GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXVIII - ŠT. 14 - 17. AVGUST 1978 I Zadnja leta smo poslovali na meji renta- | bitnosti, zato smo v letu 1977 izdelali sa- | nacijski program po katerem naj se po- | stopno preobrazi in modernizira vsaka | TOZD. To je kratkoročna razvojna usme- | ritev o kateri piše Ladislav Grdina, po- | močnik glavnega direktorja. Več o tem | preberite na 2, strani. | Pripravljeni so osnutki za 9. kongres | Zveze sindikatov Slovenije in vrše se pri- | prave za ta kongres. Da bi bil vsak član | seznanjen s tem, objavljamo sestavke, ki | smo jih prejeli od sindikalne organiza- | cije na 5. strani. | Pripravlja se aktivni oddih naših čla- | nov kolektiva v Crikvenici in na Golteh. | ITo je nov način koriščenja letnega do- 1 I pusta po programu, ki ga objavljamo na | \ 7. strani. | \ Na trgu se srečujejo vsi ekonomski sub- | \ jekti družbe, zato moramo pri planira- | \ nju trg skrbno raziskati. Več o tem berite | I? na 3. strani. | \ Z našimi štipendijami ni vse tako kot | \ smo se dogovorili. Marsikatero napako | \ moramo popraviti in naše štipendiranje S ? novih kadrov prilagoditi potrebam de- 1 ? lovne organizacije. Sestavek o tei prob- | ] tematiki čitajte na 4. strani. | ) Naši sodelavci so že v eni prejšnjih šte- | j vilk poročali o tem, da pripravljajo nov | | sistem informiranja. Ta sistem pripra- | ] vij a posebna strokovna delovna skupina | ] ob sodelovanju zunanjih strokovnih de- | ? lavcev. Kako poteka njihovo delo nam 1 ] pišejo na 8. strani pod naslovom »Izbolj- | > šajmo informiranje«. | Prvo polletje uspešno Rezultati prvega polletja kažejo ugodne rezultate našega dela, vendar ne moremo biti zadovoljni s podatki o produktivnosti. V drugem polletju bo treba dvigniti produktivnost našega dela na višjo stopnjo. Leto 1978 je drugo leto sanacije. Za doseganje rezultatov, ki smo si jih zadali s sanacijskimi programi, smo sprejeli še vrsto kratkoročnih ukrepov, katere smo v glavnem vse realizirali. Veliki napori so bili usmerjeni na prodajnem področju, kar se tudi odraža v doseženih rezultatih, tako doma kot na tujem trgu, saj smo izvoz nasproti lanskemu letu presegli za 37 odstotkov. Proizvodnih nalog nismo uspeli realizirati zaradi pomanjkanja zaposlenih ter nepravočasne vključitve oziroma zaključka investicijskih del. V ta namen so že izdelane prognoze proizvodnje in prodaje za drugo polletje 1978, katere upoštevajo tudi izpad proizvodnih nalog iz prvega polletja. Če ocenjujemo prvo polletje, lahko rečemo, da je bilo ugodno za DO EMO glede konjunkture naših izdelkov, bilo ni tudi posebnih problemov z nabavo materialov, težave pa so se pojavile pri uvozu zaradi sprememb v zunanjetrgovinskem poslovanju. Ob koncu lahko zapišemo le to, da moramo za drugo polletje budno spremljati oziroma dosledno izpolnjevati zastavljene cilje, s tem bomo pa tudi izpolnili vse obveze po sanacijskem programu. Slika prikazuje novo žgalno peč za kopalne kadi v TOZD tovarna posode, obrat emajlirnica. Peč je sedaj v poskusnem obratovanju. Več o njej bomo poročali v prihodnji številki Emajlirca, 2----------------------------------------£w«3¡fitee Kratkoročna razvojna usmeritev OZD EMO je zadnja leta poslovala na meji rentabilnosti in se v letu 1976 znašla v nezavidljivem položaju. Zato je bilo potrebno v letu 1977 izdelati sanacijski program, ki bi z izvajanjem in angažiranostjo celotnega kolektiva EMO pripeljal delovno organizacijo v položaj, ko bi lahko ponovno korakali vzporedno z ostalo slovensko kovinsko predelovalno industrijo. Sanacijski program je še vedno v izvajanju in že kaže svoje rezultate, ki se odražajo v poslovanju vsake TOZD posebej. S tem da TOZD ne poslujejo več z izgubo, še ne pomeni, da so odpravljene že vse težave in da so že ustvarjeni pogoji za normalno delo in razvoj vsake posamezne TOZD. Zavedati se moramo, da je proizvodnja v vsaki TOZD različna, s tem tudi pogoji za gospodarjenje različni, kar se neposredno odraža v poslovanju. Dobljena bitka za sanacijo pomeni, da je prva faza za nami in da je čas, da pristopimo k razvojni sanaciji vsake posamezne TOZD. Kaj pomeni razvojna sanacija? Razvojna sanacija naj bi pomenila postopno modernizacijo in preobrazbo vsake TOZD do take stopnje, da bi le-ta bila sposobna nadaljevati svoj razvoj, kar bi pomenilo vzeti tempo razvoja ostale kovinskopredelovalne industrije. Zaradi različne proizvodnje po posameznih TOZD, bomo morali izdelati program razvojne sanacije za vsak TOZD posebej. Izvajanje tega pa ne bo moglo biti sočasno, ampak se bomo morali sporazumeti za vrstni red, kot bo v danih razmerah najprimernejše in bo dajalo najboljše rezultate. Pri predlogu razvojne sanacije smo zasledovali naslednje: — Racionalno izkoriščanje premajhnih kadrovskih kapacitet. — Razvojni program posamezne TOZD bi bil temeljito obdelan. — Program bi hitro realizirali in bi dajal takoj rezultate. — Sredstva bi bila koncentrirana na razreševanje samo določene TOZD. — Nastajali bi sodobni funkcionalni obrati, ki bi zamenjali dosedanje tehnološko nepopolne in nefunkcionalne. — Dosedanji obrati bi služili ostalim TOZD za razširitev ali za uvedbo nove proizvodnje dodatne opreme za že obstoječe TOZD zaradi širitve ali dopolnitve programa. Še bi lahko naštevali prednosti, ki bi jih zasledovali pri predlagani zaporedni razvojni sanaciji, vendar že našteto dovolj zgovorno priča o umestnosti takšnega predloga, ki je naslednji. Izgradnja objekta družbene prehrane. V tem primeru ne gre za sanacijo delovnega prostora, ampak za izboljšanje delovnih pogojev, izboljšanje prehrane, počutja in delovnega razpoloženja, kar bi v končni fazi tudi vplivalo na večjo produktivnost in boljše počutje vseh zaposlenih. Jedilnica bo imela kapaciteto, da bo lahko