Izhaja 10. in 25. vsakega meseca.
Leto IH.
Štev. 4.
Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono > posainne številke po 20 h«	»	večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 25. februvarja 1902.	Poštno-hran. št. 849.872
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Kako se prirejajo kmetijske poskušnjc ?
(Nadaljevanje.)
Nikakor ni naloga praktičnega kmetovalca, da bi raziskava! in brskal po čisto znanstvenem polji, (koliko pa jih je tudi, ki bi si mogli privoščiti to zabavo?), še manj je njegova dolžnost, kakor nekateri mislijo, da bi s poskusi preskušal izreke in rezultate raznih učenjakov, je-li so resnični ali ne. Vsega tega mi ne moremo, vendar ako smo si zastavili kako kmetijsko vprašanje in potem napravili načrt, po kojem ga hočemo rešiti, tedaj moramo vselej izhajati od tedaj veljavnega znanstvenega stališča, ob enem pa imeti eno oko vedno uprto na to, kar nas je učila lastna izkušnja.
Ce tega ne storim, ako ne postopam v duhu znanosti, potem je nevarnost, da sploh ne dosežem nikakega rabljivega rezultata ali da morda takega, ki je vže davno znan, za koji smo torej prav po nepotrebnem potrosili delo in čas.
Toda govori naj raje zgled, ki več pove, nego deset učenih stavkov. Recimo, da hočemo preskušati razna gnojila pri grahu. Grah spada med metuljčniee, in
vsak gospodar, ki je le trohico iz-vežban v znanstvenem kmetijstvu ali ki vsaj pridno čita kmetijske časopise, dobro ve, da razne stročnice in metuljčniee, fižol, detelje, seradela, volčji bob itd. ne po-rajtajo dosti za drago dušikovo gnojilo, ki jim ga damo v gnoju ali dragocenem solitar ker si ga vzamejo lahko za potrebo iz zraka, kar sicer uči tudi pozorno in odprto kmetovalčevo oko. Na drugi strani pa je znano, da utegne biti grah za gnojitev s fosforno kislino in kalijem hvaležen.
Zato pameten gospodar pri svojih poskusili z grahom ne bo rabil dušičnatili gnojil nič ali le prav malo, pač pa fosfate in kalijeve soli; raztegnil bo morda še svojo radovednost na vprašanje, katere vrste fosfatnih gnojil da se najbolje obnašajo, pri tem se pa zopet oziral na vse, kar učita znanost in skušnja v zadržanju raznih fosfatov na različnih zemljah.
Predno hoče učenjak obdelati kako znanstveno vprašanje, se mora seznaniti z vsemi deli onih prednikov, ki so vže zastavili svoje sile za rešitev dotične uganjke, ravno tako gospodar: tudi on se mora pri svojem poskusnem delovanji pobrinuti za varno podlago, ki je znanost in pa posknšnja iz svežega življenja.
3.	Predno pričneš s svojim poskusom, kakor tudi celi čas med poskusom, glej in pazi natančno na vse okolnosti in pogoje, ki vplivajo na poskus tvojega rastlinstva.
Sem spada pred vsem podnebje, posebno pa okolnost, kako se razdeljuje množina padavin (dežja, rose, snega itd.) v štirih letnih in koliko časa potrebuje kaka rastlina za svojo rast. Na to se je treba ozirati vže pred začetkom poskusa in za časa poskusa je treba kolikor moč natančno opazovati podnebne in zračne izpremembe (toplino, zračni tlak, vetrovje itd.), kajti ravno vreme ima lahko največji vpliv na končni izid našega poskusa.
Ozirati se je dalje na zemljišče, ni dovolj, poznati samo občno njegovo gospodarsko razredbo (klasifikacijo), kakovost orne zemlje in spodnjih plastij, njegovo geognostično ali zemljeslovno kakovost, ampak poskuševalec bi se imel tudi potruditi, da pogleda svoji zemlji v „dno duše“, hočem reči, da si preskrbi tudi kemično in mehanično analizo ali razkroj svoje zemlje.
Vpoštevati je pa tudi način, po katerem se je rabila dotična zemlja ravno pretečena leta; saj tega ni treba na dolgo in široko razlagati, da ima tudi ta zelo velik vpliv na rast posameznih
rastlin in na učinkovanje različnih gnojil.
Samoumevno je, da stori gospodar popolnoma pravilno, ako si obrne v prid tudi vse one skušnje, katere si je vže sam pridobil pri rastlini, s katero dela poskuse, skušnje na pr. v ozir oranja, ozir časa in načina obde-lavanja itd. Cim več takih dobrih skušenj ima, toliko bolj bo zadovoljen s svojo rastlino.
Zelo priporočam slednjič, da vsameš za svoj poskus, n. pr. za gnojilni poskus le tako rastlino, ki je kolikor moč malo odvisna od raznih slučajnosti v tvojem kraju in od katere je še najgoto-veje pričakovati normalnega (primernega) pridelka.
4.	Kmetovalec mora pri izvršitvi svoje poskušnje izbrati tak način ali metodo, da bo cilj svoje poskušnje tudi dosegel t. j. da dobi jasen odgovor na stavljeno vprašanje. Kako neki dosežeš to?
To dosežeš s tem, da daš vsem parcelam poskusnega polja popolnoma enake pogoje za rast, mej seboj se loči oddelek od oddelka le v toliko, da prvi ima, drugi pa nima onega činitelja, koji ravno preskušamo. Na tem načelu slone vsi znanstveni poskusi, pa tudi praktične poskušnje ga ne smejo zanemariti.
Ako torej hočemo na pr. s poskusom določiti, je-li potreba v kakem gospodarstvu gnojiti s fosforno kislino, tedaj je treba z vsemi parcelami popolnoma enako ravnati, kar tiče zemljo, prejšnji sadež, vrsto žita, količino semena, čas žetve, način sejanja, obdela-vanja, žetve itd., edini razloček mej parcelami je ta, da se nekaterim parcelam da vrhu vsega še gnojilo s fosforno kislino, drugim pa ne.
Le tedaj, ako stavimo vprašanje kolikor moč priprosto in jasno (kakor smo vže enkrat poročali) in pri tem strogo pazimo na to, da so vsi činitelji, ki vplivajo na rast, popolnoma enaki, iz-
vzemši onega, ki ga ravno preskušamo, le tedaj dobimo popolnoma določen nedvoumen odgovor. Takega jasnega odgovora bi v gorenjem slučaju na pr. ne dobili, ako bi primerjali negnojene parcele samo z drugimi parcelami, ki smo jih zagnojili s čilskim solitrom in superfosfatom. Ako bi namreč bil na teh parcelah pridelek večji, bi ne mogli vedeti od kod? Je-li se imamo za večji pridelek zahvaliti učinku dušika ali fosforne kisline ali obeli skupaj?
Ravno tako je popolnoma ne-nepravilno, ako primerjajoč več rastlinskih vrst, nekatere izmej njih pognojimo, druge pa ne. Potem jih namreč ne moremo več mej seboj primerjati. Take napake nahajamo pri poskusih na kmetih prav pogostoma, posebno kadar se delajo ob enem gnojilni in vrstni poskusi in te napake so vzrok mnogih protislovij in neum-Ijivih rezultatov.
5.	Način naših poskusov mora biti tak, da nam je porok za pravilnost dobljenih rezultatov. To je pa le tedaj, ako ima poskus v sebi vže tudi kontrolo vspeha, kar se doseže v istini s tem, da pustimo dotični činitelj, ki ga preskušamo, učinkovati opetovano, ne pa samo enkrat. Ako so učinki v vseh slučajih istega smisla, nam to lahko služi v dokaz, da je naš vspeh resničen in pravilen, če pa naletimo na protislovja, nam kaže to precej na nepravilnosti, ki so se pripetile in ki zahtevajo, da poskus z nova ponovimo. Vzemimo zopet gorenji zgled: ni zadosti, da nam da ena s fosforno kislino gnojena parcela večji pridelek nego druga negnojena, ampak biti mora več takih pognojenih parcel, ki dado večje pridelke v razmerju z več nepognojenimi. Ako se to ne zgodi, sklepamo lahko, da se nam je poskus ponesrečil. Po tem takem obstoji in mora obstati vsak poskus iz več manjših poskusov, drug poleg drugega, ki morajo dati vsi isti rezultat.
6.	Samo ob sebi se umeje, da moramo vse rastlinstvo vseh parcel neprestano opazovati, da vidimo kakšen je učinek v posameznih obrokih njihovega razvoja, zlasti pa, da si zaznamujemo vsako poškodbo, naj bo taka ali drugačna, vsled katere lahko trpe naše rastline. Tako opazovanje nam mnogokrat pojasni dogodke, ki bi si jih sicer ne mogli razložiti in reši marsikak poskus, ki bi ga sicer vtegnili smatrati ponesrečenim.
7.	Posebno skrb je obračati na to, da kar se da natančno stehtamo pridelke posameznih parcel, ki jih med seboj primerjamo. Vse pridelke je treba stehtati natančno in seveda v popolnoma enakem stanju, edina tehtnica nam ostro zariše vspeh žetve na posameznih parcelah, zato je Čisto napačen svet, ki se mnogokrat čuje, češ da popolnoma zadostuje, ako se žetev preceni po tem, kako je rast in videz naših rastlin in da se tehtnica lahko prihrani. Mnogi poskusi nam pričajo, da so bila žitišča vsled gnojitve začasa rasti temnejša in na videz bujnejša, slednjič pa le niso dala boljše žetve. Ni vse zlato, kar se sveti in videz mnogokrat vara, kakor ve vsak izkušen gospodar, in dasi se da večkrat pretežnost kake žetve nad drugo na prvi pogled določiti, vendar to zadostuje za vprašanje o rentabilnosti poskusa to je na vprašanje: ali se denar za gnojilo, ki je provzročilo toliko boljšo žetev tudi izplača ali ne.
Vzorno gnojišče.
Po mnogih krajih mora imeti dobro in pravilno gnojišče sledeče lastnosti:
Leži naj kar se da na pripravnem kraju, blizu hleva; paziti je tudi, da je nakladanje in odvažanje lagodno in pripravno; če le mogoče, bodi gnojišče v v senci, drugače naj se senca pre-
— 51 -
skrbi s košatim drevjem. Kolika naj bo velikost gnojišča?
Po gospodarskih razmerah naj pride na vsako odraslo govedo tri do štiri metre v kvadrat, če računamo pri živini po 500 kg na glavo. Globina pod zemeljskim površjem naj znaša */2 do 3ji m, kakor smo vzeli ploskev na širjavo nekoliko večjo ali manjšo; tudi naj ima gnojišče na okrog čisto nizek zid. Oblika naj bo čveterokot z zaokroženimi ogli. Tla na noben način ne smejo prepuščati vode in se napravijo iz 10 do 20 cm debele ilovice ali nepropustne gline, na katero se napravi še tlak iz opeke z majhnimi špranjami; beton je seveda še gotovejši. Padec tlaka gnojišč-nega proti gnojnični jami naj bo čisto majben, največ V/2 cm na vsaki meter. Podnebna voda iz okolice se ne sme stekati na gnojišče. Zato naj bo (kjer ni nič zidu) okrog in okrog gnojišča speljan mal jarek, ki vodi proč od gnojišča.
