to navada v vseh parlamentarnih državah. V ostalem je treba delali za sporazum, do katerega seveda ne sme priti potom ciganskih pogajanj. Onega, ki bo hotel sejati mržnjo, bo treba zapoditi. Oni, ki imajo strah pred Srbi, so za sporazum nezmožni. Sporazum s Srbi je treba izvojevati; kajti volkovi, ki so bili poprej na vladi, imajo še veliko moč. «M5 smo miroljuben narod, a smo mnenja, da je bila ruska revolucija po- ehna. Vendar pa na Hrvatskem revolucija ni potrebna. Z vzklikom hrvatskemu narodu je Radić končal svoj govor. V imenu slovenskih republikancev je govoril Albin Prepeluh. Za njim pa je Radić vnovič povzel besedo. Med drugim govorom je pričelo zvoniti poldne, Radič je predlagal, naj se opravi opoldanska molitev. V ta namen je bilo zborovanje prekinjeno za nekaj minut, nakar je Radić nadaljeval svoj govor. Radić meni, da je treba uvesti republik, režim in da pomeni m o narhija nazadnjnitvo. Dejstvo je, da so Srbi monarhisti in radi tega je treba računati s tem dejstvom kot s činiteljem. Koncem svojega govora je Radić zboro-vaicem naročil, naj pozdravijo doma svojce in naj jim sporočijo, da gre vse dobro. Nato je bilo zborovanje zaključeno. Čehoslovaški Madžari proti groiu Apponyju PRAGA, 14. Te dni je zveza madžarskih republikancev in poljedelcev zavzela stališče napram poslednjemu govoru grofa Apponyja ter sklenila, da protestira proti temu govoru v obliki-spomenice pri Društvu narodov. Spon^ca pravi, da Appo-ny nima nikake pravde govoriti pred zastopniki nasledstvenih držav. Appony ne misli braniti narodne manjšine v imenu madžarskega naroda, nego brani madžarske veleposestnike pod pritiskom madžarske oligarhije. Madžarskim veleposestnikom je bilo mnogo na tem, da na vsak način prprečijo rešitev agrarne reforme in da izzovejo nemire v casledstvenih državah. Medtem ko je madžarski delavec pod habsburškim jarmom pretrpel vse šikane, uživajo madžarski delovni razredi v Čehoslovaški danes vse one ustavne pravice kakor vsi ostali narodi v republiki. Radi tega protestirajo madžarski delavci Čeho-slovaške najenergičneje proti Apponyjeve-mu govoru. Boj proti komunizmu v Poljski VARŠAVA, 14. Dne 8. sptembra se je zaključil takozvani komunistični teden v Poljski, ki je bil zaukazan direktno iz Moskve, a se je tajno pripravljal že dolgo časa. Poljska po&cifa in državna uprava postopali ste breaobzirno proti temu komunističnemu tednu. Razpuščali ste komunistične sestanke in zborovanja, kakor hitro sta zanje zaznati. Taki slučaji so bili v Lucku, Krakovu, Lvovu, Varšavi in po drugih krajih. Komunistične manifestacije so imele nekoliko uspeha le v Plocku. kjer so se vršile v oblaki volilnih sesiankov, ki sta jih vodila komunistična poslanca Kro-likovski in Lanjucki. Mednarodni dijaški kongres v Varšavi VARŠAVA, 15. Na mednarodni dijaški kongres, ki je bil otvorjen 12. t. m., so prispeli zastopniki visokošolske omladine iz 23 držav in sicer: iz Belgije 11, iz Čeho-slovaške 22, iz Danske 11, iz Jugoslavije 17, iz Bolgarske 8, iz Estonske 8, iz Letske 12, iz Rumunije 26, iz Švicarske 7, iz Anglije 52, iz Italije 17, iz Ogrske 4 iz Šve-dije 3 in 16 zastopnikov ruske dijaške emigracije! a 14 ukrajinske emigracije. Vsi kon-gresisti so bili od varšavske publike jako simpatično sprejeti. Kongresne razprave se pričnejo 17. t, m, in bodo trajale do 25, septembra. Nato poselijo udeležniki Čeho-slovaško. Dovoljen izvoz is Poljske VARŠAVA, 14. Poljska centrala za regulacijo izvoza je naknadno dovolila, da se sme izvoziti iz Poljske 27.000 metr. cent, krompirja, 109 vagone sladkorja, 180 metr. cent. ječmena. Nova diplomatska napetost med Rusijo In Poljsko VARŠAVA, 14. Varšavski politični krogi smatrajo poslednji noti sovjetske vlade, ki se nanašate na vprašanje varnosti na vzhodni meji in na vprašanje vzhodnega Haliča, za novo diplomatsko provokacijo. Poljska diplomacija se poziva, da nastopi proti tej provokaciji. Angleščina mesto nemščine v Poljski VARŠAVA. 