sprejela v eni izmeni 500 ljudi in bo opremljena tako, da bo Dopisujte v naše glasilo možno v njej organizirati tudi razne prireditve. Vrednost te naložbe bo okoli 22 milijonov din. Glede na delovne pogoje, možnost plasmana in dodelanost proizvodnega programa bo naslednji korak izgradnja tovarne energetskih naprav. Ta tovarna bo poleg tovarne radiatorjev in bo z proizvodnjo APK, ki bo organizirana v vmesnih prostorih, predstavljala tovarno energetskih naprav. Pomembno pri tem je razširitev proizvodnega programa. Tu bomo proizvajali kompletna energetska postrojenja od kurišč, kurilnih naprav za odpadke, pripravo vode do dimnikov. Tak program pomeni tudi vključitev v prednostne naložbe in predstavlja zaokroženo celoto, tako v prodajnem, razvojnem kot v tehnološkem sistemu. Tovarna bo imela aneks, v katerem bodo združene vse strokovne službe, ki so potrebne za normalno poslovanje. Posebej moramo poudariti, da bo za dobro poslovanje te tovarne potrebno imeti močan razvoj, ker gre za osvajanje obsežnega in zahtevnega področja proizvodnje. Vrednost celotne naložbe bo znašala prek 310 milijonov dinarjev. Naslednja razvojna sanacija naj bi se po predlogu izvajala v tovarni TOŠI. Tovarna ima glede na velikost dokaj širok proizvodni asortiman, zato so proizvodne serije majhne, zaloge sorazmerno visoke, proizvodnja pa draga. Delovni pogoji so dokaj težki glede na utesnjenost in etažno razporeditev prostorov. Mnogo je tudi izgub zaradi notranjega transporta. Tovarna ima sedaj nelekcioni-ran in ustaljen proizvodni program, ki pa bo še dopolnjen s podobnim in tovarni primernim programom. Sanacija proizvodnih razmer bi omogočila znatno večjo in cenejšo proizvodnjo, tako da bi tudi tovarna TOBI lahko bila nosilec neke zvrsti proizvodnje in na tem področju predstavljala enega glavnih proizvajalcev in nosilca razvoja. Zaradi sedanje utesnjenosti bo tudi tovarna TOBI morala graditi proizvodni obrat na novi lokaciji. Ta obrat bo omogočil znatno povečanje proizvodnje, pocenitev delovnega procesa in izboljšanje delovnih pogojev. Sočasno s pripravo programske dokumentacije za sanacijo TOBI, teče priprava za razvojno sanacijo TOZD orodjarna. Zaradi zahtevnosti programa in izbire tehnologije bodo priprave in izdelava investicijske dokumentacije terjala precej časa in bo tako ta investicija prišla na vrsto kot tretja. Orodjarna naj bi predstavljala osrednjo slovensko orodjarno, ki bi pokrivala s svojo zmogljivostjo izdelavo vseh večjih in velikih orodij, katera se danes skoraj izključno uvažajo. Že iz tega izhaja, da bi morali orodjarno reševati z novo lokacijo, ki bi dovoljevala proizvodnjo in transport težjih enot, kot jih zahtevajo predvidevanja. Naložbe v to razvojno sanacijo bi bile precej obsežne, ker gre za sorazmerno drage stroje. Vrednost proizvodnje pa bi se več kot podeseterila. Vse to narekuje, da je k tej sanaciji potrebno pristopiti takoj, predvsem po vprašanju kadra, saj bo to ključni problem. Potrebno je zasnovati močan razvoj in konstrukcijo ter pridobiti ostale kvalificirane orodjarje. Zaradi obsežnosti investicije so nujno potrebne temeljite predpriprave, da bi investicija bila rentabilna in bi dajala pričakovane rezultate. Vzporedno z opisanimi sanacijami moramo pripravljati tudi sanacijo tovarne posode. Zaradi specifičnosti v tovarni posode ne moremo računati s fizičnim povečanjem proizvodnje posode, ampak predvsem bo tekla sanacija v smeri modernizacije strojnega parka, spremembe asortimana in ekonomiziranja notranjega transporta. Z modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje in pri enakem fizičnem obsegu proizvodnje bomo beležili odvečno delovno si- lo. To delovno silo bomo morali zaposliti v drugih TOZD, ki bodo povečale svoj obseg proizvodnje, vzporedno s tem bodo nastajale tudi potrebe po dodatni proizvodnji posebno avtomatizacija in regulacija, kjer bi pri skrbni prekvalifikaciji lahko zaposlili odvečno delovno silo in delovne invalide. Na ta način bi se proizvodnja kljub zmanjšanju delovne sile v tovarni posode lahko povečala za okoli 15 %, skoraj 1/3 delavcev pa bi lahko zaposlili drugje. Pri ocenjevanju stanja v tovarni frit smo ugotovili tudi za ta proizvodni program, da ga je možno povečati, predvsem v smeri proizvodnje frit za keramiko. Zaradi utesnjenosti bi bilo potrebno to tovarno locirati na drugo mesto, kjer bi nastali pogoji za povečanje te proizvodnje. Proizvodnjo bi na ta način lahko povečali za ca. 150 %. Pri sami sanaciji bi morali zasledovati sanacijo predvsem v ekološkem smislu, kar bo tudi najdražji del vlaganj. Pri razreševanju in saniranju razmer v TOZD odpreski bi bilo potrebno iskati rešitev v povezovanju s TOZD kontejner. V tej povezavi bi s primernim razvojnim programom zasnovali tovarno transportne opreme, ki bi jim bil skupen razvoj in nastop na tržišču. Le tako bi ti dve TOZD imeli celovit proizvodni program, ki bi slonel na lastni razvojni politiki in ne bi bil odvisen od vsakodnevnih tržnih nihanj. Če na kratko povzamemo, vidimo, da bi z opisano razvojno sanacijo zajeli celotni proizvodni program OZD EMO. S postopno obdelavo programov bi sočasno razreševali tudi razvojne, organizacijske in kadrovske probleme za vsako TOZD posebej. Vidimo pa tudi, da bi postopno nastali pogoji za formiranje več razvojnih služb, ki bi bile organizirane po proizvodnih programih oziroma tovarnah. Taka organiziranost bi bila opravičena zeredi raznolikosti proizvodnje po TOZD. Na ta način bi se tako proizvodni kot razvojni kadri specializirali glede na namembnost in sorodnost proizvodnje. S tako razvojno sanacijo bi dosegli v nekaj letih tak nivo, da bi nam zagotavljal rentabilnost proizvodnje in dobro osnovo za pripravo dobrega srednjeročnega programa in hitrejšega napredka. Tako