I I \<l
C\v \v
Stev. 15.
Y Ljubljani, 9. aprila 1909.
IL. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
ool leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petjt-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Naznanilo.
Upravni odbor „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" je sklenil v svoji plenarni seji dne 7. aprila 1.1., da se vrši letošnje
glavno zborovanje
dne 15. in 16. avgusta v Mariboru.
Na glavnem zborovanju se proslavi štiride setletnica državnega šolskega zakona.
Takrat se vrši velik koncert spodnještajerskega učiteljstva, ki ga priredi Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic".
Teroristi.
„Slovenec", glasilo slovenskih teroristov, je priobčil dne 1. t. m. to-Ie krvavo notico:
„Proti liberalnemu učiteljstvu, ki nepoklicano in v nasprotju z določili deželnih, oziroma državnih šolskih zakonov na deželi hujska in ruje proti naši izobraževalni organizaciji, se bodo od naše stiani storili energični koraki. Znano je, da se je deželni šolski svet še v svoji prejšnji sestavi postavil glede na šolske otroke na stališče, da smejo in je celo nujno želeti, da se uče telovadbe tudi izven šole in da imajo glede na to pravico odločevati starši. Iz tega stališča je deželni šolski svet še v svoji prejšnji sestavi tudi n. pr. ljubljanskemu telovadnemu odseku S. K. S. Z. na njegovo prošnjo telovadbo za jjudskošolski naraščaj izrecno v tozadevnem aktu
dovolil kot nekaj samoobsebi umevnega.
Eavno tako stališče zavzema deželni šolski svet tudi napram „Sokolu" in ga mora nasproti „Orlu" še velikobolj, ker ima „Orel" v svojih pravilih tista vrhovna načela o telesni, versko-moralni in umski vzgoji kakor jih zakon zahteva tudi za ljudsko šolo! Pa ne samo to. Iz najkompetentnejšega vira izvemo, da vlada sama zdaj povsod v monarhiji nujno priporoča starišem. vzgojiteljem, duhovščini, sodnim in drugim oblastem, da za deco tudi izvun šole preskrbe za telesno izurbo zlasti v takem krogu, kjer se goji verska, moralna in domovinska misel. — Kar deželni šolski svet, deželna vlada in druge oblasti ne samo dovoljujejo, ampak celo priporočajo, to hočejo zavirati liberalni učitelji, ki pospešujejo na vso moč „Sokola", proti naši na versko-moralnem temelju sloneči telovadski organizaciji pa hujskajo. Dozdaj sta nam znana dva slučaja. Krščanska ljudska telovadska zveza „Orel" je, kakor izvemo, na svoji odborovi seji v Bohinjski Bistrici, dne 19. t. m. sklenila storiti pri najvišji šolski oblasti v deželi primeren korak v tem oziru. Mi pa od svoje strani poživljamo svoje somišljenike, da nam takoj javijo vsak slučaj rovanja liberalnih učiteljev, ki je v nasprotju s tistimi določili zakonov, kateri govore o tem, kako se ima učitelj izven šole obnašati in do katere meje sme segati njegova politiška delavnost. Opozarjamo, da je to politično hujskanje liberalnih učiteljskih kapacitet proti nepolitičnim društvom sad skupnega dogovora in da to učiteljstvo že zopet začenja v „Tovarišu" napadati versko čustvovanje ljudstva. Pozor somišljeniki!" —
Naš odgovor na vse te čudovite reči bodi popolnoma kratek!
Kar se tiče „Orla" sploh — ali kakorkoli se že imenuje ta ptič — je naše mnenje, da je le slaba kopija „Sokola". Dobro na njem je kroj, ki so si ga izposodili od „Sokola" na način, ki ni v navadi. Nadalje menimo, da ne bo v 10 letih nobenega „Orla" več, ker
ne bo več tiste moči, ki ga je izvabila in ga danes tira v višavo pit solnčne žarke.
Najbolj negujejo tega ptiča prečastiti gospodje bratje kaplani-kateheti, ki imajo o telovadbi brez dvoma največ pojma. Med šolsko mladino — med veroukom! — agitujejo za „Orla" z vsemi silami, ko so n. pr. še pred letom dni za kazen in v sramoto postavljali med poukom pred šolska vrata otroke, ki so hodili k sokolski telovadbi.
In sedaj pravimo: Kar smejo kaplani, to smejo učitelji, pa če se ljubljanski teroristi desetkrat postavijo na glavo ! Kar sme izven-staleški nadučitelj v Dobrepoljah, to sme vsak učitelj na Kranjskem, ker smo vsi pod enim cesarjem in pod enim zakonom, ki imata še vedno več veljave kakor vsa „Orlarija" skupaj in vsa klerikalno-vladna vpčina deželnega šol. sveta povrhu!
„Slovenčevi" teroristi so tako ošabni in tako zaljubljeni sami vase, da res mislijo, da bodo kot trinoški valpeti strojili naše kože! Ba! — Taka napihnjena ošabnost je res gnusna. Vedno in povsod: Mi, mi in mi! Kakor pri-mojduševci, pijani vina in žejni krvi.
In taki ljudje hočejo vzgajati — mladino !
Država in izobrazba njenega Ijudskošoiskega učiteljstva.
(Dalje.)
Do 1. 1883. se je moral vsak učitelj prav marljivo pripravljati za usposobljenostni izpit, ?akaj pokazati je moral izpraševalni komisiji, da je čas, odkar je zapustil učiteljišče, porabil prav vestno za svojo nadaljno izobrazbo. Usposobljenostni izpit je bila nekaka ponovitev zrelostnega izpita, zakaj kandidat se je moral podvreči izpitu iz vseh predmetov. In oni, ki je prebil ta izpit s prav povoljnim uspehom je lahko trdil, da nekaj ve in zna.
Nova novela je dokaj skrčila zahteve ravno glede usposobljenostnega izpita. Maturi-tetno izpričevalo, ki ga prejme učiteljiščnik, zavede marsikaterega mladega učitelja do mnenja, da je dosegel višek svojega znanja s tem izpričevalom, da se mu ni treba dalje izobraževati, in njegov duševni nivo polagoma lahko pada. Sicer zahteva nova šolska novela še vedno usposobljenostni izpit, toda kak razloček je med tem izpitom in nekdanjim ! Vse znanje tega izpita se naslanja na poznanje ljudsko-šolskih čitank in beril. Znani so nam klasični zgledi, da so napravili usposobljenostni izpit učitelji in učiteljice, ki so vso učenost, vso pripravo za ta izpit zajemali edino le iz ljud-skošolskih beril. V formalnem oziru se je sicer zahtevalo od kandidata, da se je znal jasno in pravilno izražati, a v strokovnem se pa ni preseglo zahtev ljudskošolskih predpisov.
S to novelo je državna oblast očividno namignila, da zanjo ne veljajo več predpisi državnega zakona, po katerih je učiteljstvu dana prilika, izpopolniti svoje znanje na univerzah in višjih pedagogijih.
* * *
Nad dvajset let je stara ta novela. Nad dvajset let trpe avstrijski narodi lo poniževanje svojega učiteljstva in nad dvajset let molče legitimirani zastopniki — državni poslanci — o teh škandaloznih razmerah. Edino učiteljstvo, zbrano v svojih organizacijah, je spoznalo, kaj pomeni ta odpor proti večji izobrazbi Ijudskošoiskega učiteljstva. Zato pa stremi združeno učiteljstvo v vseh svojih organizacijah vseh narodov po dveh smotrih: akademiška na-obrazba učiteljstva in odstranitev te šolske novele!
In na čelu tej zahtevi stoji pač ravno češko učiteljstvo. Resnično je, da je zakon iz 1. 1870. za učiteljišča ugodno vplival na poglobitev učenja, toda izobrazba učiteljstva ni dosegla zahtev, ki jih nudi srednje šolstvo.
Zaraditega je zahtevalo češko učiteljstvo
LISTEK.
f Franc Bahovec.
„Še toliko bom počakal, da bodo plače regulirali, potem se bom pa umaknil drugim." Tako je večkrat dejal rajnki Bahovec. Sedaj se je umaknil: nastopil je večni pokoj, ne da bi bil dočakal regulacije. Tako se bo še marsikomu godilo in marsikdo bo prej dočakal smrt kakor izboljšanje svojih gmotnih razmer. Ba-hovcu se sicer ni slabo godilo, a čutil je in vedel, da ni nikakor dovolj plačan za svoj trud in zato je čakal pravične uredbe svoje plače, ki bi mu vsekako šla po človeški in božji pravici.
Pa čakal je zaman, prišla je bela smrt in pretrgala zopet enemu učitelju nit življenja. Prišlo je torej plačilo.
Dne 30. marca t. 1. je zatisnil oči Franc Bahovec, učitelj v Ljubljani. Bojen je bil leta 1848. v Višnji gori kot sin ubožnih pa poštenih staršev. Imela sta mnogo otrok, zato jima ni bilo obstanka v domačem kraju. Treba je bilo iti s trebuhom za kruhom. Bahovčev rajnki oče je vzel ženo in otroke, naložil vse
svoje imetje na majhen, dvokolesen voziček in jo mahnil v Ljubljano. Tu je začel branjarijo in nato mokarijo in si je kmalu opomogel do precejšnjega imetja. To je bilo dobro za Fran-celna, kakor so ga imenovali doma, zakaj v Ljubljani je imel priliko pohajati šole; imel je pa tudi brihtno glavico, ki mu je napravljala študije lahke in prijetne. Ko je dovršil prepa-randijo, je dobil najprvo službo v VVaidherrje-vem zavodu, 1. aprila 1873 pa je nastopil učiteljsko službo na II. mestni deški šoli v Ljubljani — in na dan njegovega pogreba 1. aprila letos je bilo ravno 36 let, odkar je deloval kot ljudski učitelj na enem in tistem zavodu.
Kdo in kaj je bil Bahovec? Ljubljančanom ni tega treba praviti, Bahovca je poznala vsa Ljubljana od najvišje gospode do zadnjega pometača, od trgovca in obrtnika do ubožnega delavca. S svojim vljudnim vedenjem, s svojim možatim in jeklenim značajem si je pridobil spoštovanje in ljubezen vseh, ki so prišli z njim v dotiko. Imel je vedno odprto srce in radodarne roke za vsakega trpina, pomagal je rad in lahko, ker je bil dobro situiran. Oče njegov si je s pridnostjo in varčnostjo toliko pridobil, da je kupil vsakemu svojih otrok
hišo. Tudi naš France je dobil eno. L. 1895. pa mu jo je potres razrušil. Mesto mu je odkupilo razvaline in Bahovec si je sezidal v Miklošičevih ulicah, lepo dvonadstropno poslopje. A da si je bil imovit prevzetnosti ni bilo v njem. Nikdar ni preziral nobenega, pač pa mu je bila kolegialnost nad vse. Kolegial-nost je negoval najskrbneje; ogibal se je vsega, kar bi utegnilo rušiti slogo med tovariši. Zato so ga kolegi imeli radi kot prijatelja kot brata in — mlajši — kot očeta. Vsi so ga ljubili in spoštovali, saj pa je tudi zaslužil to ljubezen in spoštovanje, saj iz njegovih ust ni prišla nikdar žal beseda nikomur in o nikomer.