14. Poljsko ministrstvo pro-svete namerava na srednjih in trgovskih šolah uvesti koi ofcligaten predmet angleški jezik mesto nemškega. Ker nima dovolj kvalificiranih učnih sil, bo razpisalo javne tečaje za angteđrf jezik. Direktorij, ki je skrajšal bojno črto in zni-1 žal Število bojevnikov, nikakor ne namerava se odpovedati španski coni v Maroku. Pač pa proučuje vprašanje imenovanja kalifa in vsled tega tudi vprašanje vzpostavitve" Maghzena. MADRID, 15. Poročilo o položaju na maroškem bojišču pravi: Kolona, ki je dosegla postojanke pri Kosi, je odbila z velikim uspehom sovražnika, Ostali dve koloni sta napadali postojanke Kala. Sovražnik, ki je izvršil napad na postojanke Dara Koba, je bil odbit ter imel 40 mrtvih. Lev Troclrij o vojaški komandi MOSKVA, 14. Moskovske «Izvestija» prinašajo pozdravni nagovor L. Trockega ob priliki vstopa 5000 novih poveljnikov v; rdečo vojsko. Do 1, sept. t. 1. je izšlo iz ruskih vojaških šol 4.914 novih rdečih ofrs, cirjev. Ti so razvrščeni tako-le: v pehoto jih je stopilo 3242, v konjenico 556, v topništvo 490, v pijonirska oddeljenja 307 a 319 jih je uvrščenih v razne strokovne sekcije. Trockij uporablja to priliko, da razvija svoje nazore o bodočem razvoju oficirskega kora v armadi. Prihaja do pre^ pričanja, da se bo komanda ruske armade vedno bolj koncentrirala na eno osebo, tako da se bo i tu uporabljalo sistem enega komandanta. Trockij opozarja, da mora komandantova avtoriteta v vojski biti predvsem neomajana. DNEVNE VESTI kalita r Maroku PARIZ, 15. Listi dobivajo iz Madrida: Položaj zapadne zone v Maroku se vidno boljša. Cesta med Dednanom m Tetuanom je zopet vipostevljma in cgnogoča ^romsi. Stariši Šolskih otroki. Znana Gentilejeva šolska reforma je proti volji slovanskega ljudstva v Julijski Krajini in v nasprotju z najelementarnej-šimi potrebami ljudskošolskega pouka in splošno priznanimi pedagoškimi načeli, da bodi pouk v ljudski šola v materinem jeziku, odpravila nase slovenske in hrvatske šole, ki se imajo spremeniti v učilnice z italijanskim učnim jezikom. Proti takemu kričečemu kršenju naših jezikovnih pravic in pravic naših otrok do pouka v materinem jeziku obnavljamo tudi letos najodločnejši protest. Naša zahteva je m ostane: Gentilejev zakon o ljudskih šolah se mora spremeniti v z našimi pravicami in potrebami. Stevsrski otrok v slovansko šolo. Naša akcija za zopetno vzpostavitev naših šol se mora nadaljevati in se bo dotlej, dokler ne dosežemo cilja. Do tedej pa se moramo — in to zahteva od nas naša dolžnost zavednih Slovanov — okoristiti s tisto malo drobtinico, ki nam jo omenjeni zakon se nueti, t. j. pravico, da lahko zahtevamo za svoje otroke dodatne ure iz slovenščine oziroma hrvaščine. To neznatno ugodnost, ako jo smemo tako imenovati, pa si moramo zagotoviti s tem, da takoj pri vpisu otrok v šolo pismeno izjavimo šolskemu vodstvu, da zahtevamo za naše otroke dodatne ure za pouk v materinem jeziku. Kjer bi stariši to opustili, bi s tem zakrivili, da zgubijo njihovi otroci še tistih par pičlih ur, ki jih zakon nudi, zakaj samo v slučaju zahteve s strani starišev mora šolsko obla-stvo poskrbeti za dodatne ure iz materinega jezika. St ariši! Vaša odgovornost je velika. Ako iz nemarnosti aH kakorkoli opustite zahtevo po dodatnih urah iz materinega jezika, bodo vaši otroci izloženi nevarnosti, da ne bodo po končanem obisku šole znali ne pisati ne citati po slovensko oziroma hrvatsko, Obenem pa bi taka nemarnost pomenila, da odobravamo sedanjo šolsko politiko, ki ji je cilj raznarodovanje. Hi mogoče misliti, da bi se mogli najti med nami tako nezavedni stariši, ki bi sami' klicali nad sebe in svoje otroke narodno smrt in sramoto pred zgodovino, Stariši! Vaša dolžnost je torej odločno, brez obotavljanja in brez vsakega strahu poskrbeti in zahtevati, da bodo nam do boljših časov zagotovljene vsaj tiste pičle dodatne are iz materinega jezika, ki jih zakon predvideva! Obvezno cepljenje tftrok. Zdravstveni urad tržaške občine razglaša: Vsi otroci, rojeni v prvi polovici tekočega leta (od 1. januarja do 30. junija 1924) se morajo podvreči cepljenju v nastopni jeseni. Cepljenje bo pričelo danes, 16. septembra in bo trajalo do vključno 31. oktobra. Vršilo se bo v zdravstvenem uradu ulica Pitteri (bivša ulica Cavana] št. 2 L nadstropje od 15. do 16. ure (od 3.