je podan bežen pregled razvojne sanacije, obširneje in s podatki pa vas bomo sproti obveščali ob sprejemanju vsakega posameznega programa. Pomočnik glavnega direktorja Ladislav Grdina, dipl. ing. To ni slika kakega potresnega razdejanja. Tak kaos je posnel naš fotograf nekje na dvorišču. Bodimo bolj kulturni in olepšajmo naše okolje v katerem delamo. ------------------3 POMEN RAZISKAVE TRGA Osnovne karakteristike naše samoupravne družbe so: družbena lastnina nad sredstvi za proizvodnjo, blagovna proizvodnja in samoupravni družbenoekonomski odnosi. Na trgu se srečujejo vsi družbenoekonomski subjekti, ki ustvarjajo tako izhodišča kot rezultate vseh prizadevanj na področju družbenega planiranja in v sklopu tega planiranja na nivoju OZD. Aktivno planiranje ali alocira-nje resursov na nivoju OZD, ki vključuje v trateško, taktično in o-perativno planiranje, izhaja iz poznavanja družbenoekonomskega okolja, ki je neposredni predmet obravnavanja, ko se govori o družbenem planu. Osnovni cilji družbenoekonomskih subjektov planiranja se uskladijo z izhodišči družbenih planov, ki pa po drugi strani spet retrogradno vplivajo na izgradnjo družbenega plana. V momentu, ko govorimo o usklajevanju planov družbenopolitičnih skupnosti in planov OZD pa moramo, če se zavzemamo za racionalni mehanizem delovanja plana in trga, vključiti tudi metode, ki z vidika OZD (TOZD, OO, ZOSD) izgrajujejo strategijo, taktiko in v skladu s tem politiko nastopanja v družbenoekonomskem prostoru z ak-tivnostima: ponudbo in povpraševanjem. Vključevanje v reševanje te problematike pomeni tudi sprejemanje raziskave trga kot sklopa metod za realno zastavitev planov OZD. Osnovne tržne informacije Vsi se zavedamo, da so le redke OZD, ki danes lahko uspešno poslujejo, ne da bi zbrale, ko izdelujejo plan za bodoče leto, vsaj o-snovne informacije o trgu za naslednja leta. Na žalost pa se kljub temu v naših DO razmišljanja o bodočem trgu kmalu končajo ali pa se v mnogih DO niti ne začnejo. Ne bi radi razvili ideje, da je samo to dobro planiranje, temveč da uspešno planiranje v našem družbeno-ekonomskem sistemu terja in vključuje temeljit in organiziran informacijski sistem, ki razumljivo v svojo integralno celoto vključuje tudi informacije s tržnega področja. Še posebej je pomembno, da poudarimo celotni informacijski sistem v DO. Sodimo, da je danes mnogo nesporazumov in napačnih gledanj na pomen tržne preiskave pri procesu planiranja prav s pozicij parcialnega gledanja na tržne preiskave. Soglašamo z mnogimi, ki verjetno niso ravno z navdušenjem sprejeli teze o pomenu tržnih raziskav pri planiranju, ker so se v preteklosti srečali oziroma srečevali s tržnimi raziskavami in tržnimi raziskovalci, ki so za tržne raziskave zamenjali razne parcialne postopke, ki še zdaleč niso neki del planirane celote v okviru potrebne informatike za izpolnjeno in temeljito planiranje v DO. Danes se sicer veliko govori in piše o raziskavi trga, vendar moramo na žalost ugotoviti, da še zmeraj niso redke DO, ki prodajo za prihodnje leto oziroma za daljše razdobje prognozirajo še vedno samo s subjektivnimi ali, z drugimi besedami, z izkustvenimi metodami. Npr.: vodja prodaje oceni na temelju prodaje v preteklem letu, kakšna bi lahko bila prodaja določenega proizvoda v prihodnjem letu. V tem prispevku nameravamo osvetliti nekatere značilnosti objektivnih letnih prognoz prodaje v DO. S prognozami prodaje hočejo tržni raziskovalci zmanjšati negotovost glede bodočega razvoja prodaje proizvodov (storitev). To zmanjševanje negotovosti je možno, zaradi tega, ker nastopa pri razvoju prodaje večina sprememb polagoma in celo zakonito in ne skokovito in kaotično, če namreč v odnosih med različnimi pojavi, ki vplivajo na razvoj prodaje, ne bi bilo nikakršne stabilnosti, prognoziranja prodaje sploh ne bi bilo mogoče napraviti. Metode in točnost prognoze Osnova zahteva tako pri pro-gnoziranju prodaje za kratkoročno kot za srednjeročno razdobje prodaje za eno leto vnaprej — je, da morajo biti metode prognoziranja take, da so same prognoze prodaje čim bolj točne. Ker je pri prognoziranju prodaje treba vedno vnaprej presoditi, ali bo določena metoda prognoziranja prikazala dovolj točno prognozo prodaje, moramo za presojo točnosti metod prognoziranja upoštevati druge kriterije, kot odstopanje prognozirane prodaje od dejanskega razvoja prodaje . Prognoza za izvršitev proizvodnje do konca meseca je ca. 92 % — 95%. 2. Prav tako vzame v vrednost IO DS DO poročilo o realizaciji plana predaje do vključno 21. 7. 1978 in ugotavlja, da je prodaja izvršena v izvozu 1,824.000 din, ali 25,60 %, doma pa je izvršena v višini 10,445.000 din ali 60,27 %, se pravi skupaj 12,269.000 din ali 48,20 %. 3. Poročilo o realizaciji plana proizvodnje in prodaje za TOZD tovarno TOBI ni predloženo, ker je TOZD na kolektivnem dopustu. 4. Izvršni odbor DS DO vzame na vednost poročilo o izvršitvi plana proizvodnje do 24. 7. 1978 za TOZD tovarno EMOKONTEJNER in ugotavlja, da je proizvodnja izvršena po vrednosti 8,421.000 din ali 70%. Enaka izvršitev je v prodaji 5. IO DS DO vzame na znanje ustmeno poročilo o izvrševanju plana proizvodnje in prodaje za TOZD tovarno KOTLI za mesec julij. Rezultati še niso znani, predvideva pa se, da bo proizvodnja izvršena v višini 105 %, glede na gospodarski plan, prodaja pa bo izvršena 100 %. 6. IO DS DO vzame v vednost operativni plan za mesec avgust 1978 za vse temeljne organizacije združenega dela DO EMO na zna- združenega dela DO EMO in ugotavlja, da bo operativni plan proizvodnje izvršen 132,295.000 din od planiranih 139,341.000 din. 7. Prodaja v mesecu avgustu pa bo znašala po operativnem planu 150,556.000 din. Ostanek za sklade pa458.000 din. Izvršni odbor delavskega sveta DO sprejema na predlog sektorja skupnih tehničnih služb in finančno računovodskega sektorja sledeče sklepe: 8. Odbori predračunske vrednosti za izgradnjo obrata družbene prehrane za 1,197.000 din. 9. Pri Splošni banki Celje se dovoli najeti kredit v višini din 10.400,000.