nseratl no sprejemajo in volji triatopna vrsta ;
K kr., č« ho tialca lkrat,
1 i!	v
J- n n n i, 1 n
ii u n n 3 ii Pri večkratnimi tiskanji so ovna primerno umanjUa.
Rokopisi
ne vračajo, uefrankovana pisma se ue sprejemajo.
N irofinino prejema opravniStvo (i«lm nistraeija) iu ekff|: edicija na Štarcm trgu h. St. lfi.
Polititeii lisi za i\mul\ aarofl.
Po poŠti	prejemal' vel|a':
Za celo loto	. . 10 gl. -- kr
*a polleta	. . li „ — ,, '
r.a četrt leta	. . 2 „ fiO „
V administraciji velja:	Vili
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr 7.a pol leta.	4 „ 20 „
»a četrt lota . 2 ,, 10 ,,
V Ljubljani na dom poSiljan volja fiO kr. več na leto. V VrodniStvo v llilSerjevi ulici štev. li.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v (urok, četrtek in aohoto,
Avstrija na razpotji.
V IJoHiii bo žo borita dva avstrijska elementa: politični in sodnijski uradniki so Hrvatje, kakor to ne more drugače biti, ker nihče v Bosni druzega jezika no zna; pri pošti in telegrafu pa se boje vradujo v madjarskem jeziku z madjarskimi uradniki.
Nasprotje, ki so tu v malem kaže, vidimo zdaj po celi državi, no da hi vedeli, katera stranka bo v bližnji bodočnosti zmagala. Da so železnica Sisek-Novi ne sme zidati, kaže nam vsemogočnost madjarsko; nasprotno pa vidimo, kako dogodki silijo državo k činom, ki so madjarski politiki ravno nasprotni Tako smo šli v Bosno zoper njih (Madjarov) voljo, v Bosni so niHino mogli sprijazniti z begi, ampak prisiljeni smo, vničevati tisti mohamedan-danski element, s katerim je hotelo madjarstvo zvezo skleniti, da bi z njegovo pomočjo brzdalo .lugoslovanstvo.
Toda begi niso pričakovali in niti sanjalo ho jim ni, da bi so utegnil krščen narod s Turkom zvezati, da bi tlačil krščenega brata, ker pri mohamedanih je vera vse, narodnost malo ali nič, gjauer mu je gjauer, naj bo Slovan, Nemec ali Madjar. Ta verski lanatizem mohamedanski jo naša sreča. Ako bi tega ne bilo, sprejeli hi bili begi Madjaro kot svoje brate, sklenili z njimi zvezo, in Bosna bi ostala prava trdnjava turskomadjarska zoper Slovan-stvo, ker le beg in uga imata premoženje in vjdiv v Bosni, Madjari pa bi bili skrbeli za to, da bi tudi v prihodnjo tako ostalo.
Zdaj pa to ni več lahko mogoče. Begi so 80 našim ustavili, pokazali so svoj fanatizem, svojo zavratnost, in avstrijska vlada je spoznala, da jim ne sme nikoli prav zaupati. Na nekoga pa mora svoje gospodstvo v Bosni na-
slanjati, in to morajo biti potem Slovani. Tudi je mnogo begov v bojih konec vzelo, z mnogimi so bo moralo trdo ravnati zavoljo vde ležbe jiri ustanku ; tedaj je moč begov skrhana in zdrobljena.
Vendar Madjari še ne nehajo upati, da se ho konečno vendar njih politika odobrila ; zato vedno šo opravljajo in sumničijo kristjanske Bošnjake, ter jih dolžo nelojalnosti, akoravno ko ti v eni vrsti z našimi vojaci zoper Turke bojujejo. Čo je madjarski vpliv tako mogočen, kakor se je pokazal pri železnici in Siska v Novi, potem bodo dosegli tudi to, da se ho Bosna begom in agom nazaj izročila, iu da bodo ti zavezniki Madjarov vnovič zavihtili bič nad vbogo rajo, ne več v imenu Mohameda, ampak v imenu kulture in civilizacije, v boji zoper „panslavizein."
Ko bi ne bilo drugih držav, bi se tako početje in strahovanje Madjarom morda posrečilo. Pa pomisliti je treba, da ima izven države še mnogo Slovanov iu drugih svobodoljubnih narodov. Kaj bodo ti k temu rekli V Bosenski kristjani imajo krepko prijataljo in pokrovitelje: Črnogorce in Srbe, Bolgari; in Kuse. Pa tudi Lahom in Francozom se mora priznati, da so ves čas s kristjani simpatizirali zoper Turke, in da bodo tudi sedaj grdo gledali, ako hi res madjarska politika zmagala.
Avstrija bi zabredla s tako politiko v to like nevarnosti, da ni videti, kako bi se mogla iz njih rešiti. Avstrija stoji tedaj na razpotji: ali slovansko ali madjarsko politiko podpirali, tertium non datur — druzega ni mogoče. — Mislili smo pač, da je z okupacijo (zasedo njem) Bosno uničen madjarski vpliv , iu da imajo na Dunaji dovolj moralno moči, skrbeti za blagor, rast in prihodnost državo — brez
ozira na madjarski krik in upor. Pa zadeva zastran železnico Sisek-Novi, kjer je dokazana potreba te proge za celo v Bosni stoječo armado, in kjer so jo Madjari znali zaprečiti proti volji vseh drugih narodov, ta dogodba nas napolnuje z žalostnim prepričanjem, da smo po krivdi dunajskih dualistov postali robovi in podložniki oholim Madjarom, koj i vso dosežejo, kar jim je drago, in vse zabranijo, kar jim je neljubo.