—-A. ure popoldne). Stariši bodo pismeno obveščeni, katerega dne se morajo prijaviti z otroci v zdravstvenem uradu. Tudi oni, ki ne bi iz kakršnegabodi razloga prejeli tozadevnega obvestila, se morajo javiti z otroci med 16. septembrom in 31. oktobrom. Osem dni po cepljenju se mora otroke ponovno prinesti v zdravstveni urad, da se zdravnik prepriča o uspehu cepljenja. Oni, pri) j katerih bi ostalo prvo cepljenje brez pozitivne-, ga izida, se cepijo ponovno. V zgornji okolici se vrši cepljenje v enakem roku (od 16. septembra do 31. oktobra), in sicer za Bazovico, Lipico, Padriče, Gropado v torkih in petkih od 2. do 3. popoldne v zdravniškem ambulatoriju v Bazovici. Za Trebče, Bane, Opčine, Konkonelj v torkih in petkih od 9. do 11. predpoldne v zdravniškem ambulatoriju Dr. Davanzo, zdravnika na Opčinah. Za Prose k-Kon to vel v pcndelkih, Četrtkih in sobotah na Prošeku od 12. do 14. v zdravniškem ambulatoriju proseškega zdravnika. Itnritn stamkk unkiil iMHdknhnf Trsti iiifciM ških vrtcih se prične dne 18, t. m. Vpisova-ških vrtcih se prične dne 18. t. m. Vsipova-nje se bo vršilo še danes in jutri od 9-12 predpoldne. Otroci morajo priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter prinesti s seboj: krstni list, zdravniško spričevalo o cepljenju koz in o zdravih očeh. Za sprejem v otroški vrtec mora otrok imeti dovršeno 3. in ne sme prekoračiti 6. leta. Tudi stariši onih otrok, ki so že lansko leto obiskovali vrtce, so naprošeni, da se zglasijo v zgoraj navedenih dnevih dotičnih vrtcih. Oni otroci, kateri ob času vpisovanja še ne bodo dopolnili 3, leta ali se iz kakršnegakoli vzroka ne bodo mogli vpisati, bodo storili to lahko v prvih treh dneh vsakega meseca. Toplo priporočamo starišem te naše zavode, kjer so otroci ves dan pod nadzorstvom vrtnaric ter se telesno in duševno krepijo. ObMI zbor „Dijaška Matica* V nedeljo predpoldne se je vršil v dvorani DKD pri Sv. Jakobu zelo dobro obiskan II. redni občni zbor podpornega društva «Dijaška Matica». Občnega zbora te naše velevažne organizacije se je udeležilo mnogo dijaštva — srednje- in visokošolskega — ter v velikem številu tudi drugi člani Dijaške Matice. Zborovanje je vodil predsednik Dijaške Matice g. dr, Ivan Marija Čok, ki je v lepih besedah pozdravil navzoćne ter orisal povoljni razroj te organizacije v zadnjem poslovnem mu. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo, ki sto onih dosedanjih, katerih dvoletni rok jje sklenil nekatere spremembe dosedanjih pravil ter je izvoffl nove odbornike ne mer sto onih katerih dvoletni rok je v ffrishi psa vil letos potekel. Nato j« pred* sedntk dr. čok dbčni zbor Ža Sv. Križ-Grljan v zdravniškem ambolato-\ riju v Sv. Križu in sicer v četrtkih in petkih od 10. do 11. predpoldne. Počitniška akcija. Gdč. spremljevalke in gg. spremljevalci otrok na deželo so napro-1 šeni, da pridejo v urad Udruženja v četrtek, 18. t. m. ob 6. uri na važen pogovor. I Stariši se vabijo, da prinesejo svoj pri-' ' spevek za potnino otrok v urad Udruženja: i Urad je odprt v pondeljkih in četrtkih od i 5.-7. ure pop. Ukrepi v prid starim upokojencem novih po-l krajin. «Gazzetta Ufsiciale/' od 13. se septembra 1924. je objavila kr. odlok od 24. avgusta 1924. št. 1371, ki določa, da se bodo pokojnine, miloščine in drugi stalni kakor tudi začasni »prejemki, daije draginjske doklade na omenjene prejemke, ki se imajo likvidirati ali so tudi likvidirani na račun države v kronah, iz-j plačevali civilnim in vojaškim upokojencem ' novih pokrajin ter njihovim potomcem, ki so zadobili italijansko državljanstvo in ki nimajo pravice do pokojnine v smislu čl. 14., 15., 16., 17. in 22. kr; odloka od 18. februarja 1923. št. 440 in Čl. 1. kr. odloka od 17. junija 1923. št. 1879., v italijanskih lirah po razmerju 1 lira za vsako krono. Te določbe bodo veljale