- 10. Iz nerazporejenih sredstev sklada skupne porabe za leto 1978 se razporedi din 67.000 pa pove-čanjeiastne udeležbe za izgradnjo obrata družbene prehrane. 11. IO DS DO ugotavlja, da je sklep poslovnega odbora št. 12, z dne 24. 3. 1978, v zvezi z odprodajo, odnosno nakupom hiše, v kateri stanuje tov. BRKO VIČ Dragoljub, v BEOGRADU izvršen. Zaradi tega, ker je kupnina za to hišo visoka, tov. BRKOVIČ ali kdo drug ni zainteresiran za nakup te hiše. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam v organizacijski službi za veliko pozornost in tovarištvo, kakor tudi za prejeto darilo, ki mi bo nadvse drag spomin nanje. Z njimi sem delal dolga leta v slogi in razumevanju ter jim želim, da bi bili tudi v nadalje srečni in zadovoljni pri delu in dosegali tako plodne uspehe. Vsem članom kolektiva EMO želim mnogo uspehov pri njihovem delu, da bi bili srečni in zadovoljni skupno z njihovimi družinami. Karel Mirnik IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIN Naloge sindikatov v pripravah na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji dne 5. julija 1978 obravnavalo potek priprav na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ ter sprejelo nekatera konkretna stališča in dogovore. Pri oblikovanju teh stališč in dogovorov je upoštevalo na seji republiškega sveta ZSS 15. marca 1978 sprejeta temeljna idejno-poli-tična izhodišča za delovanje sindikatov v pripravah na 9. kongres ZSS, ki jih je potrdila tudi konferenca ZSS 26. maja 1978 ob sprejemu izhodišč za izpolnitev organiziranosti ZSS in metod delovanja. Ta izhodišča so bila konkretizirana na posvetu s predsedniki občinskih in medobčinskih svetov ZSS ter predsedniki republiških odborov 30. in 31. maja 1978 na Otočcu. Ob tej priložnosti smo opredelili tudi naloge pri izpeljavi bodoče organiziranosti ZSS ter se dogovorili o nalogah v predkongresnem obdobju. Vse sindikalne organizacije in organi v svoji aktivnosti pri pripravi 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ izhajajo pri opredeljevanju svojih nalog iz sklepov in stališč 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ kot najširše idej-no-politične usmeritve. Predsedstvo RS ZSS pa je na seji 5. julija 1978 sprejelo usmeritev za poglobljene razprave o o-snutkih dokumentov za 9. kongres ZSS, in sicer: osnutek poročila o delovanju ZSS med 8. in 9. kongresom ZSS, osnutek sklepov 9. kongresa ZSS in osnutek statuta ZSS. Za uresničitev temeljnih i-dejnopolitičnih izhodišč v pripravah na 9. kongres ZSS je predsedstvo RS ZSS sprejelo naslednja stališča: 1. Oceniti je treba, če so v dokumentih opredeljene najaktualnejše naloge sindikatov pri razreševanju bistvenih vprašanj pri utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu. Ob tem je treba ugotoviti, katere sklepe 8. kongresa ZSS smo uresničili, katere naloge pa ostajajo aktualne tudi v prihodnjem obdobju in jih je treba upoštevati pri oblikovanju dokumentov za 9. kongres ZSS. V razpravah o kongresnih dokumentih morajo organizacije in organi izhajati iz lastnih ocen delovanja in aktivnosti sindikatov na vseh ravneh in opredeliti svoj odnos do bodočih nalog in aktivnosti, ki jih bo sindikat organiziral in razvijal. Takšna usmeritev bo omogočila organizacijam učinkovitejše in konkretno delovanje pri razreševanju najbolj aktualnih vprašanj, ki jih mora ta organizacija razreševati. Aktivnost sindikatov v pripravah na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ mora biti povezana z vsakodnevno aktivnostjo in uresničevanjem nalog, opredeljenih v že sprejetih programih. 2. Z javno razpravo o dokumentih 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ želimo, da bo vanjo vključenih čimveč delavcev v osnovnih organizacijah zveze sindikatov in da bodo s svojo aktivnostjo in predlogi prispevali k oblikovanju kongresnih dokumentov, ker bodo le-ti podlaga za njihovo nadaljnjo aktivnost. Razprava mora potekati v temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, občini, torej v konkretnem Samoupravnem okolju, kjer delavci živijo in delajo in ustvarjajo podlago za svoj nadaljnji druž- benopolitični in družbenoekonomski razvoj. Občinski sveti ZSS organizirajo priprave na javno razpravo o o-snutkih kongresnih dokumentov. V ta namen občinski sveti ZS or-ganzirajo razgovore s predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov in se z njimi dogovorijo o tem, kako bodo OOS organizirale razpravo o osnutkih kongresnih dokumentov na podlagi temeljnih idejno-političnih izhodišč za delovanje sindikatov. V organizacijske priprave morajo vključiti oblike in metode dela v predkongresnih pripravah (razprave o posameznih dokumentih, posebne razprave po področjih) ter tudi način oblikovanja predlogov in dopolnitev osnutkov kongresnih dokumentov ter način zbiranja pripomb in predlogov v občinskih svetih ZSS. OOS so dolžne svojim delegatom za 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ skupaj z občinskim svetom ZSS zagotoviti, da so vključeni v vse priprave na oba kongresa in jim omogočiti ustrezno pripravo za njihovo delo na obeh kongresih. Občinski sveti ZSS sproti spremljajo potek javne razprave in sproti obveščajo sekretariat predsedstva RS ZSS o ugotovitvah teh razprav ter o predlogih in spremembah za dopolnitev kongresnih gradiv. Na osnovi programske usmeritve, sprejete na skupščinah občinskih svetov ZSS, občinski sveti organizirajo razprave v večjih organizacijah združenega dela (u-poštevaje posebnosti teh organizacij) in po