Kakšen pa je bil Bahovec kot učitelj? Naši moderni „pedagogi" niso bili ravno zadovoljni z njim — bil jim je zastarel! Kdor pa je natančneje opazoval njegovo postopanje pri pouku, kdor se je z njim pogovarjal o učnem postopanju, o metodi; kdor je prevzel njegove učence in primerjal uspehe Bahovčeve metode, kdor posluša mnenja njegovih nekdanjih uČ3ncev, ki so sedaj že zreli možje, t a mora reči, da je bil Bahovec boljši učitelj kakor marsikateri frazer, ki nosi dandanes zvonec.
Res je, da ni postopal po vseh formalnih stopnjah, da se ni ogreval za vsako novo-tarijo, pa navadno je imel prav, zakaj kolikokrat smo morali zavreči marsikaj, česar se Bahovec kot izkušen pedagog niti lotil ni, za kar pa smo se mi potezali na vse moči.
Vobče pa moramo reči, da ni Bahovec bil zastarel, živel je vedno z duhom časa in tudi na pedagoškem polju je zasledoval vse novejše pojave, a sprejel in odobraval le to, kar se mu je zdelo dobro.
Zato pa se je Bahovcu krivica zgodila, ko se gaje prezrlo pri oddaji nadučiteljskega mesta na II. mestni šoli v Ljubljani.
Recite, kar hočete in izgovarjajte se, kakor hočete, krivično je vendar, da ni postal Bahovec vodja onega zavoda, na katerem je deloval 36 let, na katerem se je postaral, na katerem je pustil vse svoje moči. 36 let je služboval in ni se mu moglo očitati niti pičice, niti enega vzroka ni bilo, zaradi česar bi ne smel dobiti Bahovec tega mesta; njega se je sodilo kar pavšalno: „On ni za to!" Pa zakaj? — Zato, ker so vedeli,
že na svojem prvem shoda v Pragi 1. 1870., da naj se e. kr. učiteljišča preosnujejo, da bodi ves pouk na strogo znanstveni podlagi, odgovarjajoč tedanjim zahtevam.
Deset let pozneje 1. 1880. je tožil na drugem vsečeškem učiteljskem shodu v Pragi dr. Lindner, znani pisatelj, da imamo pedagoške seminare za učitelje, na univerzah še vedno na papirju. In 1. 1886. je sprejel shod češkega učiteljstva v Pragi predlog, da naj se temeljiteje poučuje pedagogika sploh na avstrijskih c. kr. učiteljiščih, zakaj nazadovanje te stroke se je med učiteljstvom samim čutilo prav občutljivo.
Posledice nove šolske novele so se pričele kazati.
Pridružila pa se je še gospodarska kriza, slabo gmotno stanje — beraška plača.
(Dalje)
Balkanski narodi.*3
I.	Uvod. Jugoslovani: Slovenci — Hr-
vatje — Srbi — Bolgari.
II.	Neslovani: Burnimi — Grki — Turki
— Albanci.
III. Ostali. Pregled in sklep.
I.
Uvod.
Dne 24. julija 1908 je proglasil sultan turško despotijo kot ustavno državo. S tem pa se je odtrgala skala z vrha in je pričela kole-bati v dolino. Kdaj in kako se ustavi, o tem danes živ krst ne ve.
Gotovo je le eno: balkansko vprašanje je prišlo s tem v jako akuten stadij. Turško pleme, ki je pridrlo iz azijskih pokrajin v Evropo preko Carigrada, se je izkazalo samo kot bojna četa brez vsake državnotvorbne sposobnosti. Ko jim je zastavila zapadna Evropa pot pri Dunaju, je bilo s tem že tudi odločeno o njih usodi. S tistim trenutkom, ko je obledela njih bojna slava, je pričela njih propast.
Katastrofa se je pojavila pričetkom minulega stoletja. Kako potisneta Turke nazaj v Azijo, sta ugibala sicer že prej ruska carica Katarina II. in avstrijski cesar Jožef II. Ali vprašanje, kdo se polasti praga med zapadom in vzhodom; vprašanje, kdo zasede končno historično postojanko Carigrada — to vprašanje je podaljšalo življenje sultanatu tedaj in mu podaljšalo življenje še danes.
Strah pred Busijo, ki je sprejela nekdanji grb bizantinskih cesarjev v sredo svojega grba kot v večen memento, da zapade nekoč Carigrad pravoslavni državi ruskih carjev; strah pred ono državo, kjer je podlegel celo genij vojskovodij, korzičanski Napoleon — strah pred rastjo in vsemočjo ruske države je združila za-padno Evropo v Krimski vojni, združila jo je vdrugič na berlinskem kongresu in združujejo sedaj vtretjič.
Šlo je vedno v daljšem obsegu za ozemlje, ki spada ali tvori vsaj prehod k Balkanu. Buska politika se je bližala Carigradu s severovzhoda, s severozapada je potiskala na Balkan Avstrija.
Balkanski narodi so postali spričo takih razmer samo objekt brez lastnega življenja;
*) Priobžujemo te članke v mnenju, da ustre-žemo z njimi bralcem. Predmet je sedaj najaktualnejši.
Uredn.
da ima dobro srce, da je kolegialen, da ni ustvarjen za valpeta, ker so vedeli, da ne bo vihtel nad hrbtišči podrejenega učiteljstva se-demplamenastega biča. Zato je bil v gotovih očeh nesposoben za voditelja takega zavoda kakor je II. mestna šola v Ljubljani. „On ni za to!" — Saj še poizkusili niste! Kolikokrat se motimo v tako pavšalni sodbi. Poizkusili bi ga bili, potem bi šele lahko sodili, ali je za to ali ne! Mi smo pa prepričani in dobro vemo, da bi bile razmere in šolstvo pod njegovim vodstvom boljše kakor sedaj. Ne mislite da zmore vodja s silo, denunciantstvom in strogim postopanjem vse; z ljubeznijo in dobroto se doseže več pri nas; mi bi njega cenili, spoštovali inljubiliinzaradinjega in pa zaraditega, d a b i n j e g o v u g 1 e d ne trpel, bi učiteljstvo storilo, kolikor bi bilo v njega močeh, da bi se ne moglo grajati II. mestne šole.
Zato pa rečemo: ravno on je bil sposoben za voditelja in to je tudi sam čutil, zato se je potegoval za to mesto, česar bi Ba-hovec gotovo ne bil storil, ako bi ne čutil
služili so kot sredstvo v dosego posebnih namenov.
Nobenega dvoma ni, da je odprla osvoboditev balkanskih narodov izpod turškega jarma pot novi civilizaciji v te pokrajine. Naj je prišla ta osvoboditev po Eusiji ali po Avstriji: prinesla je m«d narode nov čut, dih prostosti. S tem jim je pričela rasti samozavest, čutili so kot samostojen člen v krogu splošne civilizacije, dokler se ni izrazil ta instinktivni čut v novo zahtevo, ki je vzlovoljila konservativnega ujca nad neposlušnim varovancem.
Balkan balkanskim narodom! Ta klic je vzdramil vso Evropo.
čuden kaos je nastal tekom zgodovine na Balkanu ; zamotan in zavit, da bi trebalo pač Aleksandrovega meča, da preseka gordij-ski vozel. Država je posegla v državo, narodi so razkosani državnopravno v mnogotero delov.
Jugoslovani.
Najmočnejše pleme, ki biva na Balkanu, je jugeslovansko. Le po Slovencih se dotika neposredno zapadne kulture, drugače mu je orient mnogo bliže kakor ,'zapad. Nekatera plemena Jugoslovanov so izgubila svojo samostal-nost že zgodaj, druga šele sredi štirinajstega stoletja, ko je privihrala moč polumeseca drugič v Evropo.
Petsto let ni bilo o neodvisnosti Jugoslovanov nobenega govora. Premoč Turčije je bila še vedno prevelika; po drugi strani so stala popolnoma druga vprašanja v ospredju; jugoslovansko je postalo aktualno pravzaprav šele tekom zadnjega polstoletja.
Koliko je vseh Jugoslovanov, nam ne pove točno nobena statistika. Jako nezanesljivi so zlasti ogrski in turški podatki. Ako poiščemo med temi različnimi med seboj [jako divergu-jočimi števili srednjo pot, potem se nam pokaže, da biva vseh Jugoslovanov do šestnajst milijonov, ki žive v osmerih različnih držav nih skupinah; na Italijanskem, v Avstriji, na Ogrskem, v Orni gori, Srbiji, Bolgariji, Bumu-niji in Turčiji. Največ jih je pod dinastijo Habsburžanov, najmanj pod kraljem Italije.
Ta razkosanost spominja deloma na usodo poljske države. Tudi številno razmerje med Poljaki in Jugoslovani je popolnoma isto. Prej utegne biti Poljakov nekoliko manj.
Več desetletij je bilo vprašanje združenja Poljakov aktualno. Večkratni upori so hoteli združiti razkosani narod v eno celoto. Bazmere so danes take, da nima poljsko vprašanje vsaj v;doglednem času nobene aktualnosti. Na njegovo mesto je stopila jugoslovanska misel.
V*vseh posameznostih slučaj seveda ni docela analogen. Poljaki tvorijo en sam narod z istim jezikom, z isto literaturo in isto zgodovino. Jugoslovani so razdeljeni na čvetero vej z ravno tolikimi jeziki, literaturami in zgodovino. Bazlika je seve med njimi časih jako neznatna. Tako izgine med srbsko in hrvaško govorico docela in tudi nasploh ni nikjer mogoče določiti meje med posameznimi plemeni,
Kdor nastopi pot proti vzhodu, pričenši v Reziji na Italijanskem in se napoti tja do obale Črnega in Egejskega morja — in naj je še tako učen jezikoslovec — nikjer ne more reči: ta in ta reka, ta in ta dolina, ta in ta greben loči Slovence od Hrvatov, Hrvate od Srbov, Srbe od Bolgarov.
sposobnosti v sebi. Zato ga je pa tudi presenetilo, da so ga prezrli pri imenovanju interi-mističnega voditelja.