Vsako gnojišče mora imeti gnojnično jamo, ki naj bo kolikor moč na pripravnem mestu. Prostora naj ima ta jama kakih 6 kubičnih metrov na 10 glav živine po 500 kg žive teže. Pod gnoj-nične jame ne sme ležati čez 1 */2 m pod gnojiščnim tlakom; stene in tla imajo biti vsekako neprodirna za močo. Da mora biti gnojnična jama na zvunaj dobro zaprta z debelimi deskami, zato ni treba nobenega dokaza. Saj so se pri odprtih jamah pripetile vže velike nesreče pri ljudeh in živini. V gnojnični jami naj bo gnojnična sesalka, priprosta sicer, pa dobre sestave, ki je kos svoji nalogi.
Kmet. tednik.
Pridelovanje krme na polji.
Sedanje gospodarske razmere kažejo, da je najboljše za kmeto-valca, ako redi mnogo živine, za kar pa sc je treba preskrbeti z zadostno krmo. Spreminjevanje
njiv v travnike se še nekako z nezaupanjem gleda, temu so mnogo kriva slaba travniška semena, kajti pri nakupu se večinoma gleda na ceno, ne pa na dobroto blaga. Toda delavske razmere bodo silile posestnike, da prirede njive v travnike, kajti pridelovanje žita pri dražili plačah onemogoči obstanek kmetij popolnoma.
Pri naročitvi semen, naj se ozira v prvi vrsti, kaka je zemlja, ali je peščena, rahla, ilovnata ali obratno vlažna, težka itd. Potem se je treba ozirati na namen, katerega hočemo doseči, ali želimo mešanico samo za 1 do 2 leti, ali lucerno za svežo krmo ali travnik za kratko ali pa za stalno. Na mnogih krajih, kjer vspeva domača detelja slabo, je vedno bolje primešati še kako hitro rastočo travo," kakor laško ljuliko ali mačji rep. Na težkej, vlaž-nej zemlji je dobro, domačo deteljo nadomestiti s švedsko. Najboljši vspeh dosežemo, ako zmešamo obe detelji in obe travi. Pridelek zmesi je gotov in se ni bati kake pozebline ali kacega plevela, kakor predenice. Krma iz tacih zmesij je tudi boljša od same detelje. Ako želimo dvojno zmes, tedaj se vzame z 1 ha:
1.	za rahlo zemljo: domače detelje 20 kg, laške ljulike 8 kg.
2.	za težko zemljo: domače detelje 20 kg, mačjega repa 3 kg.
3.	za težko, vlažno zemljo: švedske detelje 12 kg, mačjega repa 3 kg.
Najbolja pa je zmes iz vseh 4 vrst in sicer: domače detelje IG kg, švedske detetelje 4 kg mačjega repa 3 kg, laške ljulike 6 kg.
Za svežo krmo pa je prevažna rastlina lucerna, ki lahko raste z najboljšim vspehom 20 let, ako pravilno ž njo ravnamo. Najboljše gnojilo za lucerno je pepel, cestnek, med umetnimi gnojili žlindra, superfosfat pomešan s kalijevo soljo, v mnogih krajih, kjer je revna zemlja na apnencu, pa
je prevažno gnojilo navadno apno, ki jo posebno pospeši v rasti. Kot najboljša trava, ki naj se jej primeša, se je pokazala pasja trava (Knaulgras), ki hitro raste iu vstraja stalno, kakor lucerna, ne pa laška ljulika, ki izmrje vže v par letih. Vzame naj se 85°/o lucerne in 15°/o pasje trave in sicer za Iha: lucerne 35 kg in pasje trave 8 kg oziroma za 1 mernik prostora lucrne 3'5 kg in pasje trave 0 8 kg. Najboljše lucer-nino seme je francosko, potem italijansko, amerikansko pa slabo za naše razmere. Zato naj se ne gleda pri naročitvi na ceno, nego v prvi vrsti le na blago. Ceno seme se hudo maščuje s slabimi pridelki. Lucerna je zelo važna rastlina kot sveža krma, kakor tudi kot suho seno.
Pri prirejanji njive v travnik za dietno dobo se vzame 1jd detelj, in sicer domača, bela in švedska in 2/3 trav, namreč laška ljulika, francoska in angleška pa-hovka, mačji rep, travniška Minica in pasja trava. Tako prirejeni travniki nam donašajo na
1	ha 70 do 100 meterskih stotov sena, ako rabimo še 2 do 3 q kalijeve soli in 4 do 5 3 žlindre ali
2	do 3 3 superfosfata.
Ker pa gospodarske razmere včasih zahtevajo, da spremenimo njive za vedno v travnike, tedaj moramo pri sestavi trav in detelj paziti na to, da vzamemo one rastline, ki rastejo več let. Za ta namen pride kakih 16 do 20 vrst v gotovih odstotkih v poštev. Stalen travnik je v primeri s dietnim manj plodonosen in kaže le ondi njivo za vedno spremeniti, kjer je zemlja za obdelovanje pretežka ali prestrma.
Tudi bi bila taka naprava umestna, kjer mislimo radi prevelike daljave od posestva njivo v gozd spremeniti, na tak način bi imeli deset let dobro košnjo, med tem časom pa lahko doraste zasajeno drevje.
Kdor želi potrebnih travniških semen, naj se obrne do „Gosp. Zveze“, ki bode imela v zalogi vse blago preiskano od kemične preiskovalne postaje v Ljubljani.
Živinoreja.
Par nagibov za vprego krav.
(Samoljub.)
Vsled vzhodno-evropejske in prekomorske konkurence so grozno padle žitne cene, tako, da časovna in gospodarska zgodovina enacega ne pozna, kar nas sili, da se vedno bolj zatekamo k tako zvanim malim pripomočkom, ki imajo v prvi vrsti namen, da nam pomorejo ceneje pridelovati. Z nizkimi proizvajalnimi stroški hočejo povsodi povzdigniti plodnost gospodarstva. Mi sicer vsa taka mala sredstva, kadar prihajajo iz ust narodnih gospodarjev, gledamo z nekakim nezaupanjem, ker so samo pretveza za oči, da le te ne vidijo, kako bi se dal bolnik korenito in celotno ozdraviti. Vendar pa dobrega sveta z dobrim namenom ne zaničujemo in s tega stališča naj se vzemo sledeči stavki.
Pri vsakem gospodarstvu je nedvojbeno resnično, da množina in kakovost vprežne živine mogočno vpliva na rentabilnost posestva. Samo na sebi je jasno, da čim več glav vozne živine se potrebuje na ploskovno enoto, n. pr. na 5 hektarov, toliko večji so pri sicer enakih razmerah obratni stroški. Največ stane pač naprava in vzdrževanje konj, ako vzamemo v pretres posamezne vrste vozne živine. Njegovo delo je treba najdražje plačati. Bistveno ceneje je volovsko delo in se da mnogokrat računati na polovico cene konjskega dela. V nasprotju s konjem ima vol, tudi ako ga močno rabimo, še vedno svojo ceno za mesarja. Se veliko manj pa stane delo krav, ker je pri njih delo samo postranski vžitek, ki vsled tega jako malo stane.
Poznamo kraj, kjer se računi n. pr. za par konj in delavni dan po 14 kron, za jarem volov po 9—12 kron, in za vprego dveh krav po 7—9 kron.
Za ondotne razmere znašajo stroški za en delavni dan pri dveh kravah:
Zguba mleka 0*798 A# pri prvi in 0 313 kg pri drugi kravi; Ikg po 15'S vinarja (gre v mesto)
znaša................0'lS kron
5°/o amortizacije in 4°/o obresti za 2 komata pri samo 5 tedenskem delu na leto (en komat računjen po 24 kron) .	.	.	0*08	„
Dnina vozniku .	.	2.40	„
Skupaj .	2'66 kron
Iz tega vidimo, da so stroški pri vporabi krav za vožnjo le majhni. Krava nam dela mej domačimi živalmi najceneje.
Kar zadeva majhno zgubo mleka, velja to-le: Povsodi, kjer se mleko porabi v domači hiši, ali pa kjer se prodaja po tolščnih odstotkih ali po maščobi, tam izgube na mleku vsled dela sploh ne smemo računati. Kajti če tudi ima krava nekoliko manj mleka, vendar ne zgubi niti trohice tolšče, to se pravi, iz mleka delavne krave dobimo ravno toliko putra, kakor bi ga dobili, če bi stala krava v hlevu brez dela.
Krava je torej po ceni delavec, in povsodi tam, kjer primanjkuje gospodarju denarja za napravo dražje vozne živine, torej posebno na manjših kmetijah (in take so pri nas v veliki večini) je ona najbolj primerna vozna žival.
Skušnja uči, da se dado krave rabiti skoro za vsako delo, ki je potrebno na manjši kmetiji.
Poljska dela se zlasti na bolj lahki zemlji brez težave opravijo s kravami. Zvezna zemlja zahteva seveda krepkejših sil, tu je vol bolj na mestu.
Za oranje se rabi navadno bolj lahko drevo, lahkotnega sestava, tako zvani kravji plug.
Tudi z valjarjem in z osipal-nikom se kravo dobro porabi.
Manj sposobna je krava za brano, če tudi marsikdo sodi nemara ravno naopak. Učinek brane odvisi namreč v prvi vrsti od hitrice, s katero se vleče brana čez polje. So kraji, kjer še dandanes vlečejo njive v diru. Nekateri pisatelji trdijo, da konj v brani za 20 do 50°/o več velja nego vol, vsled tega, ker pri hitri konjski stopinji branini zobje za toliko bolj drobe kepe. Ako pa rabimo krave za brananje, tedaj bi se priporočala, ako je zemlja za to, lesena brana, kot jo rabijo Sak-sonci.
Tudi voz vleče krava dobro in mirno.
Po zimi jih lahko rabimo za gonitev vitlja (geplja). So kmetije, kjer rabijo krave po več ur (seveda menjaje) na dan, da jim gonijo mlatilnice.
Ako pogledamo statistiko ali uradne zapiske o delavnih kravah, je ta sicer silno pomanjkljiva; vendar pa raste število delavnih krav in to nam kaže, da teži mali kmetovalec po tem, da si kaj prihrani na proizvajalnih stroških. Ker ga hudi časi stiskajo, zamenjava konja z govejo živino, ki mu obdela polje.
Številke pravijo, da se krave najbolj rabijo pri kmetijah, ki merijo 2 do 5 hektarjev, potem v onih z 5 do 10 hektarjev in slednjič v majhnih z 1 do 2 hektarja.
Da se kravje delo mnogo bolj ne razširi, temu napotuje, kakor tolikokrat predsodek, ker mislijo ljudje, da bi bilo zoper stanovsko čast, ako bi vozili s kravami.
Bedarija! Ta ošabnost, ki ji nekateri pravijo s tujo besedo „megalomanij a“, je žal premnogo-krat napotje za dobičkonosnejšo uredbo gospodarstva. Marsikakemu malemu gospodarju bi šlo lažje, ako bi konja prodal in s kravami obdeloval polje, in marsikateri kmetič se je zvrnil v prepad, ker tega ni pravočasno spoznal.
Tu bi se zopet lahko mnogo učili od ameriškega farmovca, ki se loti spoznanega dobrega sredstva ne glede na misel ali nesmisel vsakega bedaeona.