posameznih področjih o tistih vprašanjih, ki so najbolj pomembna za delovanje občinskih svetov v sedanjem in v prihodnjem obdobju. Na področju te aktivnosti je potrebno izpostaviti predvsem tista vprašanja, ki so skupna vsem osnovnim organizacijam, ki zahtevajo usklajevanje različnih interesov, uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na področju planiranja, ustvarjanja in razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov, solidarnost, urejanje odnosov med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi (vpliv delavcev na vsebino programov družbenih dejavnosti, sklepanje samoupravnih sporazumov, samoupravna organiziranost in vključevanje delavcev v organe upravljanja teh dejavnosti), u-rejanje odnosov v krajevni skupnosti, skratka o vseh tistih vsebinskih področjih, ki jih je sindikat na ravni občine dolžan razreševati v skladu s svojo družbeno vlogo. 3. Občinski sveti ZSS bodo na seji v prvi polovici oktobra (najkasneje do 10. oktobra 1978) ocenili potek javne razprave, oblikovali svoja stališča do predlogov kongresnih dokumentov in do predlogov kadrovskih rešitev za sestavo republiškega sveta ZSS in nadzornega odbora republiškega sveta ZSS kot tudi za organe Sveta ZSJ. 4. Medobčinski sveti ZSS organizirajo razpravo z namenom, da poglobljeno razpravljajo o aktivnosti in nalogah po posameznih področjih, opredeljenih v osnutkih kongresnih dokumentov. Na seji predsedstva RS ZSS je bil sprejet dogovor, da medobčinski sveti ZSS v sodelovanju z občinskimi sveti ZSS organizirajo posebne razprave. V te posebne razprave je treba vključiti poleg predstavnikov OOS tudi tiste delavce iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki bodo s svojimi prispevki in sodelovanjem pripomogli k temu, da bodo zaključki teh razprav pomembna dopolnitev in opredelitev kongresnih dokumentov in podlaga za lastno delovanje. Da bi dosegli ta cilj, je potrebno za te razprave vnaprej pripraviti kratke teze in v njih izpostaviti bistvena vprašanja ter opredelitve, ki jih bomo sindikati sprejeli na kongresu. Medobčinski sveti ZSS posredujejo takoj po opravljenih posvetih sekretariatu predsedstva RS ZSS povzetke razprav ter pripombe, predloge in sugestije za dopolnitev kongresnih dokumentov. V te razprave se vključi tudi organe republiškega sveta ZSS in republiške odbore ter druge predstavnike družbenopolitičnih organizacij, republiških upravnih organov, izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na posameznem področju. 5. Republiški odbori sindikatov delujejo v predkongresnih pripravah, tako da: — se vključujejo v javno razpravo o osnutkih kongresnih dokumentov na občinski in medobčinski ravni, — organizirajo javno razpravo v pripravah na svoje skupščine in že v pripravah nanje povzemajo stališče, ocene in pripombe do o-sntftkov kongresnih dokumentov od organov in organizacij sindikata, — na svojih skupščinah razpravljalo o kongresnih dokumentih, ki jih obravnavajo na osnovi svojega poročila o- opravljenem delu in predvsem s stališča delovne usmeritve za prihodnje štiriletno obdobje. V usmeritvi opredelijo zlasti ključne naloge in področja delovania sindikata, na o-snovi svojega poročila, upoštevaje kongresne sklepe in vsebino delovanja sindikatov, opredeljeno na konferenci ZSS 26. maja 1978. Na skupščinah republiški odbori obravnavajo tudi kadrovske rešitve za organe ZSS in za zvezne odbore ŽSj. — v predkongresnih pripravah republiški . .pdbpri^-nrganiziraj o posebne' razprave o najpomemb- nejših vprašanjih urejanja družbenoekonomskega položaja delavcev posameznih dejavnosti; po svoji presoji določijo vsebino razprav ter jih izvedejo v času do kongresa, po vnaprej določenem programu. Izhodišče za razprave so tudi kongresni dokumenti in bodoča usmeritev dela republiških odborov. Razprave organizirajo v sodelovanju s SOZD, DO, SIS, združenji TOZD pri gospodarski zbornici, raziskovalnimi organizacijami. 6. Republiški svet ZSS bo pozval druge družbenopolitične organizacije, izvršne odbore samoupravnih interesnih skupnosti in druge družbene institucije na ravni republike, da se vključijo v javno razpravo o kongresnih dokumentih. 7. Organi republiškega sveta ZSS. odbori in komisije pa bodo organizirali razprave po posameznih področjih, in sicer: a) posvetovanje o problematiki delitve sredstev za osebne dohodke, b) posvetovanje o delovanju klubov samoupravljavcev, c) posvetovanje o organiziranosti in delovanju službe pravne pomoči pri sindikatih, d) v sodelovanju z RK SZDL bo organizirano posvetovanje o družbenoekonomskem položaju delavke v združenem delu. 8. Za uresničitev programa priprav na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ bo: a) predsedstvo republiškega sveta ZSS bo organiziralo (6. 9. 1978) posvetovanje s predsedniki občinskih svetov, medobčinskih svetov in republiških odborov sindikatov, na katerem bomo ocenili potek javne razprave o osnutkih kongresnih dokumentov in se dogovorili o njenem nadaljnjem u-smerjanju ter o problematiki financiranja sindikatov. Za ta posvet bo pripravljena tudi analiza delovnih usmeritev, sprejetih na skupščinah občinskih svetov ZSS, b) predsedstvo republiškega sveta ZSS (8. 9. 1978) bo razpravljalo o predlaganih dokumentih za 9. kongres ZSS, c) republiški svet ZSS 21, 9. 