A upal je vendar, da ga ne preterirajo pri deflnitivnem nastavljanju. „Gospod deželni šolski nadzornik, saj ne bom dolgo — saj se bom kmalu umaknil drugemu — pustite me, naj grem v časti v pokoj — zaradi svojih otrok mi je, da ne bodo slabo sodili o svojem očetu ..." Tako je govoril pri avdijenci. „Jaz ne bom nasprotoval!" — je bil odgovor, in France je šel potolažen domov in trdno pričakoval imenovanja. Prišlo je drugače — in to je bil udarec zanj — hud udarec! „Saj jim nisem ničesar storil... saj mi ne morejo očitati niti pičice ... 86 let že delam, pa . . ." solza se mu je ulila po licu.
Do konca lanskega šolskega leta je še vlekel, potem je legel potrt in žalosten in 30. marca je umrl...
„Slovenec" piše, da se je njegova stranka potegovala zato, da bi bil Bahovec imenovan za ravnatelja. — Hm! — Pošljite mu dekret na oni svet!
Nasprotno! Pasamezna plemena segajo tako prehodno drugo v drugo da dobimo na „mejah" Slovence, ki hrvatijo, Hrvate, ki Slovenijo. Prav tako je med Srbi in Bolgari: o celih pokrajinah trdijo Srbi, da so srbske; Bolgari, da so bolgarske. Med Nemci in Italijani, med Madjari in Slovani, med Slovenci in Nemci o takem prehodu ni misliti. Tukaj je meja vedno nedvomna.
Poljake je družila zgodovina lastne mogočne države, njih stremljenje po zedinjenju je bilo politiško; Jugoslovane druži velika medsebojna sorodnost, njih edinstvenost je provzročena po tistem instinktivnem čutu, ki navdaja v naravi vsa bitja enega pokolenja. Dejstvo, da so bili veliki deli Slovanov združeni v dobi, ki je zapadla do danes že davno minulosti; dejstvo da vsi Jugoslovani sploh nikdar niso tvorili samosvoje države: dejstvo, da se je odigravala zgodovina raznih jugoslovanskih plemen tekom zgodovine celo različno od drugih — vse to onemogočuje, da bi imelo stremljenje po edin-stvu med Jugoslovani tisto politiško ost kakor pri Poljakih. Jugoslovanska zajednica je temveč eminentno kulturnega in v drugi vrsti gospodarskega značaja,
To so realno dana tla. Ako sanjajo posamezniki o Veliki Srbiji, o Veliki Hrvaški, o Veliki Bolgariji ali celo o velikem jugoslovanskem carstvu od Karnijskih Alp do Carigrada ob Bosporski ožini, spadajo te fantazije še ve-likobolj v regijon utopij, kakor prenapete ideje Vsenemcev, ki hočejo odtrgati dele Avstrije in Švice in jih združiti z rajhom v Zedinjeno Nemčijo, ali politiški program iredente, ki zahteva ločitev gotovih distriktov Avstrije, Švice in Francije ter jih priklopiti k Italiji Uniti.
V	kolikor odtrgamo pretiranost od italijanske in nemške iredente, se nam odkrivajo takoj one realije, ki jih noben pameten človek ne more negirati, ki jih ne more uničiti noben še tako strog režim, zato ker je vsak režim nekaj umetelnega, sorodnost naroda pa je nekaj prirodnega in zato polna notranje živ-ljenske moči.
Pripadenost različnim politiškim skupinam s svojimi tradicijami in svojimi ambicijami pač more Jugoslovane pri njih stremljenju po za-ednici, ki se giblje v gori označenih mejah, zavirati, ne more jih pa ovirati. Kratkovidnost, samoljublje in sebičnost odlikuje mnogo držav na svetu; ta coklja se obeša tudi Jugoslova-vanom na hrbet. Voz pojde zato pač počasneje svojo pot. ustaviti ga zaraditega ni mogoče.
Ideje trializma v Avstriji, ki jih propagirajo krogi, ki stoje blizu prestolonaslednika, ideje ki jih je razvil zadnjič tako realen politik, kakor je Vladan Georgovic, nekdanji srbski premije; mnenje, ki si osvaja teren zadnji čas v Bolgariji — vse to kaže, da računa jugoslovanska zaednica eo ipso s pripadnostjo različnim politiškim skupinam kakor s faktom, ki ne stoji s stremljenjem po kulturnem in gospodarskem bližanju v nobenem nasprotju. Odtod tudi projekt Balkanske Zveze pod hegemonijo habsburških Jugoslovanov.
Slovenci.
Najdalj proti zapadu so se podali med Jugoslovani Slovenci. Nemška in italijanska civilizacija jih je absorbirala polagoma, ker je stala nad njimi, dočim se je zgodilo pri Bolgarih ravno nasprotno: tam se je navzel zmagovalec šeg in jezika premagancev.
Slovenske meje so se zoževale vedno bolj. Današnja Koroška je z videka našega narodnega stališča kakor ostanek pogorišča.
Šele kakih sto let sem je meja Slovencev precej stalna in o zistematičnem raznarodovanju ni več govora. Vsaj pa so nam dana danes vsa sredstva, s katerimi se moremo takim poizkusom ubraniti z vsem uspehom.
V	resni nevarnosti so le naše postojanke na Italijanskem. Tamošnji starejši naši ljudje se čutijo odločno za Slovence in na vprašanje, odkod so doma, odgovoie: „Iz Slovenije." Mladina slovenščino pač še ume, toda odgovarja italijanski: „Kako daleč je do..." Odgovor italijanski: „Cinque . . ." Italijanska vlada ne le da slovenskega stremljenja absolutno ne trpi, ampak denuncirajo se celo italijanski in slovenski^otroci v šoli zaradi — slovenskih knjig.
Nekoliko boljše se godi Slovencem na Ogrskem. Duhovščina je tam pogumnejša. Na Ogrskem izhaja celo poseben list za tamošnje Slovence.
Slovencev na Italijanskem, v Avstriji in na Ogrskem je vseh skupaj do 1,370.000. Tvorimo komaj dobro 7u vseh Jugoslovanov.
Naša visoka civilizacija, velik odstotek inteligence in naš splošni položaj nam daje veljavo in pomen, ki presega daleko to golo številno razmerje.
Hrvatje.
Hrvatje so agrarci še v obilneji meri od nas Slovencev. Ali dočim se šola naša mladina v tujih šolah in na tujih tleh ter je slovenska inteligenca zato prežeta italijanskega in nemškega duha, je hrvaška inteligenca pristneje narodna. Le v Dalmaciji se naslanja jako močno na italijansko kulturo.
Po statistiki, ki smo si jo sestavili mi kot kompromis raznih ekstremnih podatkov je Hrvatov za 2,864.000 duš, torej dobro dvakrat toliko kakor vseh Slovencev. V dobi kmetiškega upora so tvorili slovenski in hrvaški kmetje skupno vojsko; v vojnah s Turki je stal Slovenec vedno ramo ob rami s Hrvati. Našo slavno skupno zmago pri Sisku nad Turki praznujejo še danes ob vsaki obletnici tako v ljubljanski kakor v zagrebški stolni cerkvi s posebno mašo. Te več stoletij trajajoče hrvaško-slovenske zaednice žive priče so mnogoštevilne slovenske narodne pesmi.
Če smo se smeli družiti Slovenci in Hrvati, tedaj, ko smo zapirali Turkom pot proti avstrijskim Nemcem, je naravnost absurdno, kdor bi se izpodtikal na naši zaednici danes, če je sedaj v prvi vrsti enkrat v našo korist.
Srbi.
Srbi so izmed vseh Jugoslovanov najšte-vilneje pleme, Niso tako izključno agraren narod, kakor so Hrvatje. Izmed vseh Jugoslovanov so Srbi najbolj trgovski. Mnogo največjih firm na jugu je srbskih. Srbskih veletrgovcev ne dobimo samo v Trstu, Carigradu in Dunaju, ampak sploh po vsem svetu.
Pod turško invazijo so trpeli Srbi najbolj. Stali so neposredno na poti, ki so jo hodili Turki vsakokrat, kadar so hoteli proti zapadu. V teh žalostnih razmerah nam je iskati vzroke velikih preseljevanj, katerih plod je današnje srbstvo na Hrvaškem, Ogrskem, v Dalmaciji in črni gori.
Iz prvotne domovine, in iz ozemelj, kjer so tvorili svojo historično državo, so se naseljevali prostovoljno v drugih upravnih skupinah in se s tem obenem politiško razkosali na mnogo delov.
Vseh Srbov utegne biti 6,466.000 duš, a politiško so razdeljeni na sedem skupin. Ogrski, hrvaški, dalmatinski in črnogorski Srbi so se odtrgali sultanatu jako zgodaj. Srbi v današnji kraljevini so se docela oprostili Turkov šele leta 1867, bosanski in hercegovski Srbi leta 1878. Okolo milijon Srbov pa je še v današnjih dneh neposreden podložnik Turkov. Interesantno je, da je danes več Srbov (3,736,006) pod habsburško dinastijo kakor pod Karadžorževici (2.500.000).
Bolgari.
Bolgari niso pravzaprav čisto slovansko pleme. V šestem in sedmem stoletju so prodirale neprestano ugrijske ali hunske vojne čete proti tedanjemu bizantinskemu cesarstvu. Podvrgli so si podunavske Slovane, se navzeli njih jezika in običajev, tako da že v devetem stoletju ni bilo nobenega ^drugega sledu o teh nekdanjih četah, kakor v tipu te rase. V vsem drugem je postala slovanska. Izpod turškega jarma, ki so mu kasneje zapadli, so jih oprostili šele Bumuni in Busi 1. 1877.
Bolgari imenujejo radi sami sebe „Belgijce vzhoda". Z vztrajnostjo, žilavostjo in pridnostjo so se povzdignili prebivalci Belgije v svojem poljedelstvu kakor v svoji industriji do jako ugledne stopnje — po teh stopnjah hočejo tudi Bolgari. V resnici so Bolgari med Jugoslovani najobrtnejši; v politiki poizkušajo posnemati hladno realnost Angležev.
Do leta 1872. so stali v cerkvenem oziru pod grškim patriarhom v Carigradu. Na pritisk Busije jim je dovolil tedanji sultan ločitev v svojo narodno bolgarsko cerkev pod lastnim eksarhom. Zaradi te cerkvene shizme vlada tudi veliko sovraštvo med grškimi patriaršisti in bolgarskimi eksaršisti.
Vseh Bolgarov utegne biti do 5,200.000. Od teh jih je danes še vedno okolo 1,700.000 pod turškim sultanom.