Kakor ladija brez krmila se ziblje avstrijska politika, Andrassv lavira na vho strani, da bi vstregel tako želji vladarja svojega, kakor rojakom svojim mad jarski m. Danes nas goni po morji berlinski , jutri petrogradski , poju-tranjem londonski veter. Skušali smo do zdaj na vse strani prav storiti in ae nikomur ne zameriti. Pa vzhodno vprašanje zahteva svojo rešitve iu primoralo bo tudi Avstrijo, da su izreče za eno ali drugo stran : ali s Turki zoper Slovane, ali s Slovani zoper Turke in njihove prijatelje. Za turško prijateljstvo se mini bo težko odločiti, ker smo s Turki ravno v hoji in jun jemljemo kos deželo ; ako se pa odločimo za slovansko politiko, potem nc vemo, kaj hoče še dalje Madjar na sedežu zunanjega ministerstvn, ne vemo kaj hoče protislovanska politika nn Češkem in Kranjskem, v Črnovicah m Novem Sadu ?
Naša notranja politika jo povsem od zunanje odvisna: to se bo v kratkem pokazalo. Madjarski vpliv je sicer Se močen, skušali bodo obdržati v svoji pesti ministerstvo zunanjih zadev, in ker se maje Aiidrassyu pod nunami, ponujajo zdaj že Sennyey-a, — pa to jim nič ne bo basnih), zgodovina je močnejša od Madjarov, ona vsakega zdrobi, ki so jej ustavlja, in Madjari naj pazijo, da se jim kaj
O inkviziciji.
(Po llefelu pr. 1'. Clirys6gon M.)
(Dalje.)
IX. Nekoji gredo tako daleč, da inkvizicijo dolže in krivičijo tako nečloveške grozo-vitosti, kakor da hi ona ne bila v pravdi nikdar resnice iskala, ampak zmerom le obsodite v zatoženca, in da seje posluževala vsukoršno zvijače in potuhe, da je bil in da je moral bili obsojen celo najnedolžneji človek.
1. Llorente meni, da so bili marani in moriski o takih stvareh izprašuvani, ki so tako malo krivoverstva sumljive, da jih lahko obi-čeva tudi najbolj i pravovernik. Tako govorjenje se zovo dolženje, ki ui pošteno niti opravičeno, ker toženca dolže, ali ga izgovarjajo; toda sodnija, ki je resnicoljubna, bode kazni la obojne priče: eno zato, ker krivo pričajo, sodišče pa hoče resnice, a no obsodbe toženca; drugo zato, ker ne more trpeti, da bi laž podjarmila pravico. Kakor druga sodišča, tako je delala tudi inkvizicija, ki jo v svojih pravilih 1. MHI) v H. članku zapovedala, da priče, katerim ho
krivo pričanje dokaže, morajo biti javno kaznovane. Llorente, ki si je nalogo postavil inkvizicijo obreči in kolikor mogočo grozno naslikati, nas hoče podučiti, da so veljale tiste pričo za krive, ki so govorilo zatožoncu na prid, obrekovalne zatožbo pa, da so kazni od šle. Čudno je, da Llorente tega z nobenim zgledom ne dokaže, dasi so mu vedno pri rokah. Na drugem kraju pa to svojo trditev sam spodbija, ker pravi, da je \iinenez v neki veliki pravdi premnogo prič, ki so pričale proti zntožcncu, zavrgel kot sumljive; 1. LriG!i pri nekem scviljskem nutodale jo dobil neki kriv pričnik ne manj ko tOO bičev in I Ida na galejo. Od papeža Leona X. pa smo že omo tuli ukaz, da krivo priče morajo kaznovane bili s smrtjo.
:t. Pa tudi način zaslišanja, kakor je bilo pri inkviziciji v navadi, jasno govori proti ti jenju , kakor da se je iskalo tudi najbolj nedolžnega krivega najti.
a. Zaslišanje se je. moralo vršiti po sod-nijskem pisarju pričo okrajnega inkvizitorja iu dri h duhovnov, ki z inkvizicijo nista bila v
nikaki dotiki, katerima kot skabinoma je bil nalog, da zatoženca varujeta grdega ravnanja in samovolje.
b. Osmi veliki inkvizitor Valdes, katerega Llorente opisuje kot nujokrutnejšegu, jo v svojih pravilih zaukazal, „da z zatoženeem so ima ljuboznjivo ravnati; da naj vedno sedi; le kakor dolgo se mu bere zatožba naj stoji."
i 1'rav isli zanka/, videva inkvizitorjem, nuj tožniku tako malo verjamejo kakor tožencu in da naj skrbno pazijo, da že naprej ne bodo stali u i katere;,'.! strani, ker to bi jih lahko v zmoto privedlo
d.	Članek -M ukazuje inkvizitorjem , naj pn--1 c tožencu, da ni iz pravilnikov izbere zagovornika . kateremu mij pod prisego naloži", da bode toženca branil po pravici in po vest.i. ('lin;.ini tožencem je plačal zagovornika državni /aklad.
e.	A tudi tožnik je moral priseči da ga ne vodi sovraštvo, in največja kazen mu jo bila tu in lani zapretena, če ohrekuje.
t. Navada je bila, da so se pri inkviziciji zapisniki popravljali. Ta vredba je še sedaj
tacega ne prigodi. Avstrija pa bo nesrečna, ako priklene svojo osodo na osodo tega predrznega, gospodoželjnega, nepravičnega in prevzetnega naroda. Še je čas, in to poslednji čas: hoče li Avstrija svoje dobro, naj se ozira in opira na svoje vedno zveste Slovane, in častna ter lepa bodočnost jej je zagotovljena.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
Četrta seja 26. septembra.
Zbora predsednik naznani obseg došlih peticij, ki se razdele med razne odseke. Med njimi je tudi po gosp. Hočevarji podana prošnja mesta krškega, da'bi se mestna občina odtrgala od okraja ter bila sama za-se. (Menda bi bil Hočevar rad župan krškega mesta. Op. poročevalca.)