tudi glede dragmj-skih dokladov. ki pritičejo duhovnikom novih pokrajin verskega fonda in jih za sedaj plačuje država. Odkritje kraljevega kipa na glavni pošti, V nedeljo zjutraj ie bil v palači tukajšnje glavne pošte odkrit doprsni kraljevi kip iz brona, ki so ga poštni uslužbenci starih pokrajin poklonili svojim tovarišem v novih pokrajinah. Svečanemu obredu so prisostvovali državni podtajnik Pannunzio kot zastopnik vlade, poveljnik armadnega zbora gen. Vaccari, tržaški prefekt, načelniki državnih uradov, več višjih osebnosti in častnikov ter veliko število poštnih uradnikov. Prostorna dvorana je bila za to sla vnos t bogato okrašena. Nastopilo je pri tej priliki tudi več govornikov, med temi kom. Pa-scoli, predstojnik tukajšnjega poštnega ravnateljstva, ter državni podtajnik Pannunzio. Odposlane so bile udanostne brzojavke kralju, Mussoliniju, ministru za promet in drugim. Po teh svečanostih se je vršil banket na čast Paa-ntrazija. Madžarski parlamentarci v Trstu. Včeraj zjutraj je prišla v Trst skupina madžarskih parlamentarcev v družbi časnikarjev in princa Pi-gnateHija di Montecalvo, ravnatelja italijan-sko-ogrske trgovske zbornice v Budimpešti in organizatorja tega potovanja po Italiji. Opoldne so bili parlamentarci sprejeti na magistratu, popoldne pa so si ogledali luko in miramarski grad. Iz organizacije wL drnitva „Edinost41 v Trstu Naša politična organizacija pripravlja gradivo za obširno spomenico, ki se ime poslati ministrskemu predsedniku Mussoli-nijtt, glede vseh pritožb z ozirem na krivice, ki jih je utrpelo naše ljudstvo v zadnjih letih na narodnem, šolskem, gospodarskem in kulturnem polja. Poživljamo radi tega, da nam vsi oni, ki imajo gradivo in ledi tako v posamrmih osebnih in zasebnih zadevah, da nam isto dopoŠljejo do 30. L m. v pisarno potttičnetfe društva « Edinost v Trstu, vta S. France-soo, 20, L Prijave naj bodo strogo obfefaUvne, brez Podrobno poročilo o tem va%u priobčimo prihodnji Četrtek. zovefo. Antonija ed. so nam listine nanašajo na Fi ~~ v teku rešitve. je torei, da se vsi od. M« Vala fct se: pokafcdna j* Karei Kanobel, Kozina: Kakor zgoraj; podrobnosti v uradu. Anton Vook, Trst: Kakor zgoraj. Meijarec Iran, Trst: Pridite v urad. Kare] Pečarič, Koper: Glede Vaše odpravnine imamo odgovor; podrobnosti v uradu. Tajništvo Političnega društva Edinost v Trstu Cena na trgu Cono Cavoor z dne 15. t. m. Vrsta sočivja oz, sadja. Za 100 kg: Česen lir 400—450; rdeča pesa lir 30—40; korenje lir (60; glavnato zelje lir 70—90; karfiol lir 100; kumare lir 60^-80; čebula lir 40—70; fižol v sti okah lir 120—200; fižol lir 60—120; fige lir 20_35; salata lir 90—160; limone lir 8.10 do 10.40; melancane lir 30—40; jabolka lir 40—80; orehi lir 130—180; paprika lir 60—140; krompir lir 40—52; hruške lir 90—180; paradižniki lir 25—40; melone lir 50—100;; češplje lir 120 'do 150; breskve lir 120--600; grah lir 240—260; radič lir 40—300; špinača lir 50—150; grozdje lir 90—200; buče lir 60—100; repa lir 30. Druitvene vesti Zvezin pevski zbor. Člani se ponovno opozarjajo, da je vaja v soboto 20. t. m. ob 14. uri pri Sv. Jakobu. Udeležite se polno- številno! Vsa društva, ki rabijo prostore na stari policiji, so naprošena, da pošljejo svoje zastopnike na važen sestanek jutri v sredo, 17. t. m. ob 21. uri v dvorano DKD. Ona društva, ki ne bodo zastopana, ne bodo imela več pravice do uporabe omenjenih prostorov. — Upravitelj. S. D. A- Vsi dirkači kateri nameravajo dirkati.v nedeljo 21. t. m, v Postojni. (Proga: Postojna, Senožeče, Sežana, Tomaj, Štanjel, Št. Vid, Razdrto, Postojna povprečno 85 km.) Naj se javijo čim preje pri gos. predsedniku A. Podbršček, Via Torre bianca št. 39/1, da s« jife pravočasno javi. D. K. N. Tommaseo. Danes točno ob 4.45 redna odborova seja. Vsi odborniki so napTO-šeni, da se seje udeležijo. — Predsednik, «Športno-izobraževalni krožek» pri Sv. M. Magdaleni — Trst. Danes ob 8.30 zvečer redni sestanek. Vpisujejo se tudi novi člani. Pol ure pred sestankom se vrši odborova seja. , Planinsko društvo