Pregled o Jugoslovanih.
Označimo li vsa štiri jugoslovanska plemena in sicer Slovence s V/i, Hrvate s 8, Srbe s 61/« in Bolgare s 5 milijoni, potem do-
Dalje v prilogi.
Priloga k 15. štev. „Učiteljskega Tovariša" dne 9. aprila 1909.
bimo okroglo število 16 milijonov ali natančneje :
Slovencev . . . 1,370.000 Hrvatov . . . 2,864.000 Srbov .... 6,466.000 Bolgarov . . . 5.200.000 Skupno . . . 15,900.000 Jugoslovani tvorijo torej trikrat toliko prebivalstva, kakor ga ima evropska Turčija ali cela " Avstralija, za polovico manj jih je od Italije in za tretjino Japoncev. Po številnem razmerju odgovarjajo Ogrski brez Hrvaške in Slavonije.	T.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga t omejenim jamstvom.
Promet do konca marca: K 58.769'31,
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
			
			
Iz naše organizacije.
Sbnpne zadeve.
Učiteljska tiskarna je na svojem občnem zboru dne 7. t. m. podala poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto. Poročilo, ki ga objavimo prihodnjič, pove več.
Kranjsko.
Občni zbor „Narodne Šole" se je
vršil dne 7. t. m. v „Narodnem domu" v Ljubljani. Poročilo objavimo prihodnjič.
Vdovsko učit. društvo je imelo svoj občni zbor dne 7. t. m. v ljubljanskem „Na rodnem domu". Klerikalci so kopali jamo drugim, pa so sami padli vanjo. Poročilo prihodnjič.
Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima občni zbor dne 15. aprila t. 1. ob 2. popoldne na Jesenicah.
Dnevni red:
1.	Volitev predsednika.
2.	Poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
3.	Kako nam je v mladini zatirati neusmiljenost in zbujati rahločutnost. Poroča tov. Ivo Erbežnik.
4.	Volitev društvenih odbornikov.
5.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
Srednješolski vestnik.
** Odlikovanje. Profesorja na hrvaški gimnaziji v Zadru, Emilijana Lileka, rodom Slovenca, je cesar odlikoval z vitežkim križcem Franc-Jožefovega reda.
** Na prvi državni gimnaziji v Ljubljani se bo zistemiziralo pet novih učnih mest, in sicer eno za filologijo, dve za nemški jezik, eno za zgodovino in eno za naravoslovje.
** Osebna vest. Dež. šol. svet je odobril namestitev g. A. Dolenca kot suplenta na I. drž. gimn. v Ljubljani za drugi tečaj 1. 1908/09.
** Ravnatelj c. kr. učiteljišča v Ljubljani g. Anton C e r n i v e c se pomakne v VI. čin. razred.
Književnost in umetnost.
A. Rapč. Mladini. I. zv. z 8. slikami. Vsebina; Povest o Marici (ilustr.). — K Miklavžu (ilustr.). — Turki na Pedreči (ilustr.). — Živali medsebojne prijateljice (ilustr.,). — Koščena miza (ilustr.). — Zima (ilustr.). — Dvanajsti (ilustr.) — Vražar Jošt (ilustr.). — Lepa knjiga se pridno razpošilja šolskim vodstvom. Le tri vodstva so knjigo vrnila; med temi Celje in Metlika!
Spisi Mišjakovega Julčka. I. zv. z 11. slikami. Knjigovez je pravkar dovršil svoje delo. Knjiga se dobiva v Učiteljski tiskarni po 1 K. Res lepo darilo za pridne otroke 1
Kulturno delo.
+ Občni zbor „Matice Hrvatske"
se je vršil v Zagrebu. „Slovensko Matico" sta zastopala na občnem zboru predsednik dr. Ile-šič in tajnik Podkrajšek. Občni zbor je otvoril predsednik „Matice Hrvatske", dr. Franjo Ar-nold, ki je v otvoritvenem govoru poudarjal potrebo narodne kulture. Treba je pobijati vse kosmopolitiške vplive. Literatura, ki je postala
med nami že mednarodna, naj se vrne k narodni duši. Pozdravil je dr. Ilešiča, ki se je zahvalil v lepem govoru. Pri volitvah odbora je predlagal Milan Krešid zopetno izvolitev dosedanjega predsednika dr. Arnolda, dr. Eudolf Horvat dr. Vjekoslava Klaiča. Pri volitvah se je razvil boj med pristaši čiste stranke prava, ki so kandidirali za predsednika prof. Kršnja-vega, in med pristaši kompromisa s pisateljskim društvom. Ta lista je zmagala z veliko večino. Za predsednika je izvoljen dr. Oton Kučera (147 glasov). Približno ravnotoliko glasov so dobili v razne oddelke izvoljeni Krsto Pavletič, prof. Oton Bošnjak, prof. dr. Stjepan Bosanec, prof. Rob. Pinter, Vladimir Treščec, učitelj Janko Leskovar, Veljko Tomič, prof. dr. Branko Drechsler. V odboru nista več dosedanji sedemletni predsednik „MaticeHrvatske" prof. Gjuro Arnold in dosedanji tajnik dr. Ante Radič.
Politiški pregled.
*	Saniranje deželnih financ, Gospo-skozbornična komisija za saniranje deželnih financ je zborovala 1. t. m. Vložiti namerava iniciativni predlog za financiranje deželnih financ.
*	V ogrskem parlamentu je bil sprejet zakon o kong-rui v tretjem čitanju. Ta zakon je kakor vsi, ki jih je izdelal grof Appo-nyi, minister za uk in bogočastje, novo sredstvo, s katerim se bodo to pot duhovniki uklonili v jarem madjarske državne ideje. Posebno navdušenje vseh madjarskih poslancev je zbudil oni paragraf, ki določa, da državna podpora ne pritiče duhovniku, ki ne zna madjarski. Sam glavni govornik klerikalne ljudske stranke, ča-nadski škof Cernoch (Osernoh), ki je poslanec za Ogrsko Skalico, se je odločno izjavil za ta paragraf. To je lep dokaz, da se katoliška cerkev na Ogrskem tv sporazumljenju s škofi stavi v službo madjarizacije ter materialnim koristim na ljubo zasužnjuje madjarski državi.
*	Na mesto dr. Pattaia, ki je postal predsednik drž. zbora, je izvoljen za dež. odbornika na Nižjem Avstrijskem poslanec prof. Sturm. Sturmov oče je bil Slovenec, sin je vnet nemški kršč. socialist. Ko je služboval v Novem mestu, je bil še predsednik „Dolenjskega pevskega društva".
*	Novo razmerje med Srbijo in Avstrijo. „Wiener Alg. Ztg." piše, da so po-litiška vprašanja med obema državama rešena. Kakor se iz Srbije poroča, je položaj v deželi že miren, ljudstvo se je vdalo in zaraditega je tudi mogoče, da ne pride do premene na prestolu, Poslanik Forgaeh je konferiral s srbsko vlado o ureditvi gospodarskih odnošajev med obema državama.
*	Ruska duma. Gosudarstvena duma je razpravljala o vojaškem kreditu. Poročevalec proračunskega odseka Gučkov je naglašal, da živi sedaj Rusija spričo sramotne kapitulacije ministrstva zunanjih del pred Avstro-Ogrsko in Nemčijo v dneh splošne narodne žalosti. Da se taka sramota vbodoče prepreči,< je treba močne armade. Zato predlaga, naj se vojni upravi v celem obsegu dovoli zahtevani kredit v znesku 512,625.793 rubljev. Vodja skrajne desnice Buriškevič je poudarjal, da je Rusija zadnje dni doživela takšno sramoto, ki je nezaslišana v tisočletni zgodovini ruske države. Grof Vladimir Bobrinski je izjavil, da ni.več časa tožiti o dogodkih zadnjih dni, marveč da je treba zobe stisniti in delati. Ni več daleč čas, ko bo Rusija skupno s svojimi slovanskimi brati obračunala temeljito s sovragi slo-vanstva.
*	Srbija. Zastopnik nekega berlinskega časopisa se je razgovarjal s princem Jurijem, ki je dejal, da je bila afera Kolakovič le zadnja kaplja v polni kozarec obrekovanj proti njemu. On Kolakovjča ni umoril. Če je kdo kriv, krivi so tisti, ki sluge, preden je nastopil službo, niso preiskali. Šel bo za nekaj časa v inozemstvo, a Srbija in on se ne ločita, oba sta drug za drugega. Iz Srbije za stalno ne pojde ter se bo vrnil. — Ker je Belgrad izpostavljen Avstriji, se premesti prestolica iz Belgrada v Niš. Sploh je to prvi korak velikih izprememb v Srbiji. Onemogočena bo po premestitvi prestolice kontrola o razmerah v Srbiji. — V kratkem izide o Srbiji knjiga, ki jo je večinoma spisal kralj Peter. Sodelovali so pri knjigi minister dr. Milanovič, šef generalnega štaba Putnik ter ministri za pravosodje, nauk in bogočastje, finance in javna dela. Kralj sam je spisal uvod in obširno študijo o srbskem narodu. Knjiga je že prevedena na angleški jezik.
*	Zarota proti grškemu kralju. Atenska policija je zasledila zaroto proti življenju grškega kralja Jurija. Zaprli so veliko osumljencev, ki so privrženci bivšega ministrskega predsednika Rallisa.
*	Odpoved prestolu. Slučaji, v katerih se odpoveduje prestolonaslednik vsem svojim pravicam do pr stola, so redki. Princ Jurij je v tem oziru precej osamljen. Skoraj pred 100 leti se je na Ruskem po smrti svojega starejšega brata Aleksandra I. odpovedal veliki knez Koštantin Pavlovič prestolu v prid svojemu mlajšemu bratu Nikolaju. Razen Jurija živi
v Evropi samo še en princ, ki se je
odpovedal kakor Jurij Karagjorgjevič prestolu in to Wilhelm Hohenzollerski, ki bi moral slediti kot njegov najstarejši nečak Karlu, romunskemu kralju, toda dne 20. dec. 1886. se je odrekel svojim pravicam v prid svojemu mlajšemu bratu Ferdinandu.
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: tov. Ivanka S i m č i č iz Iga vasi je nabrala na odhodnici tov. F. Wigeleta, nadučitelja v Loškem potoku, 25 K; iz Josip T r a v n o v£e zapuščine je finančna prokuratura naknadno izterjala 33'71 K; Posojilnica v F r a m u 10 K. Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice : Ivan N e -k e r m a n , c. kr. okr. šolski nadzornik, Josip Koren in Martin P u r I a n , vsi iz Proseka pri Trstu; Ivan D r e m e lj iz Police; Klementina Piki iz Zaloga pri Komendi; E. Gangl iz Idrije; Vransko učiteljstvo: Me-glič, Kramar, Vrabl, Jakše, Bizjak in gdč. Bib. Kolšekova. Bog plati!