Na mizah poslanskih so sledeča poročila deželnega odbora:
1.	O tem, kako je postopati z onimi učitelji, kateri so se po miuisterskem ukazu 4. januarja 1877. še |le pozneje v stalno službo vzeli, kadar se jim daje pokojnina;
2.	za dovoljenje 29% od občine Velika Dolina sklenjene priklade na direktne davke s tretjinsko priklado vred v davčnih občiuah Čatež, Cerina in Globočica za 1.1S78 za občinske in posebno za šolske potrebščine;
3.	za dovoljejne 50",, od občine Radovice sklenjene priklade na direktne davke s tretjinsko priklado vred v davčnih občinah Bol-drež, Bojana vas, Krasnivrh, Radovica in Ru-doše za 1. 1878 in 187rJ;
4 da bi se potrdila, oziroma privolila 33" „ priklada k vsem neposrednjim davkom s tretjinsko priklado vred v krajih na Trato všola nih za 1. 1878 in 1879 iu 1880.
Vse te predloge dajo raznim odsekom v pretres.
Predsednik da prebrati izročeno mu interpelacijo zavoljo nastave davčnih eksekutor jev (rubilcev), ua ktero deželni predsednik vitez Kalina odgor obljubi v prihodnji seji, predlog Vesteneckovcev o premembi več paragrafov šolske postave tako, da se imenovanje učiteljev prenese na okrajne šolske svete itd. v smislu sklepov zadnjega učiteljskega shoda v Ljubljani) — in predlog poslanca gosp. De telje in narodnih poslancev, naj se deželni zbor potegne za realno gimnazijo v Kranji, ki se ima popustiti. Ta predloga se postavita na dnevni red prihodnje seje, v kteri se ima voliti tudi šolski odsek za pretres Vesteneckovega predloga.
Poslanec dr Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o predlogu deželnega odbora glede vstanovitve treh deželnih ustanov po 60 gld. za učence ljubljanske živinozdravilske in podkovne šole. Odseka nemčurska večina ni privolila ustanov (štipendij), ampak le po 60 gld. podpore trem učencem iz dežele Kranjske za leto 1879. Baron Apfaltrern zagovarja kot načelnik tega odseka predlog, poslanec dr. B 1 e i w e i s pa se gorko potegne za to šolo, ki je izgledna sosednjim deželam, dokazuje potrebo njeno in povdarja, da še nima nobenih vstanov (štipendij). Zato stavi predlog, naj bi se — če že ne 6 — vsaj 3 ustanove po 60 gld, napravile za učence njene, ki so večidel bolj revnih staršev. Narodnjaki podpirajo ta predlog, zoper kterega se pa oglasi vitez Ga-riboldi z drugim, namreč, da se za leto 1879 dovoli 180 gld. podpore, ktero da potem deželni odbor trem učencem. Poročevalec dr. Poklukar se strinja s predlogom dr. Bleivveisovim ter ga priporoča — ne sicer v imenu finančnega odseka, ker v tem zavoljo večine nem-čurske njegovo mnenje ni obveljalo, pač pa po svojem osobnem prepričanji. — Pri glasovanji so pa nemčurski zastopniki manjšine dežele podrli dr. Blei\veisov predlog in obveljal je predlog viteza Gariboldija.
Vitez Langer vtemeljuje svoj v zadnji seji stavljeni predlog o potrebi tega, da se živinski kugi zabruni pot na Kranjsko po kaki enaki postavi v ogerskih deželah, kakoršne imamo o tem takraj Litave; naj bi toraj deželni zbor obrnil se do ministerstva s prošnjo, da bi provzročilo tako postavo tudi tam. (Dr Blehveis je večkrat že enake predloge stavil, bili so tudi v zbornici sprejeti, a vse je bilo brez vspeha, ker od Madjarov se ni dalo nič doseči. Op. poročevalca.)
Na vrsto pridejo razna ustna poročila finančnega odseka ; prva vrsta o povišanji plače sekcijskega strežaja v bolnišnici in puščenji miloščine neki učiteljski vdovi in neki udovi deželnega uradnika — se sprejme po nasvetih deželnega odbora. Druga vrsta so razne prošnje družeb v podporo dijakov v Gradci, na Dunaji, v Kočevji itd., ter prošnje posamezni kov. Po predlogu poročevalca dr. Schafterja se jih več odbije, dovoli se le 100 gld. podpore slikarju Šimnu Ogrinu, vodstvu Kočevske gi-jmnazije za podporo revnih dijakov — se ve 'da! — tudi 100 gld., in društvu v Gradcu za potrebne dijake 50 gld. — Tudi vitez Langer nekaj poroča, kar pa zarad tihega govorjenja pri poročevalski mizi ni razumljivo.
V imenu občinskega odseka poroča grof
v 19. stoletju pripoznanja vredna, da si je soditev mnogo napredovala in mileji postala. Zapisniki so bili brani precej po zaslišanju v pričujočnosti imenovanih skabinov in pričo toženca, da se prepričajo, je-li res vse tako zapisano, kakor se je govorilo. To se je čez štiri dni v drugo ponovilo, zopet v navzočnosti omenjenih dveh duhovnov, da so se mogle dostaviti one opazke ali izjave, ki so bile prvikrat preslišaue, pozabljene ali malo povdarjene in določene. Tožencu še ne 25 let staremu, moral se je dati poseben oskrbnik, izbran izmed najbolj poštenih mestjanov, običajno pa izmed pravdoznancev, ki mu je zaslišanje med pravdo zlajševal.
Llorente se pritožuje, da je ta previdnost dopolnovanja zapisnikov malo koristila, ker so bili ljudje tako tolsto nevedni, da niso zuali primerjati svojih izjav z zapisniki. No, taki zagovednosti so zapisniki še dandanes nevarni Bicer pa ni zabiti, da prav takim pozabljivim
ua korist sta bila postavljena ona dva duhovna
skabina.