ima danes zvečer ob 19.30 redno odborovo sejo v pisarni g, predsednika. Iz tržaške ga živil Ljubosumna ženska zlila iz maščevanja kar-bolno kislino proti 3 osebam. V neki gostilni pri glavni pošti so bili zbrani v nedeljo zvečer med drugimi gosti tudi Vivoda Katerina, stara 30 let, stanujoča v ulici Milano št. 13, in brata Kari in Fran Siberna, prvi star 35, drugi pa 38 let, oba stanujoča v ulici Milano št. 13. Vsi trije so sedeli pri mizi pri vratih ter se pogovarjali o tem in onem. Okoli 11. ure je stopila v gostilniško scrbo 31-letna Amalija Torba-rino, stanujoča v ulici Valdirivo št. 21, ter zlila proti družbi precejšnjo količino karbolne kisline, Vse tri osebe so ostale hudo ožgane po celem telesu, nabolj pa je bila ožgana Vivoda. Torbarinijeva je storila to dejanje iz jeze in ljubosumnosti. Sedaj si hladi jezo v zaporu v ulici Coroneo. Poskusen samomor. V nedeljo ob prvih jutranjih urah si je hotela vzeti življenje v svojem stanovanju v ulici Molino a Vento zasebnica Marija Peruzzi, stara 29 let. V ta namen je zavžila precejšnjo količino sublimata. Prepeljali so jo v težkem stanju v mest. bolnišnico. Življenje si je hotela vzeti radi nesrečnih družinskih razmer. Trije slučaji blaznosti. V nedeljo zvečer se je sprehajal po pomolu «Pescheria» neki blazen mož, ki je bil popolnoma nag. Prišel je Tre-ves in ga prepeljal v opazovalnico mestne bolnišnice. — Na trgu Unita je zblaznel neki Robert R.t star 46 let. Tudi njega so prepeljali v opazovalnico. — Tudi nekemu Antonu P.t staremu 27 let, se je zmešala pamet. Tragičen samomor: vratar skofcfl is četrtega nadstropja ter ostal na mestu mrtev. V vlažnem in zaduhlem stanovanju, v četrtem nadstropju hiše št. 39 v ulici Coroneo je živel v bolezni in črni bedi vratar Vincenc Cipriani; bilo mu je skoraj sedemdeset let. Cipriani je nastopal v svoji mladosti po raznih večjih gledališčih kot operni pevec; — bil je izvrsten basist. Na svoja stara leta pa je zapustil gledališča ter šel za vratarja v omenjeno hišo. Nekoliko let potem se mu je še dobro godilo, ker je imel razne postranske zaslužke. V zadnjem času pa je potrkala na vrata neizprosna bolezen in za njo črna beda. Toda bolnik ni obupal; upal je, da se bo še vse obrnilo na bolje. V zadnjem tednu pa je sprevidel, da bo moral ostati privezan k postelji do smrtne ure. Bolnika je premagal vsled tega obup in je prišel končno do zaključka, da je najbolje, da si sam poišče smrt. In res, tako je tudi storil. Včeraj po noči se je z veliko težavo spravil s postelje; nato je stopil na okno ter se vrgel na spodajležeče dvorišče. Drugo jutro so ga našli stanovalci mrtvega, z razklano glavo. —-Truplo pokojnega vratarja je bila prepeljano v" mrtvašnico mestne bolnišnice. Težka nesreča v Grljno, V Grijanu, kjer delajo novo cesto v Tržič, se je pripetila včeraj popoldne težka nesreča. Delavec Tomaž Jasetič, star 25 let, stanujoč na Prošeku št. 57, j« kopal ob vznožju griča. Pri tem pa se je utrgala stena in se mu zvalila na noge ter mu jih težko poškodovala. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Še eaa težka nesreča. Pozneje se je zgodila pod Skednjem še ena velika nesrsča. Zidar Andrej Ritrer, star 56 let, je padel pri delu z nekega zida na lesnem trgu pod Skednjem ter zadobil težke zunanje in notranje poškodbe. Tudi njega so prepeljali v mestno bolnišnico. Zverinski človek. Elektricist Roman Zanmi, star 45 let, je v nedeljo zvabil komaj 15 letno Amelijo B.t iz Milj, v svoje stanovanje v ulici Gatteri. V stanovanju ji je grozil z revolverjem, končno jo je pa slekel ter jo tako zapodili iz stanovanja. Čim so stanovalci ir.vedeli o tem početju so hoteli linčati zverinskega elektri-cista. Ob pravem času pa so prihiteli orožniki in ga iztrgali iz rok ogorčenega ljudstva. Nato so ga peljali v zapor. Za njim je vrvelo mlado in stan Vesti z Gorlikega Videm fa> rad ramami vta Gorici Včeraj je izšla 2. številka aovega tednika «L'Isan-zo». Kot je razvidno iz te številke, je bil urednik lista g. Granani pozvan od političnega tajniška