Uskokom v album. Ugleden član Slomškove zveze, se je izjavil o onih tovariših in tovarišicah, ki prestopajo šele zdaj, ko je prišla S. L. S. do vpliva in moči, v Slomškovo Zvezo, tako-le: „Meni se ti ljudje kar naravnost gnusijo, ker pristopajo k nam vsi iz do-bičkarije in koristolovja; navadno prinese vsak že pisano prošnjo v žepu, katero službo bi rad
Kako se vzgajajo uskoki. Učiteljica se je predstavila članu deželnega šolskega sveta ter mu razložila svojo željo. Ta ji pravi: „Ce ste član Slomškove Zveze, boste vse dosegli, če pa niste, pa nič." — Živela pravičnost !
Osebne vesti na Kranjskem. Okrajni šolski svet v Postojni je imenoval za srednje šole izprašanega učit. kandidata dr. J. Š m a j-d e k a za suplenta na tamošnji deški meščan ski šoli. — Provizorične učiteljice na novoustanovljenih II. oddelkih ljudske šole v Dev. M. v Polju sta imenovani P. Steyerjeva in Anica Kermavnerjeva. — Imenovani so: Emil Tomšič za Šmartno pri Litiji, Marija M o d i c za Babno polje, Justina Š v i n g a r za Dolenjo vas pri Ribnici, Ana Z a r n i k za Moravče, Ivana M r h a r za Krašnjo, Julijana Kocjančič za Trzin, Matija P r i m u ž za vodjo na dekliški šoli v Kočevju, Vincenc Zaletel za Postojno, Josip Lampe za Ovsiše. — Erika K a s t r e-v e c v Stari Loki pri Kočevju je izstopila iz službe. — Upokojeni so: Albina Preveč v Preddvoru (začasno), Amalija P u p i s v Kotlušku, Ivana Jaklič v Dobrem polju. — Provizorična učiteljica je postala bivša su-plentinja v Velikih Laščah Ana S o m r a -kova. — Učno mesto v Beli peči se še enkrat razpiše. — Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani se sistemi-zira peto mesto veroučitelja. — Dekliška trirazrednica v Kamniku se razširi v štiri-razrednico.
Štajerske novice. Za suplentinjo šole družbe Ciril-Metodove na Muti za novo ustanovljeni drugi razred je bila imenovana v seji družbinega vodstva gospa Ana Hrenova, soproga tamošnjega nadučitelja. — Imenovan je učitelj na obrtni šoli v Celju Schramm za pristava na rudarski akademiji v Ljubnem na Zg. Štajerskem. — Celjski okrajni šolski svet je imel pred kratkim svojo sejo. Ker tov. Gradišnik kot zastopnik učiteljstva še vedno ni potrjen, je učiteljstvo celjskega okraja v okrajnem šolskem svetu brez zastopstva. Na Štajerskem se gode res škandalozne stvari.
Deutscher Lehrerverband für Krain und das Küstenland je zboroval 20. marca v Trstu. Deželni šolski nadzornik prof. B e -1 a r je zborovalce brzojavno pozdravil, deželni šolski nadzornik dr. K a u e r je bil pa prisoten pri zborovanju ter prisotne navduševal z besedami; „Wir deutsche Lehrer Triests dürfen uns durch kleinliche Dinge nicht auseinanderhalten lassen; wenn wir vereinigt sind, sind wir viel stärker. Deshalb soll die nächste Hauptversammlung alle deutschen Lehrer vereinigt sehen ! Društvo bo slavilo letos v Trstu 40 letnico državnega šolskega zakona. Slavnostni govornik bo c. kr. okr šolski nadzornik R. E. P e e r z. Naša „Zaveza" bo tudi praznovala 40 letnico državnega šolskega zakona; baje bo prevzel slavnostni govor c. kr. okr. š. nadzornik L. S t i a s n y. Ker je referiral pri „Slomškovi zvezi", pravi, da je gola nepristranost in značajnost, če govori tudi pri „Zavezi".	<
Ponemčevanje Opatije napreduje. V tamošnjo nemško šolo zahaja sedaj že preko 240 otrok. Šola se razširi v kratkem v šest-razrednico in nato v meščansko šolo. Opatijski Nemci so dali za nemško šolstvo doslej 40.000 kron. Poglavitna pomoč pa prihaja od vlade in od nemškega Schulvereina, ki je prav sedaj globoko segel v žep, prevzemši stroške za raz-širjavo šole.
V morske kopeli v Gradežu bo sprejeto tudi letos kakor navadno 50 škrofuloznih
otrok ubožnih staršev, in sicer zastonj. Otroci morajo biti z Goriško-Gradiščanskega in v starosti od 6 do 12 let. Poživljajo se starši, ki imajo škrofulozne otroke, da vložijo do 15. t. m. prošnje oni iz mesta na mestni magistrat, oni z dežele pa na dotična okrajna glavarstva, ki jim mora biti priloženo zdravniško izpričevalo, izpričevalo ubožnosti, domovinski list in rojstni list.
Poročil se je v Trstu dne 27. marca t. 1. tov. Julij C e n č i č , nadučitelj iz Vrem, z gdč. Mimico Možetovo iz Dolenje vasi pri Senožečah Bilo srečno!
Umrl je v Škofji Loki v najlepši moški starosti učitelj tov. Josip S v e 11 i č. Umorila ga je sušica. V njem je Škofja Loka izgubila vestnega učitelja, prijetnega družabnika ter za prosveto delavnega moža. Zapušča ženo in hčerko. Vrlemu tovarišu lahka žemljica!
Umrl je na Dunaju dne 3. t. m. po mučni bolezni vpokojeni meščanski učitelj tov. Anton Lipovec, rojen na Koroški Beli, občeznan in priljubljen po Gorenjskem. R. i. p !
Velik nemški otroški vrtec osnuje ženska podružnica „Siidmarke" v Pulju.
„Aljažev dom" v Vratih pod Triglavom je sneženi plaz odnesel. „Aljažev dom" je bila največja stavba ,,Slov. plan. društva", ki ima s to nesrečo do 40 tisoč kron škode.
Tri ruske učitelje, ki so prišli v Prago in si najeli stanovanje v Kraljevih Vinogradih, je policija pozvala, naj nemudoma zapuste Avstrijo.
Stoletnica N. Gtogola. Dne 31. marca t. 1. je preteklo sto let, odkar se je rodil veliki ruski humorist in satirik Nikolaj Gogol. Glavna njegova dela so „Taras Bilba", „Re-vizor„ in „Mrtve duše".
Državna in deželna podpora za šolske vrtove se razdeli tako, da dobe po 100 K, oziroma po 50 K: Anton Skala v Vipavi, Ferdinand Juvanec v Postojni, Štefan Tomšič v Ribnici, Ivan Lackner v Travi, Anton P a v č i č v Kostanjevici, Ivan M a 1 n a r i č pri Sv. Križu; Fran R o j i n a v Šmartnem pri Kranju, Ivan Jezeršekpri Sv. Križu, Fran Lavtižar v Šmatnem pod Šmarno goro, Avgust K o r b a r v Preserju, Fortunat L u ž a r v Izlakah, Miha ID e b e -1 j a k v Šmartnem, And. Šest v Cerknici, Leopold P u n č u h v Zg. Logatcu, Josip Ž i-r o v n i k v Zg. Gorjah, v Ivan Š e m e r 1 v Lescah, Ivan K u t n a r v Žužemberku, Viljem Gebauer v Šmihelu pri Rudolfovem, Julij S 1 a p š a k v Vodicah, Urh Konjar v Mot-niku, Miha Kosec v Dragatušu, Konrad B a r 1 e v Metliki.
Okrajna šolska nadzornika M a i e r in J a n e ž i č bodeta pomaknjena v 8. čin. razred.
Deseti sestanek trgovskih in obrtniških vajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo dne 28. marca t. 1. Učenci so ob tem sestanku posetili gledališko predstavo „Palčki", ki so jo istega popoldne igrali šolski otroci na novoustanovljenem stalnem šolskem odru. To je bil letošnji zadnji sestanek in ob tej priliki lahko učiteljstvo ponosno zre na svoje delo v zadnjih treh mesecih. Ob novem letu je jelo prirejati te, pri nas še neudoma-čene sestanke. Mnogo dela je bilo treba in velike požrtvovalnosti vočigled dejstvu, da so take prireditve — neplačane in da je učiteljstvo preobloženo z delom. Bili so tedni, ko ta ali oni učitelj ni imel niti enega prostega popoldneva in se je nehote moral vprašati, kje neki je tistih prostih 24 ur na dan, ki nam jih tako radi predbacivajo ljudje, ki imajo sami 25 ur prostega čase dan za dnevom. Neplačano je tako delo, sem rekel, in vendar je hvaležnost zapuščene mladine in zavest, da je učiteljstvo zopet privalilo skromno skalo k zgradbi veličastne jstavbe — narodne prosvete, tudi lepo plačilo. Lepa je pa tudi zavest, da je učiteljstvo edini stan, ki neglede na plačilo vrši idealno pesnikovo načelo: „Ne samo kar veleva mu stan ..." Ob taki zavesti pozabi človek vseh krivic, ki se gromadijo na neusmiljeno tlačenemu učitelju, pozabi dvojno mero, ki danes ne vidi v človeku kralja stvarstva ampak pripadnika te ali one stranke, ob tej zavesti ga navdaja edinole misel: Kratka je naša doba in ne izplača se delo za posamezno osebo, čeprav se ji pravi Jaz, vzvišeno in idealno pa je delo za vsestransko povzdigo človeške družbe.	H.
Iz Št. Jerneja. V nedeljo 4. aprila t. 1. vršil se je v Št. Jerneju na Dol. III. roditeljski sestanek. Na povabilo šol. vod. jK. Trošta se je zbralo prav lepo število staršev v prostorni sobi I. razreda. V presrčnih besedah nakratko pozdravi vod. zbrane starše, spodbujajoč jih k nadaljnemu obiskovanju prihod, rod. sest. — V prvič nastopi učitetj Fr. Ju-rečič ter kaj lepo in času primerno razvija svoj tema: ,,Vzgoja k značajnosti". V celoti podajamo tu I). O. njegovo razpravo. — Lepe misli, jako primerne za sedanji čas, ko marsikdo išče resnice tam, kjer jo — ni bilo nikoli. Hvala mlademu tovarišu, ki obeta biti enkrat pravi mladinoljub ala Pestalorzi. —Le tako neustrašeno naprej! Kot 2. točka tega
sestanka je bilo skioptično predavanje šol. vod. K. Trošta : a) Potovanje v Eim. b) Na Vezuv. Zbrano občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo predavanju, ki je bilo posebno v 2. delu aktuelno z ozirom na zadnji potres v Kalabriji in Siciliji. — Pred odhodom so se možje posamezno zahvaljevali predavateljema za lep popoldan. — To šol. leto se vršita še dva rod. sest.',_na tej šoli. Upajmo, da dosežemo zaže-Ijeni namen, da ljudstvo enkrat spozna učitelja za svojega pravega prijatelja in dobrotnika, ki vse svojVmoči nesebično žrtvuje — njemu.