Pačenje zapisnikov, ktero sovražniki inkvizicije tako povdarjajo, je obstajalo v tem. da so se opustile take stvari, katere bi tožencu ovadile tožnike in priče. Daje bila ta previdnost modra, je gotovo; in kdor količkaj misli in pozna španjski značaj, ta bode vedel, da se je hotela zabraniti - španjska osveta ali maščevanje.
o. Inkvizitorjem je bilo dalje ostro zaukazano, da skrbno in vestno vse zbirajo, kar bi služilo tožencu v prid; da po dobljenih izvedbah toženca prašajo, če zahteva novih poizvedb in v tem slučaju, ko bi zahteval, se mora za-nj vse storiti, kar je mogoče.
Tako nam Llorente sam podaja orožje v roke iu sicer najbolje, da ga napadamo, inkvizicijo pa krivih dolženj opravičujemo; tudi v nasledujem hočemo rabiti njegovo orožje-(Dalje sledi.)
Thurn. Videti je, da mladi grof ni vajen par-amentaričnih tal, ker je pri tem zmeden, kakor šolarček pri tabli, Če ne zna. Pomaga pa mu predsednik vit. Kaltenegger in tako zbornica pritrdi predlogoma deželnega odbora, da se sme v Tržiču letos pobirati za občinske potrebe po 40% priklade na prave (direktne) davke, v občini Kresnici pa po 41%
Ker so se tri točke morale zavoljo v tem došlih pritožeb odložiti ua prihodnjo sejo , se je ta končala, ko je bilo že poldne odzvonilo. Peta seja je v soboto 28. t. m.
7ibor Štajerski.
\ (■raileu 25. septembra (Izv. dopis). V današnji seji deželnega zbora so bile verifikacije volitev deželnih poslancev na dnevnem redu. Deželni odbor je v svojem tiskanem poročilu deželuemu zboru priporočal, da naj volitve vsih 60 deželnih poslancev za veljavne spozna in potrdi; pa deželni odbor obrača, Spodujištajarski nemčurji hočejo pa obrniti.
Še včeraj po poludnevu so poslali Nasko, Sor-schek in drugi iz Slovenje Bistrici protest zoper potrjenje volitve g. dr. Radaja in g. J. Flucher-ja češ, da se je pri Slovenjebistriški sodniji tožba zarad prestopa kupovanja iu prodavanja volilnih glasov zoper nektere volilce vložila. Deželni odbor si je moral toraj zadnji trenotek svoje poročilo o tej volitvi predrugačiti in je predlagal, da naj se potrjenje te volitve tako dolgo odloži, dokler da bo sodnijska preiskava končana, in bo pozvedati, če bosta imela g. dr. Radaj in J. Fluher večino glasov, ako bi se morali vsled sodnijske preiskave nekteri glasovi jima odšteti. — G.dr. Dominkuš je temu nasvetu oporekal, in predlagal, naj se te dve volitvi odobrujete, - pa brez vspeha. Tudi zoper volitev g. dr. Šuca šo nekteri iz Mareuberga, kakor Dietinger, Sonns, oba Vrentschurja, Hodnig, Ilirschmann in drugi protest včeraj deželnemu odboru poslali, — češ, da je volitev neveljavna , ker je bojda g. Ilauke g. Sucev prijatelj Plešinčnika in Boginata strašil, da bosta morala denarje, ki jih imata iz Slove-njegradeke okrajne hranilnice na posodo, nazaj plačati, ako g. dr. Šuca, ki je ravnatelj hranilnice, ne volita. Pristavljeno je še tej pritožbi, da tudi g. Naredi za več takih fakt ali dogodljajev vč. — Deželni odbor je v svojem poročilu rekel: da protest, kar Plešinčnika in Boginata zadeva, nikakor ni opravičen, ker ta dva volilca tako nista g. dr. Šucu, ampak g. Schmittu svoje glasove dala. — Ker pa protest pravi, da g. Naredi v Slovenjemgradci še za več takih dogodljajev ve, toraj se naj sklene, da deželni odbor to reč bolj natanko preišče, da se bo videlo, če ni kterih ŠuČevih volilcev, ki so na tak način prisiljeni Šucu svoje glasove dali, če se je in kdo ravno iz Istraha zarad hranilnice glasovanja ali volitve zdržal. Če bi se to dopričalo, bi se glasi takih prisiljenih Šučevih volilcev morali od številke 34, ker je g. Dr. Šuc toliko glasov dobil, odšteti, in znalo bi se pokazati, da nima nadpolovične večine namreč 33 veljavnih glasov, in da toraj ni postavno voljen.
Temu predlogu deželnega odbora se krepko vstavlja nemški konservativec g. dr. Schall-hammer, rekši, da je opazka: ker g. Naradi še za več takih dogodljajev ve, prazna kvanta. Ako bi namreč g. Naredi za take dogodljaje vedel, bi bili gotovo tudi onim gospodom, ki so protest zoper to volitev vložili), znani iu oni bi jih v svojem protestu nikakor ne bili zamolčali. Da jih pa povedali niso, je dokaz, da g. Naredi takih fakt ne more dopričati. Poklic na g. Naredija nima toraj nobenega
druzega namena kakor da se z nepotrebnimi preiskovanjem potrjenje volitve g. dr. Šuca zavleče, in da si oni gospodje nekoliko svojo jezo ohladijo čez to, da so pri volitvi propadli ; on predlaga tedaj, da se naj volitev potrdi, Ta krepka beseda je tudi na nemške liberalne poslance velik vtis napravila, in videlo se jim je že na očeh, da mislijo volitev potrditi. V tem odločivnem trenutku pride g. Loboinger Marenberškim uemčurjem na pomoč iu predlaga s samimi komplimenti do g. Šuca, naj se predlog deželnega odbora sprejme, kar se je tudi zgodilo. Vsled tega bo okrajno glavarstvo v Slovenjemgradci moralo preiskovati in morebiti tudi vsakega od onih 34 Šučevih volilcev na protokol zaslišati, če in kteri je iz strahu zarad hranilnice ali okrajnega odbora g. dr. Šucu svoj glas dal • zaslišani bodo tudi g. Audre Krainer, Šorman, in Podržan, če se niso iz strahu zarad hranilnice volitve zdržali.