1978) bo razpravljal in sprejel predlog dokumentov za 9. kongres ZSS, določil dnevni red in način dela 9. kongresa ZSS, d) vse organizacije In organi ZSS se vključujejo tudi v razpravo o kongresnih dokumentih za 8. kongres ZSJ, tako kot bo to določeno s programom razprav -rta predsedstvu ZSJ, e) odbor za pripravo 9. kongresa ZSS in komisije bodo .v času javne razprave in neposredno pred sejo predsedstva in republiškega sveta ZSS oblikovale predloge posameznih kongresnih dokumentov. ,bšearvlys do rdgo eniatx dmg 9. Organizacije in organi zveze sindikatov na vseh ravneh, predvsem pa republiški odbori sindikatov in organi republiškega sveta ZSS se morajo vključiti v razpravo o dokumentih za 10. kongres ZSMS. Razprave in oblikovanje stališč naj bodo usmerjene v zagotovitev tesnejšega, vsebinskega in organizacijskega--povezovanj a ZSMS in ZSS. Javna razprava o dokumentih za 9. kongres ZSS V prilogi DE Sindikalni poročevalec št. 11 (z dopolnitvijo v DE od 15. 7.) so objavljeni osnutki dokumentov, ki naj jih sprejme 9. kongres ZSS. O njih je potrebno začeti razpravljati takoj in v vseh sindikalnih sredinah. S tem v zvezi smo se na sestanku aktiva predsednikov OOZS dogovorili o naslednjem akcijskem pristopu: 1. Oceniti je treba, če so v dokumentih opredeljene najaktualnejše naloge sindikatov pri razreševanju bistvenih vprašanj pri utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu. Ob tem je treba ugotoviti, katere sklepe 8. kongresa ZSS smo uresničili, katere naloge pa ostajajo aktualne tudi v prihodnjem obdobju in jih je treba upoštevati pri oblikovanju dokumentov za 9, kongres ZSS. V razpravah o kongresnih dokumentih morajo organizacije in organi sindikata izhajati iz ocen svojega delovanja ter opredeliti svoj odnos do bodočih nalog in aktivnosti, ki jih bo sindikat organiziral in razvijal. Takšna u-smeritev bo omogočala organizacijam učinkovitejše in konkretno delovanje pri razreševanju najbolj aktualnih vprašanj, ki jih mora ta organizacija razreševati. Aktivnost sindikatov v pripravah na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ mora biti povezana z vsakodnevno aktivnostjo in uresničevanjem nalog, opredeljenih v že sprejetih programih. Z javno razpravo o dokumentih 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ želimo, da bo vanjo vključenih čimveč delavcev v osnovnih organizacijah sindikata in da bodo s svojo aktivnostjo in predlogi prispevali k oblikovanju kongresnih dokumentov, ker bodo le-ti podlaga za njihovo nadaljnjo aktivnost. Razprava mora potekati predvsem v temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, občini, torej v konkretnem samoupravnem okolju, kjer delavci živijo in delajo in u-stvarjajo podlago za svoj nadaljnji družbenopolitični in družbenoekonomski razvoj. 3. Vsaka OOZS bo organizirala javno razpravo o .predlaganih o-snutkih dokumentov. Ža izvedbo te naloge mora sprejeti lasten akcijski. načrt. Na razpravi bodo sodelovali njihovi delegati za 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ, po posebni zadolžitvi pa tudi člani predsedstva Občinskega sveta ZSS in predsedniki svetov oz. komisij pri Občinskem svetu ZSS. Razprava bo zaključena najkasneje do 30. septembra t. 1. 4. V DO organizacija združenega dela, ki jih je izbrala posebna delovna skupina Občinskega sveta ZSS in Medobčinskega sveta ZSS, bo organizirana javna razprava o temi »Samoupravno sporazumevanje o delitvi sredstev za OD in osebno porabo«. 5. O vsaki razpravi, ki bo organizirana v naši občini, je obvezno in pravočasno obvestiti Občinski svet ZSS. Prav tako je potrebno tudi sproti pismeno obvestiti o poteku razprave ter o predlogih in spremembah za dopolnitev kongresnih dokumentov. Sprotno obveščanje je nujno, ker mora o tem tudi ObSS tekoče obveščati MS ZSS in RS ZSS. 6. Predsedstvo Občinskega sveta ZSS bo na svoji seji, predvidoma 15. septembra, razpravljalo o predlogih dokumentov ter pripravilo oceno poteka javne razprave. Občinski sveta ZSS Celje pa bo na prihodnji seji do 5. oktobra 1978 potrdil oceno celotnega poteka javne razprave v občini, oblikoval in sprejel stališča do kongresnih dokumentov ter jih posredoval MS ZSS in RS ZSS. Občinski svet ZSS bo pozval tudi ostale družbenopolitične organizacije na ravni občine in skupščino občine, da se vključijo v javno razpravo o kongresnih dokumentih, kar naj stori tudi vsaka OOZS za družbenopolitične organizacije in samoupravne organe v organizaciji združenega dela. Pri tem je pomembno, da vključimo v razpravo zlasti tiste delavce, ki bodo s svojimi prispevki in sodelovanjem pripomogli, da bodo njihove ugotovitve pomembna dopolnitev kongresnih dokumentov in podlaga za lastno delovanje v organizaciji združenega dela ali v občini. Odgovoren pristop sindikalnih delavcev na vseh ravneh je pogoj, da to pomembno nalogo čim uspešneje in v skladu s sprejetim akcijskim programom v naši občini tudi uresničimo. IZVOLJENO NOVO VODSTVO CELJSKIH SINDIKATOV Na skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov, ki je bila 20. junija t. L, so bili izvoljeni: I. za člane občinskega sveta ZSS Ašič Marjan — SDK, Adamič Vladislav — EMO, Andrej aš Martin — ObSS, Bončina Iirena — SIS za socialno skrbstvo, Belak Ervin — EMO, Božič Boris — E-lektro, Copot Stefan — Libela, Cocej Albin, Ljubljanska banka, Colja Nada — Nivo, Cvetko Urška, Zdravstveni center, Frece Martin — ZTP, Golouh Janez -* Prevozništvo, Hutinski Mirko — ObSS, Horvat Drago — Sob, I-žanc Edvard — LIK Savinja, Jug Dušan — GG, Jovanovič Anica — Izletnik, Kaluža Ladislav — Železarna, Kolar Vladimir — Metka, Končan Vili — ObSS, Kozovinc Slavica — Gostinsko podjetje, Košar Karmen — Vrtnarstvo, Kolšek Alojzija — Ingrad, Kova-čič-Smerc Jožica — Toper, Kolenc Cveto — Mera, Kočar Janja — Mesnine, Kocjančič Franc — upokojenec, Lapan Jože — Ključavničar, Mele Stane — ObSS, Mohorko Dora — Metka, Medved Miro — ObSS, Malgaj Stane — Postaja milice, Medved Ika — PŠC, Novak Vlado — Osnovna šola Store, Oštir Jože — Emo, Pukl Franc — Aero, Pfajfer I-van — Komunalno podjetje, Pap Hinko — Kovinotehna-TMC, Ponikvar Igor — ObSS, Piki Niko — Gostinsko podjetje, Petek Tone — Dobrina, Poklšek Franc — Cinkarna, Perčič Jože — Nivo, Pristošek Miloš — upokojenec, Rebov Janko — Cinkarna, Stopar Rudi — Aero, Radovanovič Dra-. go Žična, Steble Ivo — Ingrad, Sagadin Elza — Merx, Sovine Milan — Žična, Šlibar Vlado — Pokrajinski muzej, Tomažin Truda — Tkanina, Vrabič Erna — Ljubljanska banka, Valenčič Zvonka — Toper, Vindiš Peter — Regionalna zdravstvena skupnost, Ver-bek Martin — ŽG SVP, Zanoškar Rudi Kovinotehna-TMC, Završnik Franci — Klima, Žibret Anton — Železarna, Ževart Judita — Kovinotehna-TMC. II. za člane nadzornega odbora Občinskega sveta ZSS Ašič Marjan — SDK, Colja Nada — Nivo, Sagadin Elza — Merx, Božič Boris — Elektro, Sovine Milan — Žična. Neposredno po zaključku skupščine se je sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni Občinski svet ZSS in izvolil: — predsedstvo Občinskega sveta ZSS Adamič Vlado — Emo, Bončina Irena — SIS za socialno skrbstvo, Copot Štefan — Libela, Cocej Albin — Ljubljanska banka, Frece Martin — Prometna sekcija, Horvat Drago — Skupščina občine, Jug Dušan — GG, Kaluža Ladislav — Železarna, Kolar Vladimir — Metka, Končan Vili — ObSS, Jovanovič Anica — Izletnik, Mele Stane — ObSS, Zapušek Teja — Občinsko sodišče, Pukl Franc — Aero, Pfeifer Ivan — Komunalno podjetje, Rebov Janko — Cinkarna, Steble Ivo — Ingrad, Zanoškar Rudi — Kovinotehna-TMC, Kozovinc Slavica — Gostinsko podjetje. Predsednik je MELE Stane, sekretar pa KONČAN Vili. — predsednika svetov in komisij • svet za samoupravljanje — Horvat Drago, • svet za družbenoekonomske odnose in gospodarstvo — Cocej Albin, • svet za socialno politiko in družbeni standard — Ponikvar I-gor, • komisija za organizacijsko-kadrovsko politiko — Končan Vili, • komisija za kulturo in izobraževanje — Zanoškar Rudi, • komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — Mele Stane, __- • komisija za inovacijsko dejavnost — Pečnik Maks, • komisija za mednarodne odnose — Kaluža Ladislav, komisija za šport in rekreacijo — Je-ranko Marjan, • komisija za prošnje in pritožbe — Peperko Rudi, • komisija za informiranost in propagando — Pratnemer Srečko. DELEGATI ZA KONGRES ZSS IN ZSJ Celjske sindikate bodo na obeh sindikalnih kongresih zastopali naslednji delegati: 9. kongres ZSS Žibret Anton — Železarna, Copot Štefan — Libela, Adamič Vladimir — Emo, Korošak Inge — TVO Škofja vas, Čelan Drago — Nivo, Stopinšek Natalija — PTT, Majetič Franc — Mesnine, Pečar Marjanca — Kulturna skupnost, Lovšin Matjaž — Zdravstveni center, Gradišnik Mirko — Skupščina občine, Hutinski Mirko — ObSS, Piki Zdenka — Kovinotehna-TMC, Zagoričnik Lojzka — Merx. 8. kongres ZSJ Leskovšek Zlatko — Železarna, Pečnik Maks — Cinkarna, Pirš Stanislava — Vrvica, Končan Vili, ObSS, Kolšek Alojzija Ingrad, Ponikvar Igor — ObSS, Pertinač Janja — Merx. Regres za letni dopust izjemoma še iz tekočega dohodka Republiški svet ZSS nas je obvestil, da je pozitivno sprejet predlog sindikatov, po katerem naj se regres za letošnji letni dopust izplača delavcem iz tekočega dohodka. Takšna navodila so že dana vsem SDK, čeprav predpis še ni sprejet. Sport in rekreacija Program aktivnega oddiha v Crikvenici in na Golteh Čimbolj, ko postajamo razvita država, tembolj smo potrebni po trudapolnem delu takega oddiha, ki nam bo dal nove moči, da bomo lažje prenašali vse težave na delovnem mestu in tudi izredno hiter tempo življenja, ki nam ga diktira modernizacija proizvodnje in naše življenje izven delovnega mesta, ki je polno trušča avtomobilov in drugih vozil ter polno tegob, ki se jih včasih žal prepozno zavemo. Zato je toliko pomembnejša aktivnost za našo rekreacijo pa naj v tej ali drugi obliki. Aktivni oddih je nova kvaliteta koriščenja letnega dopusta. Sedaj, ko je fizična komponenta človeko-je psihična, je treba temu prila-vega dela izredno nizka, narasla goditi tudi letni oddih. Strokovnjaki so ugotovili, da se telo hitreje rehabilitira, če je zmerno obremenjeno v nasprotni smeri, kot pa je obremenitev na delovnem mestu. Zato so nekateri v razvitih družbah in tudi pri nas prišli do zaključka, da je treba postopno uvesti aktivni oddih oz., da je treba ljudem nuditi poleg prehrane tudi rekreativnost, sprostitveno in družabno aktivnost. To pomembno komponento delavčevega dopusta, ki smo jo v preteklosti zanemarjali, moramo sedaj krepko oživiti, če hočemo, da bomo imeli na delovnem mestu človeka zdravega ter psihično in fizično pripravljenega za napore na delovnem mestu. V prvi vrsti pa moramo osvestit vodilne, vodstvene ter družbenopolitične delavce o kvalitetah te oblike oddiha, da bodo ti znali delavcem razložiti kaj sploh pomeni rekreativni oddih, ker ise le-ti obračajo neposredno k njim po nasvete. Aktivni oddih bodo vodili organizatorji rekreacije po TOZD, ki so si ustrezno znanje že pridobili na seminarjih za organizatorje rekreacije v Poreču in v Mozirju. Sodelovale pa bodo tudi strokovne službe — socialna, zdravstvena in druga. Aktivni oddih ne bo prisila delavcev, da morajo tudi na dopustu nekaj delati, se gibati in podobno, ampak jim bo le podan način kako preživeti letni oddih, da bo koristen za organizem in prijeten obenem. Organizator rekreacije, ki bo vodil skupino ne bo delavcu vsilil nekaj, kar ne zmore oz. kar ne želi početi, ampak bo le prisluhnil željam in potrebam skupine, ter organiziral le tiste aktivnosti, ki bodo v dani situaciji najbolj primerne. Program aktivnosti bo le okvirno vodilo, na osnovi katerega bodo določene obremenitve za vsak dan posebej. Program aktivnega oddiha na Golteh: 1. dan — prihod in namestitev, razgovor z udeleženci o namenu aktivnega oddiha, o kvalitetah in o načinu dela. 2. dan — jutranja rekreacija, krajši izlet v okolico, igre z žogo, družabne igre. 3. dan — daljši izlet, igre na prostem. 4. dan — jutranja rekreacija, igre na prostem, orientacija. 