Ne vem, ali nam naj je v tolažbo ali v britkost, da ni samo pri malih kmetovalcih ta čut časti na tako čuden način razvit in iz-omikan; o ne, drugi ljudski sloji imajo trpeti pod celo kopo še mnogo hujših in stokrat osodepol-nejših predsodkov, nego je ravno omenjeni.
Kako se dado krave z vspe-hom porabiti za delo tudi pri večjih gospodarstvih, o tem morda o drugi priliki kaj več.
Slovenčev.
Pitanje zimskih piščancev.
Napisal Petelin ml.
Ravno sedaj je čas za umetno valitev zimskih piščancev in pc-rotninarji, ki upajo veliko dobička, nasajajo v svoje valilnice dobra jajca za valjenje. Ti vzgojevalci ne nameravajo dobiti s tem kokoši zgodnje valitve, ampak samo pipi ščance po zimi, ki jili takoj po valitvi začno pitati, in pitani piščanci po zimi so draga pečenka. Oddajajo se kaj lahko po gostilnah in v prodaj alnice z delikatesami za drag denar. Ker je reja in pitanje zimskih piščancev v resnici opravek, ki jako dobro povrne mali trud in denar, naložen v opravi, zato hočemo to opravilo malo natančneje opisati, kako se s pridom izvrši.
Mislimo si, da smo si nabavili potrebno valivnico in da se ž njo že dobro razumemo, tako da se nam od 100 jajec izpridi petero, največ deset. Ravno so izlezli mladi piški iz lupine; ko so se osušili, jih poberemo iz aparata (valivne priprave) in polagamo v košaro obloženo od znotraj z mehkim perjem; to postavimo na peč (seveda ne žarečo) da se popolnoma osuše in okrepijo. Tu ostanejo skozi 24 ur in ne dobe mej
tem nobene hrane, kar je jako važno, ker žive mej tem časom še od lastnega jajčnega rumenjaka. Na to pridejo piščanci v izrejno ali pitalno kletko. Ta je v manjših razmerah' V/2 metra visoka, V/4 metra široka in 5 do 6 dm globoka; v njo se prav lahko dene 300 do 400 piščancev. Kdor tega še ni videl, bo komaj verjel, da tak prostor zadostuje za tolikšno število. Ta k urnik ima 6 nadstropij in je na sprednji strani z lesenimi palicami zagrajen. Razdalja palčic se ravna po starosti piščancev in se menjava od 2 do 3 */2 cm. Najmlajši piški pridejo v spodnji oddelek; za to so palčice tu oddaljene okrog 2 cm. Vsaki teden pridejo piščanci za en oddelek višje. Na zadnji strani kur-nika je 12 malih vratec, po dve za vsako nadstropje. Ko se kak oddelek snaži, se potisnejo piški v zravenšnji oddelek, ki je še zaprt z vratci in na to se očedijo tla vse nesnage. Na očejena tla potresemo suhega peska, zapremo vrata in očedimo drugo polovico na isti način. Čistiti se mora dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Na sprednji strani so v vsakem oddelku koritca iz kositra ob celi dolžini. Priporočajo se koritca iz cinkovega kositra zato, ker se lahko snažijo in se tudi piča v njih tako lahko ne pokvari, kot pri onih iz lesa.
Preidimo k reji sami!
Takoj v začetku moramo omeniti, da točnost in snaga pospešujeta rast in vspevanje piščancev in da se pri tem prihrani polovica piče. Piča obstoji takoj od 2. dne nadalje iz ovsene kaše in ječmenovega zdrobu, pomešanega z dobrim kislim mlekom v precej gost in trdikast močnik, ki se po-klada malim živalicam 4 do 5krat na dan a popolnoma sveže pripravljen.
Ko so piščanci nekoliko dorasli, zadostuje krmenje zjutraj, opoldne in zvečer; koritce ne sme biti nikdar popolnoma prazno, ker
živali hočejo cel dan žreti. Ko so piščeta stara okoli 4 tedne, jim lahko vržemo nekoliko surovega riža v kletko, ki ga pogoltajo z veliko slastjo.
Zelenja, vode, sploh pijače se pitalnim piščancem ne sme dajati, ker se sicer pitanje zelo zavleče. Zelo dobro in skoro naravnost potrebno je, da piči primešamo nekoliko ribje ali koščene moke, tudi nekoliko fosforno - kislega apna, ki ga potrebujejo piščanci za tvorbo kosti. Ako bi slučajno opazili, da ima večje število piš-kov zelo slabe noge, podobno kot kostolomnica pri goveji živini, pridenimo piči več ribje moke ali fosforno-kislega apna. Preveč pa tega blaga zopet ne smemo vzeti, sicer bi piščanci hitro rastli in dobili perje, mesa pa bi le bore malo nastavili.
Ko so pa piščeta stara 6 tednov, so dobra za na raženj in dajo tim boljšo pečenko, čimmanj perja so dobila dotlej.
Toplina v vzrejnem kurniku naj bo okoli 20°, če imamo goveji ali konjski hlev, lahko postavimo kurnik tj e, ker je v hlevu toplina vedno precej enaka in si s tem prihranimo posebno kurjavo.
Pri umetno izvaljenih piščancih se golazen le redko nahaja in če bi se to zgodilo, poštupaj jih s stolčenim žveplom ali praškom zoper golazen in ponavljaj to po potrebi.
Ako dobi večje število piščancev drisko, se jim poklada kuhan riž, pomešan z mlekom, menjavaj e s preje omenjeno pičo.
Ako so nekateri piški posebno lepi, tako da bi bilo škoda jih zaklati, jim dajmo čez 3 tedne po izvalitvi priliko, da se morejo pri ugodnem vremenu po prostem pregibati. Njihova reja pa je potem drugačna. Poleg preje omenjene piče dobijo tudi vode, mnogo zelenja, zrnja itd. in ne ostanejo v kurniku več.
Pitanje piškov ni prav nič težavno delo in je lahko opravljajo
starejše, slabotne osebe, ki si na ta način lahko veliko prislužijo.
Ker je reja zimskih piščancev pri nas še zelo neznana, zato sem napisal te vrstice, morda se le kaj pomnoži število rediteljev zimskih piščancev, potem bi lahko domačini zalagali domače trge s piščanci, zlasti po večjih mestih, kamor sedaj uvažajo nebrojno število hamburških piškov, bruseljskih pulardov (kopljenih jarčic) in podobnega blaga. Saj bi bilo to edino le nam v prid.
Mlekarstvo in sirarstvo.
Pametna vporaba pinjenca.
Mlekarski svetovalec na Danskem je svoj čas priporočal mle-karniškim voditeljem, da naj pinjenec kolikor se da porabljajo v mlekarni sami, deloma v gospodarstvu, deloma kot pijačo pri vsakem obedu, ker je pinjenec cenejši, redilnejši in zdravejši nego pivo, tudi mora biti v mlekarni sami pinjenec za [pitje vedno na razpolago. Ta svet so povsodi z veseljem sprejeli in strokovnjak vsled tega predlaga, naj bi se ta dobra in cena pijača, ki je tudi zelo redilna, dala v večji meri nego doslej na razpolago širokim ljudskim slojem. Na Danskem se pridela vsaki dan čez */2 milijona Ttg pinjenca, pa večina se porabi za prešiče in tako vnovči ponaj-več z 3/4 do 1 krajcarjem za funt; ako bi bilo možno to množino oddati kot hrano ljudem, bi dobile mlekarne zanjo mnogo več, in veliko število ljudstva bi imelo boljšo in cenejšo hrano, oz. pijačo.
Pinjenec sedanjih mlekarnic je jako popolna pijača; preje, ko smo pinili še vsak zase v latvici in nerodnih pinjah, je bil pinjenec časih dober in okusen, časih pa neslasten in grenak, dočim je sedaj prost vsakih nevarnih jetičnih gli-vič (vsaj tam, kjer se mleko 60 do 80° pasterizuje) s prijetno kiselkastim okusom;
Pinjenec pa ni samo prijetna in hladilna pijača, ampak tudi izvrstna in krepka hrana: 1 liter na pr. ima ravno toliko lahko prebavnih beljakovin kot štiri jajca in zato je čisto naravno, da se čuti nasičenega, kdor se napije pinjenca (seveda zmerno); za mnoge delavce in rokodelce, ki dobivajo celi dan samo suho hrano, bi pinjenec kot pijačo posebno priporočali. Seveda je treba potem tudi s pinjencem prav ravnati, treba ga je koj po pinjenju brez razredčenja z vodo odliti skozi sito, shladiti in tudi do porabe držati na hladnem.
Po „Mlekarskem listu11.
Čebelarstvo.
Skrb za čebele meseca svečana.
Zime tako mehke kot smo jo imeli letos, imajo svoje solnčne, pa tudi svoje senčne strani. Ako nimajo čebele skozi in skozi zdravega bivališča, tedaj lahko nastopi griža, in kjer je v zalogi še mnogo dobrega medu, tu prično matice, zapeljane po toplih žarkih, prezgodaj staviti zalego. Da to potrebuje od sile veliko medu, je splošno znano in kot spomladanski sneg, tako setopi med po satovji v takih panjih. Tako pride polk pred časom ob najboljše moči, predno si je vzgojil dovolj krepkega, novega zaroda. Iz tega sledi:
Čebelar si prizadevaj, da zabraniš to škodljivo prezgodnjo zalego. To dosežeš, ako panje pridno zračiš, da zimsko zapažo okrog panjev deloma ali popolno odstraniš in da provzročiš nekoliko prepiha skozi panje.
Če se bojiš, da čebele mnogo jedo in da bodo z medom preje, nego po navadi pri kraji, tedaj pokladaj kosce kandisovega sladkorja, nekoliko z vodo navlažene, v bližino gnjezda; če imaš panje z okviri in na vrhu veho, je to jako pripravno.
Tudi napajanje je spomladi velikega pomena. Pitanje zaloge potrebuje namreč mnogo vode, ki je čebele pri ostrem vremenu ne morejo znašati od zunaj, vsled tega trpi zalega.
Zato je priporočati, da jim čebelar sam postreže s prekuhano vodo. Vzemi stekleno posodo s precej širokim vratom (kakoršne imajo na pr. po mestih za vkuhano sadje), zlij notri vodo in preveži vrat s precej gostim platnom, skozi katero potem voda počasi rosi iz poveznene steklenice postavljene nad veho.
Ako vidiš nekega lepega dne, da se čebele praše veselo se dvigajoč v solnčni zrak pred uljnja-kom, potem očisti s strguljo, ki jo imaš nalašč v ta namen, pri vseh panjih dno, da odstraniš mrtve čebele in razno nesnago, ki se je nabrala čez zimo, zlasti voščena meljava in drugo. Pri tem pazi posebno na to, je-li ne ugledaš mej to meljavo kake mrtve ličinke (čisto mladostne čebele); ako ugledao katero,, lahko iz tega z mirnim srcem sklepaš, da je gospodinja v tem panju zdrava.
Vališče kolikor se da zoži, pri dzierzonovanih panjih prosto s tem, da odstraniš prazne, t. j. neobsedene sate; vsled zoženega prostora sede čebele na gorkem in valitev, ali reja zalege se vrši popolnoma v naravnem tiru in pravilno.