No, hvala Bogul Kolikor jaz vera, ni nobeden onih 34 Šučevih volilcev ali pa onih treh, ki so se volitve zdržali, v hranilnico kaj dolžen, pa tudi ni znano, da bi se bil kteri z hranilnico strašil. — Sploh pa sta Bogina in Plešinčnik pokazala, da bi bil vsak tak strah prazen. — Tudi zoper poslanca Ptujskega mesta in bližnjih trgov je znani Fichna, ravnatelj realne gimnazije, protest vložil, ker ga na sumu imajo, da bo s Slovenci držal. — Pa volitev se je vendar potrdila, kakor dr. Ebmer-jeva, ki ga je v hudem volilnem boju mesto Slovenjgradec volilo. Slovenci so poseben klup vstanovili.
'Mihov Tržaški.
Deželni odbor je zboru v obravnavo izročil važni predlog, po kterem naj se tudi v Trstu kakor na Kranjskem in gornjem Avstrijskem itd. odpravi najdenišnica (Findelhaus), ki je na veliko škodo deželnim zakladom ne samo domaČe ampak tudi sosednih dežel in javni nravi ali morali.
%!)or goriški je v soboto 21. t. m. obravnaval neke popravke tiste šolske postave, ki vravnuje razvrstitev in plače ljudskih učiteljev, ktere postave vlada lani ni hotela predložiti cesarju v potrditev Plače so 400, 500, 000 gld. — Poslanec Ko-vačič je interpeliral zarad ceste po Sočki dolini. — Predlog o kmetijski šoli se izroči posebnemu odseku, v kterem imajo Slovenci ve Čino, ki so govorili v tej seji veliko in sicer vse po slovenski. — Živahna razprava je bila zastran pridružbe občine Ločeniške k okrajni sodniji goriški (pretura urbana) in o ločitvi njeni od sodnije korminske , kamor zdaj Lo-čenik spada; dr. Tonkli je govoril proti, poslanec Winkler za združbo. Obveljala je združba, kakor je bila nasvetovana od deželnega odbora. Veliko govora je bilo tudi o tistih G000 gld., ktere je deželni odbor spomladi posodil po toči poškodovanim občinam. Deželni odbor je nasvetoval ta dolg občinam odpustiti, kar je tudi priporočal poslanec AVinkler. Faganel in Povše sta popravila ta nasvet. — KoneČno so bili rešeni in odobreni nekteri računi in prevdarki.
Čcski zfior.
Najvažnejši dogodek je vstop narodnih poslancev v zbor češki. Čehi so gotovo to sklenili po vsestranskem prevdarku ter ravnali v smisli naroda češkega. Gospodje pa niso prišli v zbor kot skesani grešniki, dobro orne nja „Reform", ampak so v posebnem pismu slovesno v imenu naroda češkega zopet ponavljali vse prejšnje zahteve in proteste. Odločno so rekli, da se le zaposkušnjo vdeležijo zborovanja, da si pa pridrže iz zbora zopet izstopiti, če bi se prepričali, da je vse njihovo
prizadevanje za spravo zastonj. Vstavoverci ne vedo, kako bi o vstopu Čehov sodili ter se boje za svoje dosedanje gospodatvo ; „N. fr. Presae" se zlasti spodtikuje nad tim , da so Čehi vstopili v zbor ob času, ko vnanja politika služi slovanskim koristim.
Dr. Rieger in poslanci so nasvetovali adreso do cesarja, ktero naj odsek 15 udov pretresa. Višji deželni maršal je obljubil nasvet tisku izročiti in po opravilnem redu obravnavati. — Enak nasvet so stavili narodni poslanci v mo-ravskem zboru.
Razun že omenjenih so bili za deželne glavarje imenovani: Na gornjem Avstrijskem dr. Eigner, namestnik je grof St. Julien ; v Šleziji grof Kuenburg, namestuik dr. Dietrich; na Štajarskem Kaiserfeld, namestnik dr. Neu-\iauer ; na Solnogr&šketa grot L&tnberg (liberalec, dasi je večina zborova konservativna) nam. Benedikt; na Predarelskem grof Belrupt eden izmed dveh liberalcev, ki jih ta zbor ima, za namestnika bil je odločen dr. Gilm, ki se je pa glede omenjenih razmer odpovedal tej časti; najbrže bode moral drugi liberalec po stati predsednikov namestnik; v Bukovini Ko hanovski, nam. Zurkanovič; na Moravskem baron Widmann, nam. dr. Wenzliczke ; ua češkem hočejo v nekako zadostenje narodnim poslancem za namestnika višjega deželnega glavarja imenovati bivšega ministra Jirečka.
Iz Bosne.
Z \v o r n i k se je 25. t. m. našim hrabrim vojakom vdal. Omenjenega dne prišla je namreč deputacija prebivalcev v Doljuo Tuzlo , kjer biva general Szapary s svojim oddelkom, ter ga je prosila, da naj cesarska vojna zasede trdnjavo. Naši vojaki so še tisti dan odrinili proti Zvoruiku. Tudi prebivalci iz Petrovca, Novega Sela (Kulin Vakuf) in Bjele so nazna nili, da se hočejo podvreči ter našim oddati svoje orožje. Razoroženje v Rogatici je dovr šeno, našli so tam mnogo pušk iu streljiva.