Ljudska šola t Središču priredi 12. aprila, t. j. na Velikonočni ponedeljek veliko rokodelsko slavnost v šolskih prostorih v Središču. I. Lastni želji — prosta pot ali kovač hoče biti! Dramatični prizor iz kme-tiškega življenja v treh dejanjih. Spisal A. K. II. Siava rokodelstvu! Spevoigra z deklamaci-jami. Dvoglasni zbori s spremljevanjem klavirja, oziroma harmonija. Sestavil A. K. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži 80 v, stojišča 30 v. Cisti dobiček je namenjen nakupu harmonija za središko šolo.
Nemško šolo t Gaberjih pri Celju, ki jo zgradi nemški „šulverajn", prično zidati to pomlad.
„Svobodna šola" je imela svoj občni zbor na Dunaju. Udeležilo se ga je mnogo nemških in socialistiških poslancev. Društvo šteje sedaj 26 tisoč članov v 185 podružnicah in je imelo 226.820 K dohodkov. V predsedstvu je ostal baron Hock. V odboru je tudi znani profesor Wahrmund.
Stalni šolski oder t Krškem. Dne 25. t. m. smo imeli zopet priliko občudovati plod vztrajne, neumorne delavnosti in požrtvovalnosti krškega učiteljstva. — Koliko truda stane že samo prireditev kakšne otroške predstave, da, celo samo priučitev par preprostih deklamacjj. Če pomislimo to, uvidimo, kakšno ogromno delo si je naprtilo krško učiteljstvo s sklepom, postaviti svojeročno stalni šolski oder, na katerem se bodo vršile predstave vse leto vsaj vsaka dva meseca. Še večje občudovanje zasluži to veliko delo, če pomislimo, da se je dovršilo takorekoč z „ameriško hitrostjo". — Po rodit, sestanku 24. jan. t. 1. je sklenilo zbrano učiteljstvo, da napravi stalen šol. oder. Prihodnji dan se je vršila tozadevna konferenca in natanko dva meseca pozneje, dne 25. marca, se je vršila že prva predstava. — To je bilo mogoče doseči le z železno vztrajnostjo in prijateljsko slogo med učiteljstvom. — Vloge si je razdelilo učiteljstvo tako-le: Eavnateljeva gospa Eomihova je prevzela denarne zadeve in vodstvo pevskih vaj. Gdč. Pavla Zirerjeva je šivala obleke, zastore, draperije in pomagala v vsakem oziru neumorno. Tov. dr. Eomih in tov. nadučitelj Adlešič sta kot voditelja nadzorovala vse delo. Tov. strok. učit. Hočevar je kot voditelj igre pokazal veliko spretnost takoj v začetku. Učiteljstvo je sklenilo vse delo samo izvršiti, zato se je poveril tehniški del tov. Flor. Eozmanu, ki je izvrsten mizar. Ker je bilo pa delo ogromno, je bil tov. Eozmanu zvest pomočnik strok. uč. tov. Karel Humek, ki je preskrbel tudi potrebnih načrtov in prevzel slikarska dela. Zopet nam je pokazal tov. Humek svojo spretnost v slikarstvu. Originalne ideje so nam pa kazale kulise za kmetiško sobo, ki so posebno zbujale občudovanje gledalcev. — Da se v odmorih gledalci ne dolgočasijo, za to skrbi tov. Levstik s svojim izbornim violinskim kvartetom, v katerem sodelujejo tudi meščanski učenci. — Oder je za krške razmere velik. V šolski telovadnici se lahko postavi v eni uri, v pol ure je pa lahko odstranjen brez sledu. Izdatki znašajo do 400 K. Doneski se porabijo izvečine za šolarsko kuhinjo. — Prvo igro „Palčki" so igrale učenke V. razreda in 2 meščanska učenca. Nastopili so mladi igralci z veliko sigurnostjo in primerno eleganco. Da se je že pri prvi predstavi dosegel tak nastop, se je vobče občudovalo. Pele so učenke izborno! s tako lahkoto, tako čisto, blagoglasno in razločno, da ne bi pričakoval nihče od ljudskošolskih učenk kaj enakega. — S ponosom bo gledalo lahko vrlo krško učiteljstvo v doglednem času na uspehe svojega neutrudljivega delovanja. Boditeljski sestanki, sestanki gospodarjev in gospodinj mešč. učencev, sestanki trg. in obrt. vajencev in zdaj še stalen šol. gled. oder — vse to ne more ostati brez vpliva, prejalislej mora obroditi obilen sad! čast, takšnemu delu, takšni požrtvovalnosti!
Iz sej ožjega in pomnoženega c, kr. okr. šolskega sveta za goriško okolico 22. In 23. marca 1909. Presedništvo je bilo pooblaščeno, naj odmeri petletnine onim, ki so zanje prosili, tako da se štejejo leta po izpitu učiteljske sposobnosti. Sklep se opira na razsodbo c. kr. upravnega sodišča, s katero je bil rešen priziv meščanskega učitelja Jos. Fran-zota v zadevi odmerjenja petletnine. Eazdelilo se je 1000 K podpore za šolske vrte. — Ustanovi se samostalna šola za Tevče pri Šmarijah, če interesentje izpolnijo postavljeni pogoj. — Obtožba proti nekemu učitelju se je zavrnila kot v vseh točkah neutemeljena. Obenem seje c. kr. okr. šol, svet izjavil enoglasno, da pro-testuje proti krivičnim in lažnivim napadom na učiteljstvo v listih politikujoče stranke, ki je ni sram rabiti obrekovanje in laž, da bi dosegla svoje nečedne namene. Store se na to stran še drugi koraki v obrambo učiteljstva, ki ga bi nekateri strankarji radi diskreditirali navzgor
in navzdol. C. kr. okr. šolski svet je izjavil na podlagi preiskav svoje prepričanje, da učiteljstvo vrši dobro in korektno svoje stanovske dolžnosti in da ni nobenega vzroka očitati mu kaj slabega.*) — C. kr. okr. zdravnika bo za preiskovanje obolelih učnih oseb odslej plačeval c. kr. okr. šol. zalog. — Prošnja nekega predsednika krajnega šolskega sveta za podporo se je odklonila. Neki učiteljevi vdovi se je podelila podpora 50 K. — Nakazalo se je izplačilo računov za razne ¡ šolske naprave in poprave.	B.
Razgled po šolskem svetu.
—	Šolstvo v Berlinu. Berlin ima danes 295 občinskih ljudskih šol in 228.455 šolskih otrok (113.197 dečkov, 115.258 deklic) v 5152 razredih. Povprečno število za en razred je torej 44-34.
—	Učiteljstvu prijazna občina. Občinski zastop v Umislovicih pri Podjebradu je meseca februarja t. 1. sklenil, da zgradi tudi za drugega in tretjega svojega učitelja stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, shrambe in ločenega podstrešja. Pri vsakem stanovanju je tudi dvorišče in vrt. Ko bi kaj podobnega sklepali v sedanjih časih n. pr. kje na Kranjskam, bi deželni odbor bržkone ta sklep — razveljavil.
—	Knjižnica Komenskega v Lipskem je pač največja centralna pedagoška knjižnica na svetu, ker šteje 145.210 pedagoških del.
—	Stenografija na Češkem. Letos se uči na 38 čeških meščanskih šolah 991 učencev in učenk stenografije.
—	Okrajni nadzornik, — defrav-dant. Okrajni nadzornik Alojzij Šašek v Žywci v Galiciji je poneveril čez 500.000 K, največ denarja, ki je bil namenjen za šolske stavbe. Zasluženi kazni je pravočasno ušel, ker je to zimo — umrl.
—	Na Meklenburškem ima plače višji orožnik 3107 mark, orožnik na konju 2234 mark, orožnik-pešec 2201 marko, učitelji pa imajo plače od 1600—2000 mark.
—	Dunaj ima letos 237.641 šolskih otrok v 4626 razredih in oddelkih. Ljudskošolskih oddelkov je 3565, ki jih obiskuje 186.424 otrok, 1061 oddelkov meščanskih šol pa obiškuje 51.217 otrok. V 695 prvih razredov ljudskih šol hodi 37.775 otrok. .
—	Nezadostne plače imajo tudi nad-učitelji na Dunaju. Mestni svet je dovolil nad-učitelju Francu Strazanku, da sme dvakrat v tednu že ob 11. uri dopoldne zapustiti šolsko poslopje, da lahko opravlja svoj privatni pouk. Tako je na Dunaju, kjer vladajo krščanski socialci ^
—	Vseučilišče v Kairu v Egiptu. S
pomočjo inteligentnih domačinov snujejo v Kairu v Egiptu egiptovsko narodno vseučilišče. Otvorila se je za to javna subskripcija, ki je imela jako dober uspeh. Hassan Bey-Zayed — bogat veleposestnik — je sam prispeval okroglo 252.000 K. — Na vseučilišču bodo poučevali deloma domači egipčanski učenjaki, deloma francoski in angleški vseučiliški profesorji.
—	Nemški denuncianti v Mostecu na češkem so hoteli uničiti češko učiteljico Eozo JSachtmannovo, češ, da je na cesarjev jubilej-ski dan aranžirala demonstracije čeških otrok, da so klicali „Živela Srbija!" Učiteljica Nacht-mannova je bila pri obravnavi pred sodiščem 26. pret. m. oproščena.
—	V Budimpešti je umrl profesor anatomije dr. Ludvik pl. Thanhofer.
—	Ustrednl Matice Školska, društvo slično naši Ciril-Metodovi družbi, je potrosila v letu 1908. za češko šolstvo ogromno vsoto 643.734 K. Vzdrževala je 62 šol (brez otroških vrtcev), v katere je pohajalo 11.787 otrok in poučevalo 262 učnih oseb. Za to obrambno društvo delujejo složno vse češke stranke, od najodločnejega klerikalca do najskrajnejšega socialista. A pri nas?
Z gospodarskega polja.