Lahko bi mi kdo ugovarjal, češ da sam sebi ugovarjam, ker sem bil še pred kratkim zoper zgodnjo zalego. Stvar pa je ta.
Samo meseca jamivarija, pa do okrog 20. februvarja nam zalega ni všeč, od tega časa naprej pa jo z veseljem pozdravljamo.
Ko so se čebele sprašile in očistile, ima biti čebelarju glavna skrb, delovati na to, da pridejo njegovi polki v spomladansko pašo kar se da močni. Seveda se je ravnati mnogokrat različno, ker so kraji različni ozir prejšnje ali poznejše paše.
55 —
V nekaterih krajih na primer pridelujejo ogrsčico, ki da zelo ugodnjo biro čebeli; če nima čebelar takega kraja v pravem času dovolj čvrste živali, stori bolje, ako pridene močnejšim polkom še zalege in čebel iz slabejših panjev. Le z močnimi polki dosežemo namreč dober vspeh.
Kjer pa nastopi paša pozneje, tam je na mestu, da polke po možnosti izjednačimo, t. j. napravimo enako močne s tem, da silnejšim odvzamemo in slabejšim pride-nemo zalege in čebel.
Gospodar na kmetih lahko veliko stori za zboljšanje čebelne paše, ako le hoče; kako lahko zasadi domači vrt z raznim sadu-nosnim grmovjem kakor: ribez-Ijem, malinjem, bodečim grozdičjem (agrasom), ki dajo po mnogih krajih še prav znaten jagodni dohodek, ki se v mestu dobro plačuje.
Kot poljske sadeže, ki so ob enem medene rastline, priporočamo naslednje: esparzeto (detelja), belo deteljo, ženof, seradelo in facelijo. Kadar sadite ob cestah in potih, ne zabite na sadno drevje v prvi vrsti, lipo, akacijo, javor, ob robovih in bregovih na vrbe, posebno na ivo z lepimi mačicami, tako priljubljeno gostilno naše čebele.	—od.
Gozdarstvo.
Izkoriščanje lesa.
Najnavadnejši čas za sekanje lesa je pač zima, in sicer od srede novembra do srede februvarija ; pri tem hudem mrazu ni dobro sekati, ne samo zato, ker to ni prijetno za prste in nos, ampak tudi, ker postane tak les preveč krhek in razlomen.
Sicer se pa ravna doba sekanja po namenu, tako da lahko zadene vsak letni čas; vrbove šibice na pr. režemo sredi vročega leta, stavbinski les sredi zime in ga pustimo eno leto ležati, da se presuši, veje z listjem za krmo »e sečejo v ubožnik krajih, v Bosni
in na Balkanu sploh, v moravskih Karpatih in drugje v poznem poletju.
Po zimi sekan les je zelo močan in ima hudo vročino, dočim s spomladi sekanim drevjem ni tako in ga je treba kmalu olupiti, da ne gnije.
Les lahko razločujemo v:
1.	Les za kurjavo: trd (bukev, gaber, hrast, jesen, javor, brest, breza, akacija) in mehek (borovec, smreka, mecesen, jelka, jelša, lipa, topol in vrba).
2.	Porabni les: Stavbinski les (za stavbe) in rokodelski les (za različno orodje).
Les za kurjavo v ozir debeline zopet lahko razdelimo v klavni les ali les za polena,, od debla in zelo debelih vej, ako ima čez 10 cm v premeru in se da torej cepiti na dva ali več delov; dalje v okleščeke ali krepela od vej in tankih debel z manj nego 10 cm v premeru, ki ga torej ne cepimo; in slednjič dračje od mladik in slabih vej pod 5 cm premera. Dočim dobimo klavni les, okleščevje in dračje od nadzemeljskega debla, dobimo od spodnjega drevesnega dela štor in korenine v sledečem razmerji odpade na:
polena krepelca
pri hrastu 69°/o „ bukvi 59 „ „ brezi 87 „ „ jelši 83 „ „ boru 72 „ „ smreki 69 „ „ hoji 69 „ Povprečno pride torej pri različnem drevji, ako upoštevamo nadzemeljski in podzemeljski les na 72 „ pri rabi samo nadzemeljskega debla pa pride na 85 „
7°/o
1„
5„
1„
In
In
In
dračje
3°/o 18 „ 3 n 5 n
13 „ 13 „ 13 n
Storovje
21°/o 22 „ 5 n H n
14 „ 17 „ 17 „
15 „
n
Polena in okleščeki se režejo v dolžinah po 1, 0‘8, 0-6 in 0’5 metra; pri tem se imajo drva vedno tako zložiti v skladovnico, da odgovarjajo vselej določenemu številu kubičnih metrov.
Tako mora	biti na	pr.
pri skladovnici	in dolgosti	dolžina
visoki	polen	skladovnice
1 m	1 m	1 m
1 „	0-8 „	v/* „
1 „	0-6 „	l2/s „
1 „	0-5 „	2 „
To mora dobro vedeti ne samo vsaki gozdar, ki les prodaja, ampak še bolj kmet in meščan, ki les kupujeta.
Tržne cene se iz raznih vzrokov zelo razločujejo od prave gorivne vrednosti lesa; imajo pa lesovi te-le vrednosti za kurjavo (to velja seveda le sorazmerno, ako primerjamo les z lesom):
Trdi lesovi. Mehki lesovi.
Bukev .	.	.	. 100	—
gaber .	.	.	. 100	—
cerovec (hrast)	. 100	—
jesen ....	. 100	—
javor .	.	.	. 100	—
brest .	.	.	.	90	—
breza .	.	.	.	85	—
gnilec (hrast) .	.	84	—
bor ....	—	83
akacija .	.	.	.	79	—
smreka .	.	.	. —	76
mecesen .	.	. —	73
jelka .	.	.	. —	69
iva ali mačkovec		
(vrba) .	.	. —	69
lipa ....	. —	68
jerebika .	.	.	. —	61
jelša ....	. —	52
topol .	.	.	. —	50
navadna vrba .	. —	50
Porabni les,	ki se deli v stav	
binski in rokodelski ali obrtni les, se reže v potrebnih dolžinah in kosovih in prodaja po kubičnih metrih, katerih vsebina se izračuni na čisto priprost način tako-le: Ako je deblo na obeh koncih precej enako močno, tedaj se zmeri njegov premer s pomočjo precepa ali „kljupe“ nekako sredi deblove dolžine, ta premer se deli z 2, in ta polovica se množi sama
s seboj, potem s S'14, in potem se z dolžino debla, — kubična vsebina je že tu; vzemimo primer: premer sredi debla bi bil 40 cw?, dolžina debla 20 m, potem je 40/2 = 20 X 20 = 400 400 X 3-14 = 1256 cm8 ali 0‘1256 m2 (vsebina prerezne ploskve debla); ako to prerezno ploskev množimo z deblovo dolžino, dobimo kubično vsebino debla 0-1256 X 20 = 2-5 m3.
Ako je deblo, ki ga merimo na enem koncu znatno tanjše, nego na drugem, si ga mislimo razdeljenega v več enakih kosov, zmerimo premer na sredi vsacega kosa, množimo polovico premera s samo seboj, na to seštejemo zneske (produkte) dobljenih premerov in postopamo v središči teh premerov ravno tako, kot poprej e: če bi bila n. pr. dolžina debla 40 m, premer 1. dela 60 cm, 2. dela 46 cm in 3. dela 20 cm	potem	je
60/2 = 30 X 30 =	900 cmaali	0 09	m2
46/3 = 23 X 23 =	509	„ „	0-0509	„
80/a = 10 X 10=	100	„ H	0 01	„
središče tega je . 0 0503 m2 0-0503 X 3-14 = 0-158 X dolžina debla toraj 0-158 X 40 = 6"3 »n3.
Porabni les služi najraznovrst-nejšim namenom, kakor: .
Suhi stavbeni les za zračne prostore; tak les nam daje smreka, jelka, mecesen, bor, javor, brest, vsekakor tudi jerebika, breza, jelša in za bolj zaduhle prostore (kleti, vodnjake) hrast.
Vodni stavbeni les ima hrast in neolupljen v soku sekan črni (iglnat) les.
Obrtni les za deske, podboje, late (pri kozolcih, ograjah) dobivamo od smreke, jelke, bora, bukve, hrasta, javorja.
Les za vodne cevi od hrasta, borovca, mecesna, smreke in jelše.
Strojni (mašinski) les ima hrast, gaber, bukev, akacija, brest in jesen. Les za ladije da največ hrast in za jarbole mecesen, smreka in bor.
Kolarski les in sicer za osi in platišča dobivamo od bukve,
gabra, bresta, hrasta, jesena in breze; za pesti od hrasta, jesena in bresta; za prečke (špice) od hrasta in jesena; za oje, sore, vage in lestvičnike (lojternike) dobimo les od breze, akacije, jesena, bresta, hrasta in smreke; za smuke (sanice) pri saneh od bukve, hrasta, bresta, breze in jesena; za plug in brano nudi les hrast; za podseke in vlače pri plugu bukev; za plugove ročice hrast, jesen in brest; za samokolnice (tolige, šajtrge) breza, jesen, hrast in bukev.
Sodarski les za suhe sodčeke (za pokanje) iglasto drevje, bukev, breza in topol; za sodove s tekočinami hrast; za brente javor, mecesen ; za vodne čebre, mlečno posodo in podobne stvari iglasto drevje.
Obroče delajo iz brezovih, leskovih , hrastovih in jesenovih palic.
Košarski les za fine pletenine daje ričkova vrba, pletarska in potočna vrba; za bolj grobo robo iva (vrba), leska in borove korenine.
Mizarski les daje javor, jesen, hrast, mecesen, jelka, smreka, bor in topol.
Strugarski les bukev, gaber, breza, javor, jerebika, tisa, brinje in dren.
Rezbarski les za niške, sklede, krožnike, sekalne deske, žlice, komete in sedla daje lipa, javor, bukev, jelša, topol, vrba; za igrače lipa, javor, topol, smreka, cemprin; za tobačnice in pipe breza in maklen.
Gospodarski les za lestve in jasli smreka; za kline (stopnje) mlade smreke in hrasti; za sekire bukev, hrast, jesen, klen; za držala pri motikah, lopatah itd. da les jesen, brest, breza in bukev; za cepce gaber; za senene vile breza in hrast; za podvore (cok-Ije) bukev in breza; za drevesne kole in za hmeljeve preklje mlado črno drevje; za količje po vinogradih hrast, akacija, bor; za fi-
žolovo in grahovo natičje mlado iglnato drevje in tudi veje listnatega drevja (vrba, jelša).
Les za škodlice (strežne): mecesen, krast ali tudi smreka, bor, bukev, jelka in topol.
Les za žveplenke: smreka.
Les za škatlje: smreka.
Les za sita: smreka.
Les za puške: maklen, breza in oreh.
Les za godala: za godala na lok jelka; za pihala: klen in murba.
Kotranski les od: bora, posebno od črnega bora.
Ogljarski les: vsak les, pred vsem pa iglato drevje.
Poleg te koristi s kurivom in porabnim lesom nam daje gozd še tele postranske vžitke:
Listje za krmo, mnogokrat gozdno seno, pašo, steljo, čreslo, ličje in smolo.