goriškega fašja od v. Ca; prare, da obrazloži program delovanja, ki ga misli Kst razvijati in da opredeli svoje politično stališče v zvezi z izidom lista. G. Graziani je izjavil političnemu tajniku, da je in da ostane fašist, vsled česar pa nikakor ne misli ustaviti izdajanja lista, ki prav nič ne nasprotuje strankini disciplini, ampak se samo bori za zakonite pravice zmučene Gorice. Od v. Caprara je nato izjavil, da bo o tem razgovoru poročal višjim organom stranke. Videmski oblastniki so hoteli list udušiti, še predno je izšel, kar pa se jim ni posrečilo. Ni izključeno, da bodo hoteli sedaj zamašiti g. Graziani-ju oziroma Gorici usta s pomočjo strankine discipline. Požar v Volčah. V nedeljo zvečer se je vnela v Avčah hiša g. Josipa Fortunat. Ogenj se je prav kmalu razširil ter vpepelil tudi sosednje barake. Združenemu naporu kanalskih ognjegascev, finančnih stražnikov in prebivalstva se je posrečilo ogenj omejiti. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora. Pokrajinski upravni odbor v Vidmu je na svoji seji z dne 9. septembra obravnaval sledeče zadeve naših občin: Odobril je tržni pravilnik meeta Gorica, kakor tudi znižanje pristojbine za vodo, potrebno za plavalni basen v mestni kopeli; odobril je tarifo za ob javne pristojbine občine Miren; odobril je pravilnike in tarife občin Ponikve in Ukve glede pristojbin na vozila -in služinčad; konečno je odobril davčni konsorcij v Kanalu. Odobritev stavbenega reda občin Medana in Bi-Ijana je bila odložena. Zaostali davki. V sredo zvečer se je vršil, kot smo že poročali, v prostorih «Goriške industrijske zveze* sestanek, na katerem je deputacija podala poročilo o v Rimu doseženih uspehih. Kot izhaja iz tega poro* čila — v nasprotju s tem, kar se je pred dnevi govorilo —, so ti uspehi zelo malenkostni, kajti deputacija ni dosegla v Rimu nikakega, tudi ne delnega, črtanja zaostalih davkov, temveč le revizijo vseh onih slučajev, v katerih že odmerjeni davki presegajo davčno silo obremenjenih davkoplačevalcev, Natančnejša pojasnila in navodila se dobe pri goriški trgovsko-obrtni zvezi. Moja popotna torba. (Iz Tolmina.) Truden sem se odpočil v neki kavarni v Tolminu. Brž sem zaslišal precej glasno kritiziranje v temu gorskemu kraju, med drugim tudi to: Kako- hočeš, da se ustanovi oz. obnovi podružnica «Šol. društva*, ko pa ima celo ena gospa odbornica svojega otroka v otroškem vrtcu «Lege Nazionale*. nale». Pomislil sem in tužno mi je bilo pri srcu. Značilno! Popotnik. Vesti iz Istre Kozina. Pri koncertu, ki se priredi v nedeljo 21. t. m, ob 16, uri, izvaja del zbora učiteljske Zveze |iajna» m si je s tem priboril letošnje slovansko prvenstvo. Uspehi (posameznih dirkače^-nmagovalcev, ki so prispeli na cflj v maksimalnem času, so sledeči: 1) Komar Ignac (sp. krožek .Postojna») ob 2 uri 30* 6*k". 2} Gorici« Emil («Jadran», Vi4ojba) ob 2. uri 45' 3) Bajč Franc (Skai, Ajdovščina) ob 2. uri 50' 55»/»; x t „ 4) Gazzaroli Josip (-Postojna*) ob 3. uri 5' 19"* 5) Kalin Drago lAdria) ob 3. uri 10' 49"; 6) Nanut Andrej (»Jadran*, Vrtojba) ob 3. uri 17' 10"; t - 7) Trampuž Stanko («Adria») ob 3. uri 27 ; 8) Daneu Karol (Adria) ob 3. uri 19' 2". Po maksimalnem času so prišli med prvimi Kek Maks (Qlymp, Opatija), Budihna (Adria), Piščanc (Adria), Primožič (Ak. fer. dr. «Adrija» Gorica). Prvi zmagovalec in slovanski kolesarski prvak v Julijski Krajini Komar Ignac je prevozil progo 140 km v 4. urah in 45 minutah in delal povprečno 29.46 km na uro. Izid dirke se je odločil, kakor je razvidno iz časovnega reda prihodov zmagovalcev, na progi St. Vid — Razdrto. Komar in Gorkič, ki sta prišla prva ua VTh, sta tudi prva prispela na cilj. Med incidenti, ki so se pripetili med dirko, naj omenimo, da je padel GazzaroK Josip v Sesljanu vsled slabe ceste ter se le neznatno pobil, tako da je kljub temu nadaljeval, Od Prošeka do Gabrij pri Mirnu je bila cesta sploh precej slaba. Mnogim kolesarjem so bile preluknjane gume in črevesa na kolesih. V Jamljah I se je Rupel Milanu tako pokvarilo kolo, da