Poročila iz Carigrada pravijo, da bode sultan vsled vgoduih vspehov vojne avstrijske na bojišči zapovedal brezpogojno (?) podpisati pogodbo ali konvencijo z Avstrijo. Sploh naša vojna veselo napreduje v Bosni in med vojnim ministrom pa generalem Filipovičem se vrši že obravnava, da bi se 4 divizije do konca oktobra zopet vrnile domu.
koračijo in v strahu držijo meje indiške , je častno sprejel r u b k e g a poslanika, angleškega pa je spodil in mu prepovedal uhod v deželo. Nad tem se Angleži strašno srdč in pravijo, da so to same ruBke intrige. Pričakovati je, da se bodo hrabri Angleži pomirili, kakor še vselej, kedar je šlo za reanico. — Rusi izpraznujejo one kraje , ki ostanejo po berlinskem miru Turkom.
V llolgariji se nabirajo vojaki za novo bolgarsko vojsko. — Iz Varne se Turki prav počasi umikajo. Vidi se, da jim je težko zapustiti lepe kraje bolgarske, kjer so prej gospodovali brez strahu in nadzorstva, huje ko gospodar nad svojo živino.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 27. septembra.
Češki skupni klup je sklenil, da se pod sedanjim ministerstvom iu dokler traja sedanja' sistema, državnega zbora čehi ue vdeležijo.
Jflatljaroiit se še zmirom po glavi meša; posebno skrajni levičnjaki zabavljajo čez Andrassya, čez okupacijo Bosne, čez Tiszo, Čez Srbe iu Ruse, čez celi svet, kar je suhega in mokrega prostora, ker jim ne ide nobena stvar po volji. Nedavno se je zbralo v Pešti kakih 100 študentov , pod predsedništvom poslanca IIelfya, ki je povsod zraven, kjer skušajo svet po madjarskem okusu prenarediti, in so grozno protestirali zoper našo zunaujo politiko, ter sklenil i, sklicati ljudsk shod, kateri ima madjarsko turkoljubje pred svetom doka zati. — Madjarskim vojakom v Bosni pa je že vse turkoljubje prešlo, in ne morejo dosti ogr-diti turških divjakov.
Vnaoje države.
Med ltusijo ni Anglijo preti vojska Emir afgauistanski, to je one dežele, ki meji na Indijo, in iz katere se lahko vsak čas pre
Izvirni dopisi.
■ t, Starega trga pri Poljanah 25. semptembra. — (G. učitelj Stanonik.) Danes se je poslovil ter odpotoval gospod učitelj Nikolaj Stanonik, ki je v 17 letih v Poljanah sicer marsikaj prijetnega, toda tudi dokaj brit-kega doživel in skusil posebno zadnja leta. Znana in po časopisih obširno popisana je bila njegova obravnava pred okrožno sodnijo novomeško , kjer se je toženi moral zagovarjati zato, ker je o času predzadnih volitev za kup-čijsko zboruico imel dovolj poguma, da se je davkarskim uradnikom črnomeljskim, ki so prišli rubeči zaostale davke tudi agitirat ter so podpisovali na volilne pole celo take, kojih ui bilo in so že davnej zamrli, naravnost ustavil in tako ravnanje smatral očitno kot nepo-stavnol To se je pri obširnej obravnavi pred porotniki tudi skazalo. Bil je sicer spoznan za nekrivega, a stalo ga je to mnogo sitnosti, skrbi, potov in denarnih stroškov! Radi enih njemu zlovoljenih iu nevošljivih zagrizencev, ki so se mu pa prej hlinili kot prijatelji, moral je popustiti orglanje, ker mu srenja od dveh let in pol zato ni hotla plačati nagrade, ktero bo moral še po sodnijski poti si iskati 1 Nad vse to pa, da bi se nad njim znosili in ga kolikor mogoče uničili, prizadevali so si, kar so tudi dosegli, da mu je bila konečno vzeta še pošta, za ktero se je ravno on naj več prizadeval, da je prišla v Poljane, dasi jo je nad 12 let natanjčno oskrboval v splošno zadovoljnost občiustva. Toliko neprijetnih udarcev zadelo ga je zapored. A pri vsem tem ostal je g. Nikolaj zuačajen. Z dobrim in poštenim imenom, kakor je prišel, tudi zapusti Poljane. Spremljajo ga vseh pošteno mislečih srčne želje, naj bi na novi službi bolj mirno, zadovoljno in srečno mogel živeti kot tu v Poljanah zadnje leta.
Gorenjskim Šmartenčanom pa čestitamo, da dobijo tako izvrstnega, poštenega katoliškega učitelja in narodnjaka, pravega gorenjskega korenjaka! Živio dragi Nikolaj po vsem tako čvrst kot do sedaj še mnogaja leta v zdravem in prijetnem gorenjskem zraku! —
I k Novega mesta- Vabilo na svečanost, katero naredi čitalnica Novomeška za cesarjev god v nedeljo zvečer (ob 1/2 8. uri.) 0. oktobra, ki bo obstala i tombolo s koncertom na korist ženam in deci v Bosno odšlih reservistov.
Podpisani odbor uljudno vabi, naj bi se častito občinstvo tega dobrodejnega podvzetja vdeležilo po izgledu drugih avstrijanskih mest in društev; naj avstrijauski patrijotizem nakloni temu dobrodejnemu početju mnogo obiskovalcev.	Odbor.