Natančneje o teh pridelkih govorimo ob drugi priliki. Ta pregled dohodkov gozda pa nam vže utegne odpreti oči, da spoznamo neprecenljivo važnost gozda, da se učimo ga varovati kot punčico v očesu naše krasne domovine.
Zeleni suknjar.
Vrtnarstvo.
Zgodnje kumare na gredici.
Ako hočemo zunaj na prostem pridelati prav zgodnje kumare, ravnajmo tako-le:
Namočimo potrebna zdrava jedra (peške) 24 ur v vodi in jih vsadimo v prav lahko in dobro prst, kakoršno rabijo vrtnarji za gorke grede, ki si jo pa sami prav lahko napravimo v obliki komposta. To storimo okoli prvega aprila in sicer ne na prostem, ampak peške sadimo v zemljo v lesenih zabojčkih ali skrinjicah v sobi. Predno seme vzkali, pripravimo na vrtu gredice kot po navadi, z edino to spremembo, da napravimo za vsako razstlino posebej jamico. Ko so mlade sadike
dovolj razvite in so se dovolj okrepile, kolikor je potrebno, začnemo presajati in sicer tako, da pride vsaka sadika za 2 ali 3 cm globlje nego je rob pripravljene jamice. Tako čepi vsaka rastlinica v nekakem poglobljenem gnjezdu. Čez vsako jamico položimo kos navadnega stekla (šipe), da vsaj nekoliko zavarujemo še nežne gojenke pred časih prav neprijetnim britjem meseca z zakrivljenim repom.
V bolj gorkih dneh privoščimo rastlinicam svežega zraka s tem, da podložimo šipam lesene palice na strani, ki je obrnjena proč od smeri prihajočega vetra.
Ko se prično sadike dotikati stekla, moramo plošče odvzeti in kumare zagrniti s prstjo notri do prvih peresc (kotiledov).
Kakor iz tega vidimo, ni ta način pridelati zgodnjih kumar niti drag niti težaven, vsaj steklenih plošč od razbitih oken ni tako težko dobiti. Prebivalci iz mestnih okolic na ta način lahko prodajo kumare za 70°/o dražje, nego po navadi; že v prvi polovici junija prineso lahko na trg krasne sadove in v tem času so kumare še dobro iskana zelenjad.
Fr. Šrut v C. F.
Splošno.
Razpis natečaja.
Razpisujejo se na Primorskem tri mesta potovalnih poljedeljskih učiteljev. Za jedno teh mest določen je italijanski, za drugi dve slovenski, oziroma hrvatski učni jezik.
Dolžnosti potovalnih poljedeljskih učiteljev določene so v posebnem službenem navodilu in ob-stojč večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu daje poljudna s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domačega kmetijstva.
Poljedeljski potovalni učitelji nastavijo se pogodbeno in za sedaj za jedno poskušno leto; oni so pomožni organi c. kr. namestništva in se pridelijo eventuelno kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu.
Poljedelski potovalni učitelji dobivajo letnino 1800 kron in stalni potni pavšal 1000 kron, kateri prejemki se izplačujejo vnaprej v mesečnih obrokih.
Po preteku vsakih štirih let popolnoma povoljnega službovanja, poviša se gornja letnina in sicer za štiri štiriletja po 250 kron.
Prosilci za ta mesta vložiti morajo svoje zadostno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja do nadalje 30. marca 1902 pri c. kr. namestništvu.
Oni prosilci, ki so položili skušnjo učiteljske sposobnosti za pouk v kmetjskih šolah ali ono za sadjarstvo in vinarstvo na c. kr. visoki šoli za poljedeljstvo na Dunaju, imajo prednost kakor tudi oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje, drugih deželnih jezikov.
V Trstu, 18. februvarja 1902.
Od c. kr. primorskega namestništva.
Kako spoznaš sveža jajca?
Pred vsem si oglej dotično jajce s pomočjo jajčnega ogledala, samo imeti ga je treba, a si ga sam naredi iz bolj trdega papirja, ki se zvije skupaj, tako da sta oba konca odprta, le da je eden širši od druzega, tako : ali pa je drži v votli roki proti luči; kmalu boš spoznal, če je bilo kako jajce vže nekaj dni pod kokljo ali če je sicer pokaženo.
Ce so bila jajca hranjena na suhem, recimo v otrobih, žaganji, pepelu in podobnem, boš našel, da se je del jajčne tekočine usušil, zračni mehur je večji nego pri svežih jajcih, zato plavajo jajca v
navadni vodi čisto pri vrhu. Jajca, ki so ležala v rezanici so večinoma lahko spoznati po zaduhlem vonju.
Imamo pa tudi sredstva, da lahko preskusimo v koliko je bolj sveže jajce staro. Na pariškem osrednjem trgu, kjer veljajo en do tri dni stara jajca po leti, en do šest dni stara jajca po zimi še za sveža, preskušajo tako-le:
V 1 litru vode stopijo 145 gr soli in spuste jajce notri, najbolje v kaki visoki posodi; če je jajce še-le en dan staro, pade na dno; če je stareje, ne doseže dna; če je staro 3 dni, tedaj plava sredi tekočine; jajce pa, ki je starejše kakor 5 dni pride na vrh in sicer toliko višje, čim starejše je.
Ta poskušnja ima svoj temelj v znanem dejstvu, da skozi drobne luknjice v lupini voda brez prestanka izhlapeva in da postaja vsled tega jajce od dne do dne lažje.
Še bolj zanesljivo bi ravnali, ako bi si napravili dve solni raztopini, prvo s specifično težo r080, drugo s spec. težo 1*060; jajce ki pade v prvi tekočini na dno je brezpogojno sveže: ono ki ne pade sicer v prvi, pač pa v drugi tekočini na dno, je še dobro; če pa tudi v drugi vodi ne pade na dno, se ne sme prodajati kot sveže jajce.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 14.: K. F. v Št. Pri nas rabimo v postu zelo veliko masla, včasih dobimo od kmetic dobro maslo, a večinoma le žarko. Kaj je temu vzrok in kje bi bilo priporočljivo dobro maslo kupiti?
Odgovor 14.: Slabo maslo pride od tod, ker se pusti smetana predolgo nabirati in pri tem postane žarka, kar provzročajo grenke maslene glivice, to so s prostim očesom nevidljiva bitja. Kratko za gospodinjstvo naj velja, v onih hišah, kjer imajo veliko mleka in velikokrat pinijo, tu bo vedno dobro maslo, a obratno v malih kočah, kjer se v 3 tednih enkrat pini, tu bo žarko in nezavžitno. Posebno fino
maslo pa je od centrifugiranega surovega masla, katero se dobi sem ter tja v poletji, ko se blago težje razpečava za primerno ceno.
Vprašanje 15.: A. R. v K. Pri nas nam skote svinje, ki smo jih kupili na sejmu, zelo malo mladičev. Kaj bi bilo temu krivo, da se vemo drugič varovati tacih svinj ?
Odgovor 15.: Plemene svinje na sejmu kupiti je ne lahka uganka, včasih se dobi zelo dobre, a premno-gokrat le slabe, ki vržejo malo mladičev. Nobena vrsta živalij ni tako hudo podvržena „degeneraciji“ kot ravno prešiči, kajti v 2. in 3. rodu plemenjeni v sorodstvu gredo že navadno v nič. Dobre plemene svinje bote imeli, ako se ozirate na sledeče:
Odbirajte plemene svinje, kakor tudi mrjasce le od tacih mater, ki skote po veliko mladičev, tedaj vzemite mladiče od take starke, ki je imela 10 prascev, ne pa 4. Pazite, da ima plemenka veliko siskov, ker se premnogokrat dogodi, da ima več mladičev, kakor pa jih more preživeti. Vodite svinje k takim mrjascem, s kojim nimejo nikacega sorodstva.
Vprašanje 16.: I. N. v N. Katere krave so najbolje za mlečnost?
Odgovor 16: O tej točki natančno odgovarjati, bilo bi tako obširno, da primanjkuje prostora. Kratko naj velja: srednje težke krave so najbolje in dajo po navadi 4krat več mleka kot je telesna teža. Lahke in težke krave pa zastajajo po dokazanih poskusih v množini mleka za srednjimi, tedaj je najboljše rediti krave s težo 520—570 leg, od kojih se namolze letno nad 2000 l pri dobrej krmi in oskrbi.
Pri posestnikih v Batujah in
Selu sredi Vipavske doline dobi se izvrstno novo belo vino. Cene zmerne. Obrne naj na župnika v Batujah, pošta Črniče. Goriško.
VeČ tlSOČ trt vkoromnjene in na zeleno cepljene ima za oddati: France Kerin, posestnik, Sv. Križ št. 36, pri Kostanjevci Dolenjsko.
Amerikanske sajnike ^
Pirc, Ravna št. 1, fara sv. Duh pri Krškem.
Kmetijsko društvo v Gorjah
pri Bledu na Gorenjskem
ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
V Buzetski občini v Istri jedoše
18.000 liti. črnega in 28.000 liti. belega vina na prodaj. P. t. gostilničarji in drugi interesentje naj se obrnejo na županstvo v Buzetu ali pa na tamošnjo društvo za „štednju i zajmove11, katero posreduje prodajo neposredno od producenta.
Za vinogradnike
na podlagi riparia portalis in sicer več vrst: kraljevirfe, rebule, zelenike, rizlinga itd. 100 komadov 18 K, pri večjem odjemstvu tudi ceneje. Jožef Cotič, vinogradnik, Vrhpolje pri Vipavi.
Oglas iz Istre!
kupovanju vina. Opozorujejo se na te trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kureliča.
Priporoča se: S«"",,“""S;
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Refoška liter od 30 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup.
Tlffl 7Pli da svoju obitelj oskrbi pravim i ivu ACii, | narjivgjtim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gainulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija.
Kdorželi dobro,pristno istersko
Vinn kupih, obrne naj se na preč. gosp. v,,,u JosipGojtan-a,župnik, Kaščerga, pošta Trviž — Istra.
Bikfl rude5e pisanega 1 in pol leta star že L,,lxtt za pleme proda Helena Kunovar v Polhovemgradcu.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vse potrebščine za vinogradništvo:
žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) o) Razprodaja zajamčeno pristno vino,
napravljeno iz grozdja svojih članov po novem franc, načinu po 30 kron in višej 100 litrov loco Postojna, bolj trda ki-slasta vina rudeče in belo (kakor cviček) iz hribov pa po znatno nižej ceni. b) Posreduje p. n. kupcem, ki želijo kupiti pristno vino po nižej ceni od 24 kron naprej nakup in odpošiljatev.
3.	) Prodaja iz svoje trtnice na Portalis in
Monticolo požlahtnjene trte, beli burgundec, zeleniko, zelen po 14 vinarjev komad.
4.	) Prodaja iz svoje zaloge tudi pristni
„tropinovec*, vzorec in čepe na zahtevanje.
Pristno seme edino pravega Kašelskega zelja,
v vsaki zemlji, in prodaja po 50 h navadno žlico. Ig. Mercina posestnik v Zg. Kašlju p. Zalog. Naročilu je ob ednem dodjati naročnino katera se sprejme tudi v pisemskih znamkah.