= Avstro-ogrska banka je imela koncem 1908 lastnega kovanega in nekovanega zlata za 1182 mil. kron. Srebra je imela za 293 mil. kron v prometu. Nadalje je v prometu za 2112 mil. kron papirnatega denarja. Dividenda je za 1908 znašala po delnici kron 91-20, t. j. 6-514 odstotkov.
= Živinska kuga. Poslanska zbornica je 26. pret. m. končala podrobno razpravo o novem zakonu proti živinski kugi. Poročevalec Povše je utemljeval odsekove sklepe ter priporočal one izpremembe, ki se jim ne upira vlada. Ako bi zbornica tudi odobrila nekatere izpremembe, bi načrt zakona skoraj gotovo ne dobil najvišjega potrjenja. Največje pomisleke so pri raznih strankah zbujale določbe o kaznih, ki so v načrtu sploh previsoke, in o stroških. — Priporočalo se .je tudi, naj država prevzame stroške tudi za zakopavanje mrhovine. Ako država plača obmejne straže, pregledovanje živine, uradno posredovanje ob kužnih boleznih, odškodnine itd., naj plača še uničevanje pobitih in poginolih živali. Ker se pa vlada
*) Ali imamo še kje tak okrajni šolski svet? Čast mu I	U r e d n.
zaradi prevelikih stroškov upira predlogu, je ostal v manjšini. Najbolj so se upirali rusinski, poljski in slovenski poslanci, ki zastopajo obmejne okraje, določbam o kaznih. V imenu slovenskih poslancev je dr. Korošec predlagal razne izpremembe. Z ozirom na §§ 8. in 13. je izrazil željo, naj vlada naredbenim potom dovoli olajšave. Novi zakon namreč določa, da župan natančno vodi živinski kataster v obmejnih okrajih. Zgodi^se pa lahko vsak čas, da župan slučajno ni doma, ko pride občan, ki je kupil, prodal ali zaklal žival. Za take slučaje naj bi vlada pooblastila tudi drugo zanesljivo osebo v občini, da sprejema taka naznanila. — § 63. določa po odsekovem sklepu kazen zapora do treh mesecev ali globe 1000 K za osebe, ki ne naznanijo živinske kuge, ali za župane, ki se nalašč ali iz nemarnosti pregreše pri izdajanju živinskih potnih listov. Poslanec pa je predlagal nižjo kazen do dveh mesecev ali 600 K. — Odsek dalje predlaga zapor od enega dne do šest mesecev ali od 10—2000 K za vse druge prostopke proti zakonu. Obveljal pa je predlog, da se kazen zniža na tri mesece, oziroma 1000 K. Zbornica tudi pritrdi predlogu dr. Korošca, da se kazen zniža na en teden do šest mesecev, odnosno 50—2000 kron za osebe, ki se pregreše proti § 5. Ta pa določa, da se živina ne sme izvažati iz okuženih krajev, oziroma prevažati skozi take kraje, okraje in dežele. Odsek je končno predlagal, naj se kaznujejo z zaporom od enea-a tedna do enega leta, oziroma z globo od 50 do 4000 K vsi tisti, ki iz nemarnosti razširjajo kugo med domačo živino. — Predlagal je, naj se kazen zniža do šestih "mesecev, odnosno 2000 K. Zbornica je pritrdila tudi temu predlogu in končno odobrila načrt novega zakona tudi v tretjem branju.
= Perutninarska razstava. Osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani priredi meseca maja t. 1. perutninarsko razstavo.
== Uravnava vipavskih voda. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo načrte za urav-novo vipavskih voda in proračun stroškov v skupnem znesku 1,152.000 K. Z ozirom na redno popravljanje državne ceste je ministrstvo za javna dela dovolilo dva odstotka v okroglem znesku 24.000 K državne podpore. Poljedelsko ministrstvo je le načeloma zagotovilo državno podporo, ki jo pa določi v odstotkih tedaj, ko bodo kranjska dežela in udeleženci zagotovili svoje prispevke.
= Kmetiško banko snuje slovenska kmetiška stranka na Goriškem.
= Ženske v avstrijski trgovini. V Avstriji je zaposlenih v obrti in trgovini 1,062.920 žensk. Število zaposlenih moških ni niti trikrat toliko. Od 1000 zaposlenih oseb je 262 žensk, 738 moških. Poleg teh podatkov so uposlene ženske največ v tekstilni industriji, in sicer 270.427, v trgovinah 203.059, v industriji obleke 184.586, v gostilnicah in pivovarnah 145.191.
Raznoterosti.
X Mrtvaški banket. Neki F. Eava-nez v Montecarlu je povabil odlično družbo v svojo vilo na banket. Na vabilu je bilo pisano, da čaka udeležnike na koncu veliko presenečenje. Proti jutru je končal banket. Eavanez je vstal, govoril gostom, nato pa potegnil revolver iz žepa ter se ustrelil v sence. Bil je takoj mrtev. Bil je še mlad, pa bolan na živcih.
X čudna oporoka. Zasebnik Ivan Bercus v Sudicah na češkem je zapustil v svoji oporoki mestni občini znesek 500 K z nalogom, da se denar naloži v tamošnji hranilnici ter pusti toliko časa naložen, da bo znašala glavnica 16 milijonov kron. Ta znesek se potem razdeli v 4 dele med občino Sudice ter dvema sosednima občinama ter še živečimi sorodniki Bercusovimi. To se zgodi v 270 letih, torej v i. 2179.
X ,.Oče naš" in ogrska država. Ogrski škof Parvy je konfisciral nek slovaški molitvenik, ker je smatral molitvico „k Mariji, zaščitnici Slovakov" državi nevarno. List „Nepszava" je priobčil na to satirično notico, v kateri se preiskujejo po zgledu škofa Parvyja še druge molitve s stališča ogrskega kazenskega zakona in je zahteval, naj se takoj kon-fiscira „Oče naš", ki je v hudem protislovju z ogrskim kazenskim zakonom. Tako vsebuje prošnja „Pridi k nam Tvoje kraljestvo" hudo-dolstvo po § 127., po katerem je veleizdaja ono dejanje, ki ima namen spraviti ogrsko državo pod tujo vlado. „Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji". § 273. Z ječo do 5 let se kaznuje oni, ki se upre ukazujoči volji postave. Daj nam naš vsakdanji kruh". Prestopek po § 66. (Beračenje brez oblastvenega dovoljenja) kakor tudi proti na-redbi miuistra za notranje zadeve, št 1861 S, z dne 22. IV. 1882 o nabiranju darov. „Ne vpelji nas v izkušnjavo, temveč reši nas vsega zlega". V tem stavku se pa direktno nazivlja Ogre kot zlo, od katerega hočejo biti Slovaki rešeni s tujo pomočjo. Zaradi te satire, ki je bila naperjena proti ogrskemu škofu Parvyju, je prišel urednik lista „Nepszava" pred porotnike, pred katerimi pa ni bil zaplenjen, pač pa oproščen.
X Klerikalizem in zadnje volitve v Italiji. Pred kratkim so skončale volitve v
italijansko poslansko zbornico. Večino bo imela vlada. Klerikalcev je prišlo v zbornico 21, dasi je še vedno v veljavi „Non^espedit", ukaz iz Vatikana, da se katoličani ne smejo udeležiti volitev v Italiji, ki je ugrabila papežu večni Eim. Po eni strani se je naglašalo, da je „Non expedit" v veljavi, po drugi so pa duhovniki strašno agitirali za volitve. Da so se udeležili volitev, to pomeni kapitulacijo klerikalizma pred močjo narodne ideje. Klerikalci so hoteli ubiti narodno edinstvo v Italiji, pa ni šlo. Zato pa so se naveličali dosedanjega postopanja ter se vrgli v volilno borbo. Glede na „Non espedit" so v Vatikanu zatisnili vse oči.
X Kako ostane ženska res mlada.
Odkar obstoji človeštvo, se je zlasti ženski svet silno bavil s problemom, ni li v moči človeka, da zatre na sebi sledove starosti in jih tako prikrije, da se jih ne opazi. Dragocena pariška mazila in praški skrivnostne esence, ki jih predpisujejo lepotilni doktorji, masaže na obrazu, mlečne kopeli ic tisoč drugih sredstev ni nikdar zamoglo popolnoma doseči svojega namena. Neki francoski list poroča sedaj o nekem nezmotljivem sredstvu, ki omogoča ženskam, da ohranijo mladostno svežost in lepoto do pozne starosti. Seveda zahteva to lečenje precej samozatajevanja, ali kaj ne stori vse ženska zaradi lepote? Kar zahteva novi lepo-tični doktor od ženske ni nič drugega, nego da vedno molči. Govorjenje utrudi obraz, koža se utruja in zaraditega" nastajajo neprijetne brazde in gube. Ali ženske se ne smejo tudi smejati in smehljati in tudi ne jokati, zakaj vsa ta zrcalenja čuvstev obrabljajo mišice na obrazu. Izumitelj novega zistema priseza na svojo metodo in jamči vsem ženskam, ki žive po njegovom navodilu, da ohranijo mlado lice do pozne starosti. Nekaj dam je že pričelo s tem lečenjem, toda vztrajati niso mogle dolgo časa.
X Kaj stane en strel. Z izpopolnitvijo topov in povišanjem kalibra dalečnosežuih brzo-strelnih topov naraščajo tudi stroški strelov. Kake velike vsote se izdajajo ob strelnih vajah ali celo v vojni, je razvidno iz podatkov o ceni posamičnih strelov. Tako stane glasom novih angleških preračunov vsak strel iz 15 cm topa 63 K, iz topa 23 cm kalibra celo 336 K. Za strel iz 30 cm topa je potreba 720 K. Nič ceneji ni strel granate, ki naj prebije težke oklope. Tudi za to je treba izdati nad 600 K. Ako se k temu računa še, da se mora staviti v račun obrabljenje topa, potem se stroški še povišajo, zakaj posamezni streli teh velikih brzostrelnih topov stanejo do četrt milijona kron Sto strelov iz velikega topa stane nad 70.000 K, ako se k temu računa Še obrabljenje topa potem še več.
X Slepcev v Avstriji je bilo I. 1908. 13.070, in sicer 7627 moških in 6343 ženskih. Od teh je bilo sleporojenih 2077, zaradi bolezni ali nesreče jih je pa oslepilo 10.993. — V zavodih za slepce jih je bilo komaj 1003.