ni mogel nadaljevati. Drugih važnih incidentov in bilo. i Po dirki se je vršila na vrtu Narodnega doma lepo uspela veselica, pri kateri sta sodelovala pevsko društvo «Kolo» in svetoivanski pevski zbor, ki sta žela obilo odobravanja na koncu vsake pevske točke. Nastopi obeh moških zborov je bil v vsakem oziru izboren. Pri veselici je svirala izvrstna barkovljanska mladinska godba, ki je s svojim preciznim izvajanjem raznih komadov vzdrževala med občinstvom praznično razpoloženje. Ta številna in dobro ! opremljena godba spada brez dvoma med naj-| boljše naše godbe. Žela je obilo odobravanja posebno pa ji je občinstvo navdušeno ploskalo, ko je svirala venček slovanskih narodnih pesmi. Središče veselice je bila uradna razglasitev j izida dirke in razdelitev daril zmagovalcem. Predsednik športnega društva «Adria > g. Podbršček je imel kratek, toda lep in jedrnat govor, v katerem je čestital letošnjim zmagovalcem obenem pa pozival ostale, naj nikakor ne zgubijo poguma, temveč naj se pripravijo, da stopijo prihodnje leto s še večjo vztrajnostjo v boj za prvenstvo. Nato so bila razdeljena zmagovalcem ob burnem ploskanju občinstva da-! rila, ki so bila v našem Kstu že opisana. Zabava se je potem nadaljevala m je trajalo vese-i lično razpoloženje do pozno v noč. Posebej pa moramo še omeniti šaljive dirke, ki so nudile občinstvu obtfo zabave združene s salvami smeha. Vsi udeležnrki veselice so hoteli videti skupino gospodrčen, ki so dirkale z jajcem v žlici, dalje dirko dveh oseb s tremi nogami in tekmo v žaklju. Ta točka sporeda je bila brezdvomno najzabavnejša na veselici. Dirka za slovansko prvenstvo Julijske Kra* jine je uspela v vsakem oziru sijajno. Naj gredo prirediteljem — športnemu drui štvu «Adria» in njega neumornemu pretUednij ku g, Podbrščeku — naše najiskreoe)£e čestitoj ke in vse priznanje. Nedeljski uspeh naj jim bo v spodbudo na poti, ki pelje k novim zmagam .športne mish in k novim poletom naših vrlih; športnikov, •Športni klub Postojna« priredi dne 21. »ep* tembra t. 1. kolesarsko dirko na progi Postoj? na, Razdrto. Senožeče, Štorje, Sežana, Toanaj^ Dutovlje, Kopriva, Štanjel, Manče, St. Vid,: Razdrto, Postojna, skupno 85 km. Dirka se po sledečem pravilniku: Dirkajo lahko vsi, ki so člani Slovanskih športnih klubov Julijske Krajine, katera obsto-j ja najmanj 1 mesec. 1) Odhod iz Postojne izpred trga prt d \ jhar ; jevim Spomenikom ob 1.30 popoldne- kit r»o i tudi cilj. Vsi dirkači naj se zglase pol ure pred odhod om na statu. 2) Kontrolne postaje bodo: v Sežani, kjer se mora vsakdo podpisati, in na-križišču Vipavske ■ ceste, kjer se odda kontrolni listek, 3) Maksimalni čas je določen 40 minut po pr-vodošlem. 4) Dirka se vrši ob vsakem vremenu. 5) Menjava koles je dovoljena. ( 6) Vozi se na lastno odgovornost, za ev*n-tuelne poškodbe društvo ne odgovarja. 7) Prepovedana je vsaka alenacija. 8) Vpisnina znaša L 3.— in L 1.— za številko katera se po vrnitvi številke vrne Morebitne pritožbe je vložiti pismeno s priloi' L 5.— najmanj pol ure po dirki. Vsak dir) . r* mora ravnati po zgoraj omenjenem pra\ sicer bo disklasifi-ciran. Prijave sprejema do 20, t. m. društveni laj-« nik Sever Janko, Postojna. Darila: 1. krasna srebrna doza za ci£urt~U* 2. zlato stilografično pero, 3. precizijska ura, 4. pisalna oprava, 5. c-evka za kolo, 6. srebrna medalja z diplomo. Ker je to prva večja kolesarska dirka -Spnt-nega kluba Postojna*, hi katere namen je zbuditi zanimanje za kolesarski sport, se prosijo vsa slovanska športna društva, da se dirki v polnem številu udeleže; obenem naj javijo, kje b: bilo posamezno društvo pripravljeno prevzeti ob progi kontrolo. Po dirki se vrši družabni večer v Holel Pa-ternost, kjer se tudi razdele nagrade. Poslano*) oB7 IZJAVA. Podpisani izjavljam, da ne prevzamem nikake odgovornosti za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Antonija Udovič roj. Milkovič v svojem aH v imenu svojih otrok. SV. IVAN, dne 16. septembra 1924. (567) Ivan Marija Udovič. Za Članke pod tem naslovom odgovarja ur*4» aifttvo U toliko kolikor mu zakon veleva. Vsem, ki so n»m na katerikoli naein nudili tolažbe v naši težki nesreči, ob i*f. ubi našega ljubega Mali oglasi DANILA izrekame svojo najsrčnejšo zahvalo! Zahvaljujemo se predvsem gosp dr. Justn PertoU' ki se je z brezprimerno požrtvovalnostjo trudil, da bi l OM w rvv»aa a ^ " • —" ' — - —--- reftil mlado življenje, vi?. OdSCKU nurt-ilt . ^.. --------- -----rf----_ ' • . k večnemu pofiitku. vsem darov.ilkam cvetje, nosilkam m nomlcera vencev m cvet,.