Prodaje se	b‘,3:
i nuzgredne prostorije) nedaleko Zagreba 20 kilometara od željeznice prikladan za gojenje blaga, najljepše sjenokoše u cjelom ili na četeri obitelji uz gotov novac ili pako uz višegodižnju odplatu. Odbacuje sada čistih samo za prodaju sjena u mjestu preko tri hiljade kruna. Samo ozbiljni kupci primjerenom gotovinom uska se obrate na adresu Ivan pl. Chapo ljekarnik Resičja, Ugarska.
6000 na zeleno cepljenih trt
finih vrst, 3000 divjakov in dobrega ru-dečega vina ima na prodaj Josip Rožman, Glovgobrod 1, pošta Brežica.
6000 na podlagi riparija cep-
lipnih trt razne plemenite vrste ima za IjUIIIII U I oddati Ignac Zagore, Vratno, pošta Št. Jernej, Dolenjsko.
Na prodaj ima J. N. Koprivo
17 RrP7in vkoreninjene trte „Riparija l£ Ul C4IU portalis* 10.000. 21etnih po 30 kron 1 tisoč, ter „Vitis Monticola* tudi 21etnih po 40 kron 1 tisoč, potem lupinasta orehova drevesa od 3—4 metre visoka po 60 vinarjev eno in topinaborja 10.000 kg in sicer 100 kg 10 kron ter 5 kg v zavitkih po pošti franko 1 krono.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Poštno pristojbine in nekoliko črtic o pošti.
(Zapisal Abc.)
Brzojavke posebne vrste.
Med te prištevamo brzojavke, s konventijonelnimi znamenji.
(D) Nujne brzojavke. Od-dajalec vsake brzojavke lahko zahteva, da se njegova brzojavka hitreje, to je pred drugimi privatnimi brzojavkami odda. Tedaj naj pred naslovom napiše (D) ali ur-gent, dringend. Zato treba trikratno pristojbino navadne brzojavke plačati. N. pr. Ako oddam navadno brzojavko na Dunaj z 10 besedami, plačam 60 vin. Zapišem pred naslovom (D), ali rečem poštnemu uradniku, da želim
nujno, tedaj plačam trikrat toliko zamreč: 1 krono 80 vin.
(RP) Odgovor plačan. Vsakdo lahko tudi odgovor, katerega na brzojavko pričakuje, takoj plača. In sicer najmanj v inozemstvu, Bosni, Hevcegovini in Nemčiji v znesku za navadno brzojavko z 10 besedami, največ 30 besedami, v druge države najmanj za 3 besede. Ako oddajalec brzojavke želi odgovor plačati, tedaj napiše pred naslovom (RP), to znači samo na sebi odgovor z desetimi besedami plačan. Želi plačati za več besed, n. pr. za 15, tedaj napiše (RP15) itd. ali pove poštnemu uradniku, da želi odgovor s 15 besedami plačati. Pristojbine se računajo, kakor pri drugih brzojavkah. Namreč pristojbine za prvotno brzojavko, vrh tega še pristojbine za odgovor, to je za vsako besedo odgovora 6 vin. najmanj vender 60 vin. Toraj ako zapišemo samo (RP) je brzojavka za 60 vin. dražja, zapišemo (RP15) za 90 vinarjev dražja itd. Želi oddajale« nujni odgovor plačati, tedaj napiše (RPD) ali (RPD 15) in plača trikratne za odgovor ravno navedene pristojbine. Pri sprejemu brzojavke dobi naslovnik ob enem z brzojavko tudi uradni blanket rudečkaste barve, katerega porabi lahko v teku šestih tednov za odgovor. Ako ne odgovori, ž njim tudi lahko kam drugam brzojavi. Ima slučajno odgovor več besed, kakor je plačanih, tedaj se za te besede pri oddaji odgovora doplača.
(TC) Kolacijoni r ane brzojavke. Oddajalec vsake brzojavke lahko zahteva, da se njegova brzojavka kolacijonira; to je, da se pri brzojavljenji vedno cela ponovi. Ker se pri brzojav-Ijcnji mnogokrat prigodi, ali radi slabe proge, ali kake druge napake pri aparatih, morda tudi radi slabega brzojavljenja, da zna-menja izostanejo, in se potem brzojavka slabo večkrat celo nera-
zumljivo sprejme, odpomore se s tem, da jo uradnik, kateri jo je sprejel še enkrat ponovi. N. pr. Jaz imam jako važno brzojavko radi kupčije za Dunaj. Ali bojim se, da bi mogoče radi kake malenkosti ne bila popolnoma razumljiva, ali, da bi se radi kake napake moji pogoji drugače tolmačili, tedaj napišem pred naslovom : (TC). In ko se brzojavka tukaj odbrzojavi, ponovi jo uradnik na Dunaji še enkrat uradniku, kateri jo je oddal, ta jo z originalom primerja, ter ako je slučajno kaka napaka, jo popravi. Pristojbine so: Prvotna pristojbina za navadno brzojavko in še vrh tega četrti del te svote. N. pr. brzojavka z desetimi besedami stane 60 vin., zahtevam, da se kolacijonira, tedaj plačam 60 vin. za navadno brzojavko in še 15 vin. za kolacijoniranje. Opomniti je pa, da se pri nujnih brzojavkah ne računa za kolacijoniranje trikratni znesek, ampak toliko, kolikor če bi bila brzojavka navadne vrste z ravno tolikimi besedami. Nujna brzojavka z desetimi besedami stane 1 krono 80 vin. Ako zahtevam, da se kolacijonira, tedaj plačam prvotno pristojbino 1 krono 80 vin. in še četrti del pristojbin za enako veliko brzojavko navadne vrste t. j. 15 vin. Toraj 1 krono 80 vin. in 15 vin. za kolacijoniranje, skupaj 1 K 95 vin.
(P C) in (P C P) Brzojavke, pri katerih zahtevamo, da se nas brzojavno, oziroma pismeno obvesti, kedaj se je brzojavka dostavila. To velja posebno pri trgovini s predmeti, katerih cene hitro menjujejo; ker, ako vemo, če se je naslovniku brzojavka pravočasno dostavila ali ne, vemo se nadalje ravnati. Tudi nam naslovnik ne more oporekati, da ni o pravem času brzojavke prejel, zato imamo tudi te vrste brzojavke, pri katerih zahtevamo, da se nas obvesti, ako in kedaj se je brzojavka dostavila. Pristojbine so, ako napišemo (PC) to pomenja,
da se nas brzojavno obvesti: Svota za brzojavko navadne vrste in še 60 vin. za brzojavko, s katero dobimo obvestilo. Torej pri brzojavki z desetimi besedami bi bile pristojbine 60 vin. za prvotno brzojavko in 60 vin. za obvestilo, torej skupaj 1 krono 20 vin. Napišemo pa pred naslovom (PCP), tedaj dobimo obvestilo s pošto in plačamo vrh pristojbin za navadno brzojavko v prometu v Avstro-Ogerski, Bosni in Hercegovini še 35 vin. za obvestilo, pri brzojavkah v druge države 50 vin.
(TS) (faire suivre). Brzojavke , koje se za naslovnikom brzojavi, ako je odšel. Oddajalec vsake brzojavke lahko zahteva, da se njegova brvojavka za naslovnikom brzojavi; ako to želi, napiše pred naslovom (TS) ali reče poštnemu uradniku, da to zahteva. Vzemimo tak slučaj. Tvrdka A brzojavi svojemu potniku v Trst in napiše pred naslovom (TS), tedaj se brzojavka najprej odbrzojavi v Trst, tam jo poskusijo dostaviti; ali naslovnik je odšel. Dolžnost poštnega uslužbenca je pa prašati, pri stranki ali hotelu, kjer je stanoval, za njegov naslov. Navadno potniki svoje nadaljne naslove naznanijo, in skoraj vedno se tudi pravi naslov izve. Tedaj se brzojavka odbrzojavi, kamor je naslovnik rekel, da oddide. To se ponavlja tudi pri brzojavnem uradu, kamor je naslovnik šel in to tako dolgo, da se mu brzojavka dostavi, ali da se ne ve več, kam brzojaviti. Pristojbine so one za navadno brzojavko. Ako se večkrat brzojavi, poravna vse nadaljne pristojbine naslovnik, katere se mu pri dostavi brzojavke zaračuna. Ako se pa brzojavka ne more dostaviti, se to oddajalcu javi in od njega eventuelne pristojbine iztirja. Za nadaljno brzojavljenje se pristojbine računajo, kakor pri brzojavkah sploh.
Mogoč je pa tudi drug slučaj. Oddajalec brzojavke ve kam ima
naslovnik odpotovati, in tedaj na piše že on sam dva ali več naslovov. N. pr.: (TS) Praprotnik Hotel Evropa Trst. Hotel tri Krone Gorica. Rožne ulice 11 Ljubljana itd. V tem slučaju se brzojavko po vrsti, kakor so naslovi odbrzojavi najprej v Trst, potem iz Trsta v Gorico itd. dokler se ne dobi naslovnika. Tudi tukaj plača prisojbine naslovnik, le pristojbine prvotne brzojavke, ali ako se naslovnika sploh ni dobilo, plača oddajalec. Odgovora pri teh brzojavkah ni treba plačati.
Kakor oddajalec brzojavke, tako tudi naslovnik lahko zahteva, da se na njegov naslov došle brzojavke za njim brzojavijo. O tem sem natančneje že govoril.
Pri brzojavkah, katere imajo pred naslovom konvenciojonelne opazke: (Poste), (Poste recoman-dče), (PR), (Express), bi bilo opomniti, da to velja za brzojavke v kraje, kjer nimajo brzojava in pomenja le, kako naj jih zadnji brzojavni urad dostavi. In sicer pomenja (Poste), da se kot navadno pismo odpošlje do zadnjega
poštnega urada. N. pr. brzojavka se glasi: (Poste) Županstvo Hrušica pri Ljublani. Tedaj se brzojavka v Ljubljano odbrzojavi, ljubljanski brzojavni urad odpošlje jo potem s prvo poštno zvezo v Hrušico in tam se potem takoj dostavi. Ako stoji zapisano (Poste recomandee) ali (PR), tedaj se odpošlje kot priporočeno pismo. V tem slučaji treba še 25 vin. za priporočitev plačati. Ako pa zapišemo (Express) ali (Bote), se ne čaka poštne zveze, ampak se takoj dostavi. Dostavnino, katera je odmerjena po daljavi kraja od brzojavnega urada, plača naslovnik. O brzojavkah s konvetionelnimi znamenji (XPP), (XPT), (XPfr.x) smo itak že potrebno povedali.
Obrt.
Bolniške blagajne za mojstre.
Bolniške blagajne za mojstre vložile so prošnjo na državni zbor, katera meri na to, da bi se v državni proračun vstavila postojanka za podporo humanitarnih ustanov za obrtnike. V prošnji se povdarja, da je pri nas v Avstriji
le malo ustanov v podporo obrtnikov, med temi so v prvi vrsti bolniške blagajne za mojstre. Toda te blagajne ne morejo tako blagodejno delovati, kakor bi bilo treba, ker se jim vže pri ustanovitvi stavljajo nasproti velike tež-koče. Mali obrtnik dostikrat niti toliko zaslužka nima, da bi mu ostajalo za prispevek k bolniški blagajni. Treba torej v prvi vrsti tem blagajnam za mojstre državne podpore in sicer za popolno ali delno pokritje ustanovnih in upravnih stroškov, da bodejo blagajne v stanu, koj pri pričetku izplačevati popolne bolniške podpore, kar ni mogoče, ako se morajo v začetku z vplačili članov pokrivati šele ustanovni stroški. Nadalje pa je tudi potrebno, da se vse bolniške blagajne za mojstre združijo v skupno zvezo, ki naj temelji na principu medsebojnosti. S tem bi se šele posameznim blagajnam zagotovil obstanek, ker bi dobile vse prednosti, katere potrebujejo, n. pr. denarno pomoč, revizijo itd. A tudi za ustanovitev take zveze treba pomoči od strani države.