X lz strahu osiveli. Zgodovina pozna mnogo slučajev, v katerih so osiveli osebam iz strahu ali katerega drugega vzroka lasje, in sicer hipoma. Marija Antonietta, francoska kraljica, je osivela v noči po naznanilu, da je obsojena na smrt. Jahn je osivel v starosti 28 let, ko je zvedel, da je izgubljena vojna pri Jeni. Dr. Merem v Kolinu je osivel pri 17 letu iz žalosti ob izgubi svoje matere. Franc Gon-zaga, mladi nečak vojvode Mantuanskega, je osivel v eni noči, ker je bil po krivici obdol-žen zločina in obsojen v ječo.
X Iz enega debla so zgradili cerkev. V Santa Bosa v Kaliforniji so zgradili cerkev iz enega samega debla. Cerkev je dolga 27 m široka 3 m; zgradili so poleg še 2 kapelici. Prostora je za 600 oseb. Drevo je bilo staro 2000 let.
X Napredek zdravniške vede. Bav-natelju vseučiliščne očesne klinike v Berlinu, dr. Greeffu, se je posrečilo odkriti provzročitelja egiptovske očesne bolezni.
X Moderna selitev narodov. Ena največjih selitev, kar jih pozna zgodovina, se vrši sedaj. Eazni narodi velike Eusije se selijo v Sibirijo. Lani se je naselilo tam 500.000 ljudi. Leta 1906. se je preselilo komaj 60.000 oseb, drugo'leto pa že okolo 400.000. Pro-vzročili so to selitev ruski vojaki, ki so se bojevali proti Japoncem. Ko so se vrnili domov, so raznesli vest, da je Sibirija lepa plodovitna dežela, nakar se je začelo veliko izseljevanje vanjo.
X Oh, te ženske! Neka gospa iz Lodza (v Eusiji) si ie prihranila sto rubljev samo zato, da bi si kupila kožuhovinasto boo. Njen soprog ji je podaril k temu še dvesto rubljev. Odpotovala je v Varšavo, kjer je bivala njena sestra in ker je hotela v tem mestu kupiti že dolgo zaželeno kožuhovino. V vlaku se je spoznala z nekim jako elegantnim gospodom, ki je bil vrlo prijazen'„in ljubezniv. Sprijaznila sta se hitro in ko sta došla v Varšavo, sta šla skupno obedovat in potem skupno večerjat. Zjutraj sta tudi skupaj zajtrkovala. Medtem je gospod doznal, da je gospa došla v Varšavo kupit kožuhnato ovratnico, pa je zaželel, da ji ostavi zuak svoje vdanosti, pa ji je zato ponudil 200 rubljev. A imel je bankovec za 500 rubljev. Medtem gospo ni to najmanje motilo. Vzela je\svojih tristo rubljev ter jih dala prijaznemu gospodu, medtem ko je sama spravila bankovec za 500 rubljev. Elegantni gospod je
odšel, dočim je šla ona k svoji sestri. Popoldne je šla, da kupi ovratnico. Našla je eno, ki je bila res krasna ter je stala 400 rubljev. Dala je trgovcu bankovec. Trgovec ga ni mogel menjati, pa poslal je v bližnjo trgovino. Tu pa so pogodili, da je bankovec ponarejen. Priš i so k nji bančni uradnik, redar in redarstven komisar. Morala je povedati ime svojega soproga in tudi še druge malenkosti. Policija je brzojavila v Lodz. Ubogi mož je skočil malone iz kože. Niso ga sicer zaprli, a siromak je •doznal, kako se je obnesla njegova soproga z ■elegantnim tujim gospodom. Uložil je takoj icžbo za razporoko.
Listnica uredništva.
A. H.: Ali se sme že penzionirana učiteljica ■omožiti, ne da bi zato izgubila penzijo? — Sme se!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. ad 386.	Kranjsko.	66 1—1
Na mestni nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. marca t. 1. pod št. 1456 oddati stalno učno mesto učiteljice z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom pri predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta vlagati
do 30. aprila t. 1.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 1. aprila 1909.
Predsednik: Ivan Hribar 1. r.
Št. 449.
Goriško.
65 1—1
V tolminskem šolskem okraju razpisuje se sledeče stalne službe:
a "t nadučitelja dvorazrednic Podbrdo in Breginj;
b)	učitelja-voditelja enorazrednic: Reka-Straž», Bukovo, Cadrg-Laz, Gorje, Idrsko, Kal, Kamno-Volarje, Log, Otalež, Ponikve, Slap, Sela-Log, Smast, Št. Viškagora, Novaki, Orehek, Stržišče, Borjana, Plušna, Strmec, Poljubinj, Pečine, Po-ljiee-Vrh, Ruti;
c)	učitelja petrazrednice v Tolminu in štirirazred-nice v Bovcu;
č) učiteljice štirirazrednice v Cerknem in dvoraz-rednice v Dreženei.
Prošnje se naj pošlje predpisanim potom c. kr. okrajnemu šol. svetu v Tolminu tekom štirih tednov od dneva ko se priobči ta razpis v uradnem listu „Osservatore Triestino".
Prosilci iz drugih okrajev naj priložijo prošnji še zdravniško izpričevalo.
Nezadostno opremljenih prošenj se ne bo upoštevalo.
C. kr. ckr. šolski svet v Tolminu, dne 29. marca 1908.
Predsednik.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Našim rodbinam priporočamo 6
- Kolinsko cikorijo -
: .v- - •-.-. .. .. .. . <**. - .:•-'•' --ft--:.....
Potrtega srca javljajo družine Lipovec, Čop in Potočnik vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu Vsegamogoč-nemu dopadlo našega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata, oziroma svaka in strica gospoda
Antona Lipovca,
meščanskega učitelja v pokoju,
dne 4. aprila 1909. ob 1 uri ponoči, po dolgi mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 59. letu njegove starosti poklicati k sebi v boljše življenje.
Zemski ostanki rajnkega prepe-„ali se bodo z Dunaja v rojstni kraj na Koroško Belo, kjer bodo pokopani dne 10. aprila 1909. ob 9. uri do-poludne.
Maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi in na Dunaju.
Koroška Bela. dne 6. aprila 1909.
Žalujoči ostali.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3412-4	M. Rozman.
G-ricar & lejae
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in deške, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. G g. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 32 24—6
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
22 8-4
Stari trg 21 Mestni trg 6 - Sv. Petra cesta 26
V poletnih mesecih
sladoled in ledena kava. KAVARNA.
— Telefon št. 194. ==
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. n 26-8


Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter' čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov.	3 6—6


Naprednemu učiteljstvo!
Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinih' listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 2410-4 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
Ne pošljite pa denar, ampak pišite samo po vzorce na
trgovsko hišo
R, STERMECKI v Celju,
da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi.
Vzorci franko. 55 26-4

30 24-6
J3J
3	.
o
ÜO
eu	u
>cj	~
>C/5	~
• M	C
"O	>
—.	o
O «
Š S
<U «j
"So
« -i
=1 •
» E i
o«ï
M <-ra © w N ®\B
4)
T « i 41 E
« o N
S =
N«
Z 5 S
•- t. >u
« 2 -bJO O. «
- -r
6 B
3 _ « >
E g rt .5. •o re ~ C
73 G 3 -S
£ -
5 S •ŠE
o. h
•M
5 c v
VSI .X.
t: 3
C
\S
5■"■a g.ü
^ ^	N
N	c
«S C

55.5 O «
tu M	S
čt	«
— E	S
3	a
S
1 «5
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka T7- PHAG-I
zavaruje v življcnskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . .
K 1053,787.839-88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 41,835.041 01
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
97,814.430 97
Vsa pojasnila daje 14 26~7
General, zastop banke .Slavije'
v Ljubljani,
<3-osposls:e -uJj.ee št. ±2.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: ===== _i4 Kolodvorske ulice št. 8.
23 42
^ffffffffffffffff
Kolega!


Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo. Cujte, kaj piše gea. učiteljica Prič-ova iz Slatenie: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so eenene: 1 kos sokni za celo sttapuao bilo K1-90 1 „ ...... kuhinjsko „ „ 2-—
1 » ,, „ » Trtnje » » 2'40 1 „ ........lepša .. n 3'—
1 „ „ „ ft" lopo „ „ 3'40 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adoif Buehta v Kamenoi, p- Sadek v
v
Poličky, Češko.	49-8
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozni dom platnenega in modnega blaga priporoča splošno priznane in pohvaljene kakovosti
modnega blaga ^TŽlt
gospode, platna, damasta, prtiee, brisače, sigurno stalnobarvnih pre- 7pf«rJ za srajce, krasnih modernih vzorcev ^CIII1 oblačila.
Onr^ftlP za nevesle za nizke, stalne vr1	cene. — Krasna izbera. —
Samo pri nas vse pristno.
Mnogo pohvalnie. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri ostankov okusno sor-tiranih za 18 K proti povzetju.
Pišite po vzorce! 9 21—8
JAJ¥ BA8TA
v Sclionbacliu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, cele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10,' 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-njaško preizkusi.
Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploe. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, daje dolžnost vsakega zavednega Čeha, da naroči, svoje potrebščine pri Vaši cenj. firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. M o h a p 1, ravnatelj. L. 29./XII. 1906.
Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	38 10—7
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem in zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. «u
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dnimj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
priporoča p. n. krajnim šol. svetom šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	fiO 34—15
Postrežba točna in solidna.
____G-lavna zaloga _
j A. Siatnarjevih zvezkov.
Gospod Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani.
Imam šest mesecev starega otroka, ki je bil do drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim „Sla-dinom" (Doktor pl. Trnkoczy a „Sladni čaj"). In kakor hitro je pričel uživati „Sladin", sega ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le „Sladin" in je tako rejen, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš v Sladin" res dobro hranivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim.
Z odličnim spoštovanjem	Franc Dekleva
21.11. 1909,	Slavina (Prestranek), Notranjsko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, pro- ^ (laja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina ¥ Celju
Rolovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, kraj ne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolsk« table. — Strune za gosli. — Štambilie, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—14
F
Naš denarni zavod.
(15) 12—5
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—1/a7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov k 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B „ 18
C „ 24 D „ 38 E „ 46 F „ 60 ö „ 70 H „ 85
17 23 37 45 59 69 84
6
4	„	50
3	„	—
2	„	50
2	n	-
1	„	75
1	„	50
18. 24. 38. 46.
60. 70. 85.
56
66 81 70 42
26
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4, I. nadstr.
estna
ranilnica
ljubljanska =
v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.
Stanje hranilnih vlog: nad 34 milijonov kron. zzz Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. =
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračuuila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska
z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog
popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letnih otrok in varovancev.
20 8-4
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
e
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani ^ Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—13
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.
RETTIG-ova ŠOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 3S
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger 21 8
mizarski mojster t Spod. Šiški.