\ Slovenjem grailei 25. septembra. K. (O volitvi za deželni zbor.) Ker še niste od nobene strani bolj obširnega poročila o naši volitvi od 12. t. m. dobili, dovolite,
da Vam jaz nekoliko o tej stvari pišem. Od 69 volilcev jih je bilo 65 k volitvi prišlo, in od teh jih je 34 č. g. doktorju Josipu Šucu, 3l pa g. Feliksu Schmittu svoje glase dalo Tudi g. J. Rak, tržan v Velenji je kandidiral, iu č. g. dr. Šuč mu je tudi sam neposredno pred volitvijo na velikem trgu v pričo več prič nagovarjal, da naj le kaudidira, ker se je videlo, da g. Schmitt no more zmagati in ker č. g. dr. Šuc sam ni kandidiral. Pag. Sredem-šek iz Šentila pri Velenji z drugimi volilci je rekel: „To ne gre, Vi g. Doktor sicer ne kandidirate, pa mi Vas kandidiramo; in če propademo, česar se pa, kakor reči stoj6, ni bati, znamo tudi premagani domov iti; Vi boste pa že toliko glasov dobili, da Vas ne bo potreba sram biti. — In pri tem je ostalo. Ko je dr. Šuc že 31 glasov imel, smo si bili volilci svoje zmage že zvesti, nekoliko minut še, in zmaga je bila gotova, in vsi volilci so se podali k g. dr. Šucu, da ga kot poslanca pozdravijo. Ne da se popisati veselje volilcev nad zmago, ker nam je sovražnikov kot listja in trave nasprotovalo; od samega veselja so se volilci obje mali in drug drugemu k zmagi čestitali. Kot skala so stali razun Velenjske vse druge slavne narodne občine šoštanjskega okraja za svojega narodnega kandidata, od kterega so si zvesti, da zna zagovarjati ravno tako narodne kakor tudi gospodarstvene, politične in verske zade ve svojih volilcev. Niso jih bili kos premotiti ne slavne, ne sovražne besede ne Velenjčanov ne Marenberžanov, ker so to za sramotno spoznali, da bi Slovenca, domačina zavrgli in po Nemcu, ki so nam ga zagriznjeni nasprotniki našega ljudstva priporočali, segli. Slava vam! vrli narodni korenjaki in zvesti katoličani — volilci Šoštanjskega okraja. Nismo se motili, ko smo se na Vas zanašali; da, skala poči in se tudi dob vlomi, a zvestoba Šoštanj-skih volilcev stanovitna ostane!
Pa ravno tako vrlo so se obnašali tudi volilci Slovenjegradčkega okraja razun Podgorskega Rogina ali Gorčana in Razborškega PleŠiČnika, ki sta edina iz našega okraja g Schmittu svoje glasove dala. Ko je Plešinčnik v volilni dvorani rekel: Jaz volim g. F. Schmitta, mu g. Ostrožnik šaljivo reče: Bog Ti ga žegnaj, in vsi volilci naše stranke so ga omi-lovali, ker se je izneveril majki Slavi, iu nem-čurstvu vence plete. — Tudi Vam hrabri možje Slovenjegradčkega okraja Blava in čast! — Merili smo svoje moči in se prepričali, da mi smo mi! —
Tudi iz Marenberškega okraja nam je nepričakovana pomoč prišla. G. Eizel, volilec do sedaj vselej narodne Šentprimonske občine, se nam je pridružil rekši: Tudi jaz sem Vaš; nočem izdati svoje občine, če ravno so Ma-renberžani strašno na mene pritiskali. — Pri skupnem obedu v gostilnici g. Hauke-ja se je zdravica vrstila za zdravico, ki so bile vse polne narodnega in katoliškega duha. — Neki mestjan je bil oskrbel narodno zastavo, ki je takrat prvokrat in sicer iznad Ilaukejeve hiše v Slovenjegradcu vihrala, g. Petrič iz Starega trga pa jo je dal pozdraviti z nekolikimi poki iz možnarjev. Ko smo bili pri obedu, nas je obiskalo nekoliko volilcev iz Marenberškega okraja, ki bi bili radi svojega poslanca spoznali in zvedeli, v kakem zmisiu da namerava za ljudski blagor delati. Ko jim je bil g. dr. Šuc svoj program nekoliko razvil, so nekteri obžalovali, da našega g. kandidata niso pred volitvijo poznali, in so rekli : če boste res v tem zmisiu delali, in če nam Bog še zdravje in življenje da, Vas bodemo čez 6 let tudi mi volili — Tudi taki možaki so poštenjaki, ker kandidata
ne sodijo po spridenem Brcu Btrastnih agitatorjev, ampak po svojem lastnem prepričanju; če enkrat spoznajo, da zna tudi duhovnik in Slovenec žlahtno srce imeti, ki za blagor ljudstva gorko bije.
Domače novice.
V Ljubljani 28. septombra, (PosveSevanje poreškega in poljskega Škofa) dr. Janeza G lav i na se bode vršilo 6. t. m. v Gorici. Posvečevali ga bodo prevzvišeni knez in nadškof G o 1 m a j e r sami med asistenco škofov iz Ljubljane in Trsta. Boje bode asi-stiral tudi preč. g. Grasselli, nadškof v Carigradu.
(Zlato mašo) bodo obhajali jutri 29. t. m. v frančiškanski cerkvi ob 9. uri dopoludne v Ljubljani obče znani in jako čislani franči škan o. BenvenutCrobath, stalni defi-nitor, odsluženi gimnazijalni profesor itd. Pri-digovali jim bodo veleč, prošt. dr. J a r e c. Jutri zjutraj bodo v frančiškanski cerkvi ob 7. uri imeli še drugo nenavadno slovesnost, Č. brat T o b i j a Vernik bode namreč obhajal 501etnico svoje slovesne obljube. — Opravilo na Rožniku se bode obhajalo po navadi.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe: V La-vantiski škofiji: Čast. g. Peter Gostenčnik je postal župnik v Ročici in č. g. Jožef Zadravec provizor v Itadvanji. — Prestavljeni so čč.gg. kaplani: Juri Rubin v Žeta)e; Janez Stanjko k sv. Rupertu v Slov. goricah; Juri Žemavec v Lcmbah. in Anton Šijanec v Kamco. — Ka-uouikat in Žetalska fara sta do 29. oktobra t. 1. razpisana.