ZADRUGA
O kmetijskih skladiščih.
(Nadaljevanje.)
Odkodi pa dobivajo žitna in druga skladišča potrebnih denarnih sredstev za poslopje, stroje in kupčijo?
Ta sredstva izvirajo:
1.	Iz gotovih vplačil pristo-pivših članov v obliki zadružnih deležev.
2.	Iz kredita, ki ga ima zadruga vsled poroštva svojih članov.
Zadružni deleži članov imajo tvoriti redoma temeljno glavnico cele zadruge, čim večja je ta, toliko močneje in trdneje bo stalo celo poslopje. Žal, da dandanes na to, da bi ona potrebna denarna sredstva spravili udje skupaj, še misliti ni, ko je naše manjše kme-
tijstvo pridržalo srečno do roba propada, premalo je namreč gospodarjev, ki bi mogli vplačati tako visoke deleže. Da bi pa priporočali ravno pri skladiščih prav majhne deleže, tega pa tudi ne moremo, ker je potem celo podjetje le na preslabih nogah. Kredit namreč utegne biti kaj draga reč in zgodi se, da ga ni v trenotku, ki je najbolj odločilen.
Ako smo se pa vkljub temu odločili že iz zelo važnih nagibov za manjše deleže, mora biti pa vsaj poroštvo toliko večje. V mnogih krajih zelo priporočajo, da naj se postavi v pravila za zadružna skladišča, da se ima na vsakih 10 hektarov vzeti 1 zadružni delež; to pa vsled tega,
da zamore skladišče sprejeti tudi veliko množino blaga, če bi bilo treba in jo hraniti ter spečati.
Vedno pa morajo imeti deleži in poroštvo tako višino, da zamore izpolniti vsako zahtevo, da en del mora še vedno preostati za neprevidene slučaje. Zato pri manjših deležih višje in pri višjih deležih manjše poroštvo.
Nikoli pa se ne podstopimo, da bi skušali na podlagi prav malenkostnih deležev ustanovitev žitnega in druzega skladišča izsiliti, tako rekoč s silo iztisniti, kakor stiskamo sok iz limone. Nikoli ne smemo zabiti, da je zanimanje za kako podjetje toliko večje, s kolikor večjimi svotami so ljudje pri tem udeleženi,
Neomejeno poroštvo pa se nikakor pri teli napravah ne priporoča, ker je zadružno skladišče trgovsko podjetje, ki nosi v sebi tudi riziko (nevarnost) trgovine.
V vsakem slučaju pa je in ostane glavna naloga zadružnega vodstva, kapital, ki se je stekel iz deležev in izposoj il, tudi pravilno izrabiti. Za potrebne stavbe bi bila pač v prvi vrsti dolžnost države in dežele, dati potrebnega kredita in ta dva faktorja bi imela ravno tu dovolj prilike, pokazati svojo prijazno naklonjenost nasproti kmetijstvu. Vsekako bi bila taka brezobrestna ali nizko obrestovana posojila za stavbe, ki bi se imela seveda zavarovati na dve strani boljša od dosedanjih nizkih podpor, ki ravno vsled svoje pohlevnosti ne zaležejo dosti; s takimi posojili bi bilo skladiščem mnogo bol pomagano, pa tudi državni mošnjiček bi pri tem manj trpel.
Ako imamo v prvi vrsti v mislih državno podporo v obliki dovoljenega in eenega stavbinskega kredita (po 2—3 °/o), potem gotovo tudi nič preveč ne zahtevamo, ako pravimo, da je dolžna država, prepustiti potrebni svet, kjer naj se sezidajo zadružna skladišča, kakor tudi napraviti zastonj potrebne železne tire od skladišč do najbližje železnične postaje. To se je sicer že sklenilo (glej odlok železniškega ministerstva z dne 31. avg. 1898, št. 24.796.)
Se brez primere bolj pa bi se lahko ravno od te stani podpirala zadružna skladišča s tem, da bi imela ona izklučno pravico doba-vati kmetijske pridelke za ces. in kr. vojsko; s tem bi se ne samo ustreglo starodavni želji vsega kmetijstva, ampak tudi interesom vojaške uprave same, ki bi pri tem mnogo denarja prihranila, vrhu tega pa dobila še boljše blago. Pri nas izvestni krogi zmi-rom kažejo na Nemško, češ njo je treba posnemati. Dobro, posnemajmo jih, kjer je umestno —
nemška vojaška uprava je vže davno obrnila hrbet židovskemu prekupcu in dala kmetovalcem, kmetijskim društvom in zadrugam skoro izključno pravico, dobavati za vojaštvo, in pri tem se ji prav dobro godi. Da opustili so po Nemškem vže večinoma dobavanja na ponudbo (v ofertih) in provi-jantnim uradom je ukazano, da morajo kupovati od kmetovalcev tudi manjše množine pridelkov po uradno določenih cenah, pri čemer se pa na boljše blago primerno ozira. To je seveda posnemanja vredno in tudi mi ne smemo mirovati popreje, predno ne dosežemo enakega ozira.
Ako so pri nas doslej poslanci prijemali vlado, zakaj da ne jemljejo vojaške uprave blaga od kmetovalcev, glasil se je odgovor vedno, da so kmetje mej seboj premalo organizirani in združeni. Zatorej so potrebna skladišča, ki bodo lahko ustrezala vsem zahtevam.	—o —
Zvezina naznanila.
Obveščamo naše p. t. člane, da imamo že vsa travna in detelj na semena pripravljena za razpošiljatev. Tudi pesna semena najbolje vrste in zeljno seme je na razpolago.
Denarni promet hranilnic in posojilnic.
V	mescu novembru:
Hranilnica in posojilnica v Mirnu pri Gorici: Prejemki 3320 K 83 h, izdatki 2834 K 18 h, denarni promet 6155 K ol h, prejete hranilne vloge 1368 K —, izplačane hranilne vloge 667 K 36 h, dana posojila 500 K —, vrnena posojila 310 K — h.
V	mesecu decembru:
Hranilnica in posojilnica v Gorjah:
Prejemki 15653 K 67 h, izdatki 14726 K 36 h, denarni promet 30380 K 03 h, prejete hranilne vloge 8002 K 31 h, izplačane hranilne vloge 5393 K 78 h, dana posojila 6014 K 60 h, vrnena posojila 1665 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Mirnu pri Gorici: Prejemki 5652 K 36 h, izdatki 5543 K 83 h, denarni promet 11196 K 19 h, prejete hranilne vloge 4152 K 34 h, izplačano hranilne vloge 682 K 06 h, dana posojila 500 K, vrnena posojila 734 K.
Hranilnica In posojilnica v Tunicah:
Prejemki 5333 K 05 h. izdatki 5246 K 97 h, denarni promet 10580 K 02 h, prejete hranilne vloge 2526 K 74 h, izplačane hranilne vloge 1082 K 11 h, dana posojila — K — h, vrnena posojila 440 K.
Hranilnica in posojilnica v Tomišlju i Prejemki 14712 K 42 h, izdatki 10430 K 80 h, denarni promet 25143 K 22 h, prejete hranilne vloge 6172 K — h, izplačane hranilne vloge 1467 K 70 h, dana posojila 898 K 40 h, vrnena posojila 3871 K.
Hranilnica in posojilnica v Holm: Prejemki 7664 K 76 h, izdatki 5301 K — h, denarni promet 12965 K 76 h, prejete hranilne vloge 4920 K, izplačane hranilne vloge 500 K — h, dana posojila 800 K — h vrnena posojila 970 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Tržiču: Prejemki 8825 K 28 h, izdatki 6327 K 05 h, denarni promet 15152 K 33 h, prejete hranilne vloge 5368 K 43 h, izplačane hranilne vloge 400 K, dana posojila 2400 K, vrnena posojila 459 K.
Za mesec januvar:
Hranilnica in posojilnica v Tunicah:
Prejemki 3242 K 86, izdatki 3140 K 83 h, denarni promet 6383 K 69 h, prejete hranilne vloge 1484 K — h, izplačane hranilne vloge 1219 K 14 h, dana posojila 800 K, vrnena posojila 100 K.
Hranilnica in posojilnica v Senožičali: Prejemki 7028 K 51 h, izdatki 6840 K 43 h, denarni promet 13868 K 94 h, prejete hranilne vloge 650 K — h, izplačane hranilne vloge 200 K — h, dana posojila 3480 K, vrnena posojila 4320 K.
Hranilnica in posojilnica v Škocijanu pri Dobravi: Prejemki 9754 K 89 h, izdatki 6749 K 52 h. denarni promet 16504 K 41 h, prejete hranilne vloge 4316 K 65 h , izplačane hranilne vloge 1677 K 77 h, dana posojila 4640 K — h, vrnena posojila 520 K.
Hranilnica in posojilnica v Horjulu: Prejemki 11275 K 06 h, izdatki 10541 K, 62 h, denarni promet 21816 K 68 h, prejete hranilne vloge 5365 K, 79 h, izplačane hranilhe vloge 5973 K 23 h, dana posojila 4380 K, vrnena posojila 2538 K.
Hranilnica in posojilnica r Metliki:
Prejemki 41400 K 24 h, izdatki 37708 K 44 h, denarni promet 79108 K 68 h, prejete hranilne vloge 29746 K 08 h, izplačane hranilne vloge 8001 K 47 h, dana posojila — K — h, vrnena posojila 2880 K.
Hranilnica in posojilnica pri sr. Jakobu ob Savi: Prejemki 2075 K 93 h, izdatki 1949 K 95 h, denarni promet 4025 K 88 h, prejete hranilne vloge 1289 K, izplačane hranilne vloge 36 K 37 h, dana posojila 300 K, vrnena posojila 360 K.
Hranilnica in posojilnica v Tomaji: Prejemki 1550 K 86 h, izdatki 1234 K 72 h, denarni promet 2785 K 58 h, prejete hranilne vloge 50 K, izplačane hranilne vloge 195 K 33 h, dana posojila 790 K, vrnena posojila 140 K.
Hranilnica in posojilnica r Zagradcu:
Prejemki 5547 K — h, izdatki 5430 K 39 h, denarni promet 10978 K 09 h, prejete hranilne vloge 1459 K 18 h, izplačane hranilne vloge 201 K 50 h, dana posojila 2520 K, vrnena posojila 9 K 26 h.
Hranilnica in posojilnica v Tržiču : Prejemki 10104 K 75 h, izdatki 9459 K 73 h, denarni promet 19564 K 48 h, prejete hranilne vloge 4192 K, 54 h, izplačane hranilne vloge 1955 K 66 h, dana posojila 3370 K, vrnena po sojila 909 K.