*, posebno Številni mali deei. ki jo dragi pokojnik tako zelo ljubil, gg. govornikoma, vsem sosedom in znancem, ki so nam požtvovalno nudili svojo pomoč za časa fcolezn. m ob fcmrti in vsem, ki so nam Likaz*li svoje soCutj« bod^i z ude ekbo pr. po^rehn al» na katerikoli način, vsem tisočera bvala! D»ui»na Josipa PertOi-a « Barkovljan. UREDNIK išče zračno in svetlo sobo (s hrano) pri mirni družini v bližini tiskarne Edinost. Ponudbe na upravništvo pod *Mir», 1140 BABICA, aviorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via GiuHa 29. 968 KRONE Ut. 1.92. zine po it. 1.92, goldinaru 5.15. Večje ugodnih cenah. Vta Pondares 1DĐO-6-1. 20 PLETILNI stroj, za nogavice, «e proda. Naslov pri upravni**vu__ Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupnje Zlatarno Albert Povil i Lepo posestvo pri Selcab se zelo ugodno proda. Obstoječe »z eru r stropne zidane hiše z gostilno in trgov obsežnega vrta in tlveh go/dov, Pojamni.* daje Jurij Jenko, trgovec. Škofja Trs«, Via Mazzlnl 46 (25) SPORT Dirka za slovansko prvenstvo JflHittc Krajine Ob najlepšem vremenu se je vršila ta dirka, ki jo je priredilo športno društvo »Adria» v Trstu. Dirka je hila prirejena za vse kolesarje, ki so včlanjeni v kateremkoli slovanskem društvu, krožku ali prosvetnem društvu, ki goji tudi sport, obstoja najmanj mesec dni in deluje na ozemlju Julijske Krajine. Proga: Barkovlje (»Rumena hiša«), Kootovel, Proaek, Devin, Stivan, Doberdob, Miren, Gorica, Ajševica, Šempas, Cerniče, Cesta, Ajdovščina, Vipava, St. Vid, Razdrto, Senožeče, Divača, Lokev, Bazovica, Ključ, Lovec, po Borštiču k cerkvi pri Sv. Ivanu. Skupaj je merila proga 140 km. Nedeljska dirka je bila potemtakem največja, kar jih je priredilo športno društvo «Adria». Športna društva in druga udruženja, ki so imela pravico do udeležbe pri tej dirki, so se odzvala pozivu «Adrije» v precejšnji meri. Priglasilo se je bilo 29 kolesarjev, kar predstavlja vsekakor lepo število, ako upoštevamo sedanje razmere in predvsem pa morda dejstvo, da se naša mladina posveča že najrazličnejšim panogam sporta in da kolesarstvo že davno ni več edini sport med našim narodom. Posamezna društva so bila t ako-le zastopana: 1) S. D. «Adria*: Jelerič Viktor, Sosič Albert, Malalaa Franc, Bolčič Nazarij, Piičanc Danijel, Budihna Viktor, Gomiliek Zorko, Kralj, Anton, Kalin Drago, Kralj Jo«p, Panhos Ludvik, Daneu Karo), Verginelli Prane, Kodrič Stanislav, Rupel Milan m Trampuž Stanko. 2) Sp. Kr. Pnitnjii ~ Komar Ignac, Gazza-rolH Josip. MLADENK, 37 let star, simpatičen, inteligenten, na detefe, se AeK secnaoiti, z elegantno gospodično, simpatične zunaffjostt, v starosti od 20 — 26 let. V slnčaj« medsebojne harmonije, iecrffev ni izkipačem. Tajnoet — častna zadeva. Dopisi s sliko, Id se vrne, pod «Mladost* na spravoištvo. 1170 BAZOVICA. Redni živinski semenj, dne 20. t. m. se vri* Ujdb tema, da je na isti dan praznik. M12 šfm .fiissnaMM vil m I Jdražba z om j. (29) Trs! - rw Artisti 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar AVTOMOBILSKA PROGA 1 Int - mrva »sta ■ LsijKski im^ ■ %mm - P ::: Sropaia-Mf. ::: OB DELAVNIKIH: I z P- Obertfcu ob 1*— in J* li Iz Trebif „ »i 15 „ 18 15 OBPRAZHIKIH: Iz P. Obercton ob 13—, 14-3« io 1R.J0 Ia Trebit ob 7 —, 13 !5 in '7-3 V NB. Ob delavnikih edina cena L 3*—. 550 Podjetje ROMOLO BftURELLI. na npnppgppgpooooDOPPP D D o d o o p p a □ □□ d □□□□□□□□ □ p pa c a □ a □ a p p p p 0 p »_ 1 p p p a p o p a □ o o BANCA Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. p.^.^.*? -ass^issst9