—	„P ot v večnost" imenuje se knjižica , ki je iz nemške dr. Z w e r g e r j e v e knjige poslovenjena prišla ravnokar na svitlo v založbi društvene tiskarnice v Gradcu, ter v VIII. poglavjih na 142 straneh obravnava cilj iu konec našega pozemeljskega popotovanja, njegove prave, kakor tudi krive vodnike. Knjižica je pisana v jako umljivi domači besedi in je ni treba še posebno priporočati, ker nam je za njeno izvrstnost že dovolj porok ime visokega pisatelja, kneza iu škofa sekavskega, milost, gosp. Z\vergerja, ki sploh slovi kot eden najboljih in najgorečnejših višjih dušnih pastirjev. Knjižica se dobiva v komisiji kiijitfitrnc O, Itlerr-ove vdove v
Ljubljani pred škofijo štev. 6 in velja v knjigarni kupljena 36 kr. naravnost po pošti poslana pa 42 kr.
—	Celjske razstave predsednik prosi, naj nemudoma naznani vsakdo, ki hoče kaj razstaviti, da ne bode prepozno.
—	Predsedništvo družbe duhovnikov v Mariboru prevzel jo po premeščenju veleč. g. Modrinjaka začasno kauonik J. Orožen.
—	Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo dne 29. t. m. na korist ranjenih slovenskih vojakov veselico s sledečim programom: 1. Uskok, šaloigra v enem dejanji. 2. Loterija. 3. Ples. — Vljudno se vabijo vsi častiti gg. udje k obilnej vdeležbi, ter naj blagovolijo tudi sposobne neude seboj pri-ppljati. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina znaša za ude 10 kr., za neude 30.; radodar-nosti se ne stavijo meje.	Odbor.
—	Velika nesreča je zadela 22. t. m. neko amerikansko ladijo v Trstu, na kteri je bilo 2969 sodcev petroleja , in ki se je vnela. Ker zarad silnega viharja ni bilo ujianja , da bi ogenj pogasili, vlekli so ladijo na morje ter bo s kanoui na njo streljali, da bi se potopila, pa bilo je požara še le čez 43 ur konec, ko je ves petrolej zgorel. Škode je 100.000 gld., ladija je bila zavarovana.
Eksekutivne dražbe.
28. septembra: 2. Lekan iz Rovt, 2. Otoni čar iz Cirknico, 2. Škof iz Martinjaka, vsi v Logatcu, 2. Brodnik iz Verbčova, 1. Adamič iz Kom-polj, 2. Ponikvar iz Predstruge, l.Bavdek iz Pleša, vsi v Lušičah. 2. Sušnik iz Ribnice, Tekavcc iz Rakitniec, oba v Ribnici. 2. Orlic iz Križcvske vasi, 2. Stefanič iz Radoviec, oba v Metliki. 3. Rehec iz Rodohe vasi, v Postojni, 1, Kotar iz Vo-ikega bana, 3. Pajer iz Dobravico, 3. Rožič iz BuŠečo vasi, 2. Frančič iz Staro vasi, vsi v Kostanjevici. 1. Hafner od sv. Duha, 3. Bertoncelj iz Godešič, oba v Loki. Kette iz Verda, na Vrhniki. 3. Konobel iz Smihcla, v Senožečah. 3. Kanduč iz Stiske vasi v Kranji. 3. Kočar iz Hudega v Kamniku. 1. Štrumbelj iz Toinišlja, 1. Ulblng i7. Bresta v Ljubljani.
30. septembra : 3. Lipovcc iz Babnegn polja, 3. Zabukovee in 3. Vidmar iz Loža, 3. Sterle iz Knježaka, vsi v Ložu. 3. Vavpctič iz Brezovega, 3. Prašnikar iz Markovega, 3. Goršc z Malega vrba , 3. CeleSilik iz Konja, 3. Ravnikar iz Va-čega, 3. Balant z Malega vrha, vsi v Litiji. 2. Piter iz Velcsovcga, 2. Colner iz Kokrice, oba v Kranji. 2, Skufca iz Brezovega Dola, 1. Stupariz Sadinjc vasi, vBi v Žužcnberku. 1. Kunstel iz Za-grada v Mokronogu.
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 310/1()0 mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Krauji	V Sodra- V Mari-	V Ptuju	VOrmužu V Colovcn V Zagrebu
J{ C (• j ljani	mestu	žici	boru
_gl j kr.	gl".	kr.	gl.	j kr.	gl. | kr.	gl.	| kr.	gl. [ kr.	gl. , hr.	gl.	; ltr.	gl.	kr.
„. . (hektoliter 7 15	6	84	7	80	10 43	8	60	8	30	8 j 90	0	1 4«	8	90
l semce ^ mernik 2 20	2	10	2	60	3 15	2	66	2	67	2 73	2	72	2	73
n .. (hektolitor 4 90	4	90	5	20	— —	6	—	6	—	6 50	5	86	7	—
. 1 ' (mernik 1 50	1	50	1	52	— —	1	88	1	85	2 —	1	I 80	2	—
, , (hektoliter 4 8	4	50	4	60	5 86	6	20	5	—	5 40	6	! 72	6	20
J8Cmena (mernik 1 25	1	32	1	44	1 60	1	90	1	46	1 55	2	7	1	36
... (hektolitor 4 90	5	—	4	70	5 76	6	—	6	40	4 17	5	78	6	70
(mernik 1 90	1	52	1	78	2 —	I	85	1	97	1 26	1	86	2	0
„ (hektoliter 5 60	6	-	4	65	5 84	«	—	5	20	7 80	l	48	8	60
1 r"!m ' (mernik 1 70	1	85	1	34	1 60	1	85	1	52	2 40	1	I 36	2	66
(hektoliter 5 1 70	6	—	5	85	6 50	5	90	6	—	6 60	r.	97	6	40
1 uraice £merni)c 1 75	1	85	1	60	2 j —	1	52	1	85	2 53	1	84	1	97
(hektoliter 2 f,0	3	35	3	25	1 24	3	80	3	30	3 26	3	97	4
°v9n 1 (mernik - 80	1	-	-	96	1 -	1	—	I	-	1 -	1	21	1	22
I	I	i
izdajatelj in odgovorni vrednik; Filip I [adorlap.
J. Blainikovi našlo miki v Ljubljani.