Hranilnica in posojilnica na Vrhniki:
Prejemki 45788 K 01 h, izdatki 37757 K 25 h, denarni promet 83545 K 26 h, prejete hranilne vloge 36619 K 03 h, izplačane hranilne vloge 5248 K 93 h, dana posojila 4870 K 79 h, vrnena posojila 4683 K 50 h.
Hranilnica in posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 11119 K 73 h, izdatki 8498 K 83 h, denarni promet 19618 K 56 h, prejete hranilne vloge 6011 K, izplačane hranilne vloge 3209 K 93 h, dana posojila 5180 K, vr-vrnena posojila 2190 K.
62
Hranilnica In posojilnica v Cerknem:
Prejemki 61267 K 69 n, izdatki 46786 K 93 h, denarni promet 108054 K 62 h, prejete hranilne vloge 34542 K 42 h, izplačane hranilne vloge 26137 K 96 h, dana posojila 8699 K, vrnena posojila 4216 K 02 h.
Hranilnica in posojilnica v Srednji rasi: Prejemki 17738 K 01 h, izdatki 14992 K 23 h, denarni promet 32730 K 24 h, prejete hranilne vloge 7789 K 90 h, izplačane hranilne vloge 2484 K 22 h, dana posojila 8070 K, vrnena posojila 7263 K 84 h.
Hranilnica in posojil, v Zgor. Besnici; Prejemki 2545 K 30 h, izdatki 2489 K 97 h, denarni promet 5035 K 27 h, prejete hranilne vloge 934 K — h, izplačane hranilne vloge 108 K, — h, dana posojila 400 K — h, vrnena posojila 910 K 16 h.
Hranilnica in posojilnica v Franklo-vem; Prejemki 2240 K 10 h, izdatki 2114 K 27 h, denarni promet 4354 K 37 h, prejete hranilne vloge 349 K, izplačane hranilne vloge 75 K 37 h, dana posojila 2024 K, vrnena posojila 970 K.
Hranilnica in posojilnica v Selcih;
Prejemki 17125 K 39 h, izdatki 13828 K 80 h, denarni promet 30954 K 19 h prejete hranilne vloge 8671 K — h, izplačane hranilne vloge 6403 K 94 h, dana posojila 2400 K, vrnena posojila 1622 K.
Posojilnica in hranilnica na Gojzdu: Prejemki 3033 K 36 h, izdatki 2642 K 95 h, denarni promet 5676 K 31 h, h, prejete hranilne vloge 1211 K — h, izplačane hranilne vloge 344 K 05 h, dana posojila 870 K — h, vrnena posojila 600 K.
Hranilnica in posojilnica v Robu: Prejemki 13110 K 41 h, izdatki 9153 K 56 h, denarni promet 22263 K 56 h, prejete hranilne vloge 8575 K — h, izplačane hranilne vloge 446 K 31 h, dana posojila 3180 K, vrnena posojila 1080 K.
Hranilnica in posojilnica v Skriljah: Prejemki 2970 K 60 h, izdatki 2934 K 60 h, denarni promet 5905 K 20 h, prejete hranilne vloge 1060 K — h, izplačane hranilne vloge 1827 K — h, dana posojila 850 K, vrnena posojila 890 K.
VABILO
na
občni zbor
„Zeljarske zadruge v Šmartnem ob Savi"
registr. zadruge z omejeno zavezo, koji se bode vršil dne 11. marca. 1902 v Šmartnem ob Savi, ob 3. uri po-poludne v hiši gosp. Dolničarja p. d. „pri Zabretu" št. 6.
Dnevni red;
L Poročilo načelnika.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev 2 udov načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Volitev razsodišča.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
NB. Zajedno sprejemali se bodo tudi novi člani, ker se na pozneje oglašene ne bode več oziralo.
VABILO
na
izvanredni občni zbor
kmetijske zadruge v Toplicah registrov, zadruge z omejeno zavezo,
kateri se bode vršil dne IG. marca 1902 popoludne ob 3. uri v društvenih prostorih v Toplicah.
Dnevni red:
1.	Razdružba zadruge.
2.	Tlučajnosti.
Odbor.
VA B 1 L O
na
I. redni občni zbor
kmetijskega društva v Vel. Laščah registrov, zadruga z omejeno zavezo,
v nedeljo dne 9. marca ob pol 3. uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red.
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za I. upravno leto.
3.	Volitev 3 članov načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Odbor.
VABILO
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Petru registr. zadruge z neomejeno zavezo,
09ooo.°oo'
P°Cop
°0 9p 00°A D p n° o o
o 0	:c& o ° o o v '
®O O O 90 oo o O ° o o 00°
O 0D-0P o.oooo-
P^OO >uo n O o n
Oo0<?oo°o., O VOo o ®O0-0v o 0 c> O°o00o0' o°°Z°o°oS>
O0o0o%°o0~&
0 o° o Oq 0o00oqP<^
O o P O/ 'ooodefo?^0
C 00 OOQ o po - o o O 0% > O °nvo O o 0-0 -To 0q
yO'g oo’o'oVb o^oooOo°Qoo 0o Oo° 0° O°
°lSSS^.oio!^0^§^o0ol
_
-oOOc-O 0,0 O O
O O 000
, o o o o'o o o o o
•O 9 O O o O O ( /00OO.OO O C
7/oi O O od 0.0 -Oni
'0 0 -o° o
(00 O o O -
°O.Q
°o 00 O’ -1 o00 o o O O o
0Crr9o o O o o
o°°°o
žg°0o?
O o A OoO°0
ggogg,
00 q0c
°0Oo0o°og!
Oo06% Oo9o000
O o o^o O’
OOoopO O °0 0° 0
'o0o°o
_ ooOo^o
O0OOO°9
!^°0QO0OoOO°0 (o o 00 c \o0o00 Oo pOo0o0°o °o 00 00
r>,
oooS°>,
i0Ho=f
\%°w
hi
Kot
dobrota
za vsaKo družino se Izkazuje uporaba =
Kathreiner-Kneippove ""	sladne Kave.
Nobena skrbna gospodinja
dalje
naj uvesti to
se ne pomišlja zdravo pijačo.
Najbolj priporočna primes In najboljše nadomestilo za zrnato kavo.
Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobiva pristna samo v izvir-nih zavojčkih z varstveno znamko ’•župnik Knelpp« in imenom =
Kathreiner.
lliilliiis
JJoifP o
feo o0 <
„ v O O O
3o o o
nO O O
, O o o ^ P o o o roo'°oo0 " 119 0P 0 o 0,5 \oQ% o o o \o o 0 0 0 o P o °o
[\o O O O Q
l\Qoo0o°C \o6°g % o O 0 oc ■Z o 0°-
,f°o?ooO
^-J°Q n00°
6§P o qO o o
\ooQo°Oq
te

ki se bo vršil v nedeljo dne 2. marca 1902 ob 3. uri pop. v tukajšnji šoli.
Dnevni red.
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Potrjenje računa za leto 1901.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
6. Razni nasveti.
V Št. Petru 12. svečana 1902.
Načelstvo.
NB. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno 'število društveni-kov, se prične ob 5. uri drugi občni zbor natančno po zgoranjem dnevnem redu, ne glede na število navzočih.
VABI LO
» na
redni občni zbor
hranilnice in posojilnice na Vrhniki registr. zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vršil v nedeljo dne 16. marca 1902 ob 4. uri popoludne v dvorani „Katol. Doma8 na Vrhniki.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva in načelnika.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Razni nasveti in predlogi načelstva.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
Načelstvo.
Vrhnika, 24. februvarja 1902.
Zaloga:
„Gospodarska Zveza" m
Ali želite: mnogo jajc po zimi? več dobrega mleka?
hitro debele rejene prešiče?
zdravo lepo govejo živino? močno trpežno vozno živino ? potem mešajte s krmo sa.1110 Barthelovo apneno Majo. Ljubljani. VZa male stroške Vam ne bo nikdar (129) 12—9 /žal. Navodilo zastonj. ^ ^ ^
M. BARTHEL & C2
Dunaj X, Keplergasse 20.
!! Najbolji vozovi za gnojnico!!
iz jeklene pločevine dvojno počinjene v obsegu od 4—2B hi.

Nedosežljive verižne sesaljke. Patentovane briz-galnice z medenim škornjem.	141 12—1
Najbolj priznana strgala za krompir in repo.
Izdeluje špecijelno
JOS. KLEMENT,
tovarna za sesaljke in gospodarske stroje. Hrobce-fioudnice, Češko.
S • S • S
Kdor rabi za spomlad

en dober plug, naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati. — za orati so veliko ložji in tr-pežneji kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskušnjo
in ga lahko vrne, če mu ne ugaja.
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mline za žito z kameni, mlini in stiskalnice za cevi za vodovode
sadje in grozdje, vse vrste trombe itd. v veliki izbiri v zalogi.
gamo blago pruc ur^te.
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedeljskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
_____(135) —4_______________
© • s
Ing. Math. Quinz, Dunaj
III/2 Obere Weissbergerstr. 14.
Patent «Lanz»-ov
Posnemalnik za mleko
na roko in močno silo garanto-vano najboljše posnemanje.
140 12—1 Zaloga vseh poljedelskih strojev stroji za košnjo po amerikan-skem sistemu Jones
Nj, svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice.
tinkture za želodec
in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti1*.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Picco lijevo
želodono ti 11 1atui^o
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešnje prebavilo) 12—7 Ijanje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G Pic coli, lekarnar „pri angelu' v Ljubljani, na Dunajski cesti Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah.

ftezniki in okoreninjeno • • • trsje Jirtalis"
kakor tudi požlahtnjeno, izvrstno vinsko vrsto labrnet sanvignon, 2—3 leta stare, prodaja po nizki ceni
oskrbništvo grajščine na Raki, Dolenjsko,
_____________________________ (139) 3—2
niiiiiiiiiiniiiniiiiiuiiiininiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiM

C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnov!h posojilnic
Dunaj, L, Franz Josepiis-Onai št. 13.
(134) 24—4

TNovo!
Podkev za goveje parklje
patent Zehetbauer-jev.
Neobhodno potrebno za kmetovalce, oskrbnike, pivovarne, IS'o vol	žgalnice itd.
Poljedelska razstava v Ried-u 1901 najvišje odlikovanje s zlato svetinjo,
Glavna prodajalca
ECHINGER & FERNAU, Dunaj XV., Neubangiirtel 7 in 9.
Razglede na zahtevanje. (125) m—6
Žive velike uharice,
volkove, medvede, divje mačke, ptice roparice, kakor vse vrste
žive divjačine kupuje
e. TOM,
tvrdka za izvažanje žive divjačine, veletrgovina z živalimi. |(t26) 12-12 Dunaj IV., Waaggasse 12.
Ilustrovani kupovalni ceniki z neobhodno potrebnim svetovalcem za lovce in prijatelje lova brezplačno in poštnine prosto.
9	9
j	• • • • • • • • • e • • • • • e	Centrala za nakup in prodajo! —-    —^   — " Sospodarska Sveza posreduje svojim člainom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih.cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. PflT Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg naprej. "^81 Posredovalnica za Zvezine trgovce I	• e e 0 • e • e e • • e e • • e	
M			•I		•	
Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik dn Viljem Schweitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Ttsek Zadružne tiskarne v Ijubljanl.