5. dan — jutranja rekreacija, izlet v dolino — kopanje, igre z žogo. 6. dan — daljši izlet, družabne igre. 7. dan — jutranja rekreacija, izlet v dolino z ogledom znamenitosti, igre z žogo, družabne igre. 8. dan — jutranja rekreacija, orientacija — skrita pisma, igre na prostem, družabne igre. 9. dan — daljši izlet, igre z žogo, družabne igre. 10. dan — jutranja rekreacija, igre na prostem, igre z žogo, družabni večer. 11. dan — odhod domov. Jutranja rekreacija traja ca, 30 minut in sicer 10 min. tek, 10 min. proste vaje, 10 min. hoja, sprostitvene vaje. Krajši oz. daljši izlet — traja ca 3—5 ur, v poštev pa pridejo krožna pot po Golteh, izlet do Smrekovca oz. izlet na bližnje vrhove, izlet z nabiranjem gozdnih sadežev in izlet v neznano. Igre na prostem — organizirane bodo razne oblike iger in tekmovanj, za katere ni potrebno kakih posebnih rekvizitov in oprtem^ temveč se koristijo prirodne prepreke. Skok v daljino z mesta, preskok, trim steza, balinanje, badminton, pikado, streljanje in podobno. Igre z žogo — v poštev pridejo mali nogomet, odbojka, med dvema ognjema, izbijanje in podobno. Družabne igre — te igre sicer ne spadajo v zvrst športne rekreacije, so pa izredna popestritev za obliko organiziranega oddiha. Organizirajo se predvsem po večerih, da se le-ti popestrijo in da skupina ostane skupaj. To so razne besedne igre, igre opazovanja, igre spretnosti, hitrega reagiranja, ter razne šaljive igre. Program aktivnega oddiha v Crikvenici 1. dan — namestitev, razgovor z udeleženci o namenu in kvalitetah te oblike oddiha in o načinu dela. 2. dan — jutranja rekreacija, šola plavanja, rekreativne igre, kopanje, družabne igre. 3. dan — jutranja rekreacija, šola plavanja, rekreativne igre, kopanje, družabne igre. 4. dan — jutranja rekreacija, šola plavanja izlet s čolnom. 5. dan —> jutranja rekreacija, šola plavanja, kopanje, prosto. 6. dan — jutranja rekreacija, ogled kulturnih znamenitosti, kopanje, rekreativne igre, družabne igre. 7. dan — jutranja rekreacija, šola plavanja, kopanje, rekreativne igre, sprehod. 8. dan — jutranja rekreacija, šola plavanja, kopanje, rekreativne igre, družabne igre. 9. dan — plavanje, rekreativne igre, kopanje sprehod. 10. dan — plavanje, izlet s čolnom, družabni večer. 11. dan — odhod domov. V Crikvenici bo način organizacije aktivnega oddiha precej drugačen kot na Golteh. Aktivnosti se bodo odvijale predvsem v jutranjem času, dopoldne ter zvečer. Cez dan bodo pa imeli delavci prosto z kopanjem in sončenjem. Jutranja rekreacija — bo trajala ca. 20 — 30 minut in sicer tek, prosta vaja, hoja ter po možnosti plavanje. 1. Vanovšek Viki, posoda 460 2. Brglez Slavko, vzdrž. 414 3. Cestnik Franc, DS SS 409 4. Grilanc Anton, vzdrž. 409 5. Šorli Vlado, vzdrž. 408 6. Oštir Gusti, orodjar 407 7. Lapan Ivan, posoda 406 8. Frank Hinko, vzdrž. 403 9. Lešek Franc, vzdrž. 400 10. Radovanovič Božo kontej. 399 11. Witmajer Franc, vzdrž. 392 12. Arlič Nace, orodj. 390 13. Jazbinšek Brane, radiat. 388 14. Todorovič Borut, radiat. 379 15. Kamenik Silvo, vzdrž. 379 16. Golouh Franc, posoda 375 17. Muršič Marjan, DSSS 373 18. Putnik Milan, vzdrž. 373 19. Gregorčič Emil, DSSS 371 20. Korent Jože, vzdrž. 368 21. Kovačič Gusti kontej. 366 22. Bajc Vlado, posoda 365 23. Kovačič Herman, radiat. 365 24. Jeršič Ferdo, orodj. 363 25. Perkovič Drago, radiat. 358 26. Šprajc Janko, DSSS 357 27. Vanček Ivan, DSSS 357 28. Braček Marjan, posoda 353 29. Zorko Bruno, orodjar 350 30. Smrečnik Maks, radiat. 345 31. Muršič Ivan, posoda 344 32. Pišotek Anton, posoda 344 33. Šketa Marjan, orodj. 344 34. Dobrišek Roman, vzdrž. 343 35. Perkovič Jože, kotli 342 36. Tomelj Branko, vzdrž. 342 37. Ivančič Ilija, vzdrž. 339 38. Hempt Drago, radiator. 337 39: Ramšak Milan, radiat. 330 40. Stopar Ljubo, kontej. 328 41. Arzenšek Anton, odpreš. 324 42. Žlender Emil, radiat. 323 REZULTATI — ZENSKE 1. Orličnik Ana, posoda 243 2. Dražič Zdravka, posoda 233 3. Dušic Slemenka, posoda 202 EKIPNO TEKMOVANJE Ekipa šteje 6 igralcev 1. vzdrževanje I 2426 2. posoda - emajl I 2272 3. DSSS I 2176 Šola plavanja — bo organizirana za tiste udeležence, ki še ne znajo plavati, organizirana bo predvsem v jutranjih urah. Rekreativne igre — glede na majhne prostorske možnosti bodo organizirane le tiste oblike iger, ki bodo lahko izvedljive. Kegljanje — rusko kegljišče, namizni tenis, pikado, badminton, balinanje in podobno. Družabne igre — isto kot na Golteh. Referent za šport in rekreacijo Emil Gregorčič 43. Globočnik Stane, radiat. 320 44. Lešek Zlatko, vzdrž. 320 45. Pesan Mihael, posoda 319 46. Pajič Hemzo, posoda 313 47. Šnajder Andrej, kontej. 312 48. Busar Anton, posoda 312 49. Gazvoda Franci, DSSS 309 50. Dobrišek Zlatko, orodj. 306 51. Besednjak Marko, vzdrž. 305 52. Bombešter Dragan, odpreš. 302 53. Gavek Valentin, radiat. 301 54. Gaber Herman, radiat. 298 55. Miškič Mehmed, radiat. 296 56. Zavšek Slavko, kontej. 295 57. Kršlin Milan, kontej. 293 58. Kolar Julko, vzdrž. 293 59. Muhovec Pavel, odpreš. 290 60. Planko Oto, radiat. 282 61. Stanimirovič Ljubimko odpreš. 282 62. Dolenšek Marjan, vzdrž. 277 63. Smeh Srečko, radiat. 274 64. Feldin Vinko, radiat. 268 65. Počkaj Frane, radiat. 261 66. Stavlekar Zlatko, kontej. 258 67. Belak Ervin, radiat. 256 68. Napotnik Aleš, vzdrž. 255 69. Jungec Janez, radiat. 254 70. Vrtačnik Franc, radiat. 254 71. Lipav Zoran, radiat. 253 72. Kos Danilo, radiat. 251 73. Fartelj Ludvik, kontej. 243 74. Oprešnik Srečko, radiat. 241 75. Žohar Dragan, radiat. 236 76. Golob Mirko, radiat. 228 77. Jakopek Ernest, kontej. 216 78. Belina Ivan, kontej. 187 79. Arzenšek Martin, radiat. 186 80. Mikša Monajlo, radiat. 180 81. Polutnik Franc, radiat. 150 82. Peternel Franjo, DSSS 134 83. Cerar Anton, posoda 100 4. radiatorji I 2172 5. orodjarna I 2160 6. vzdrževanje II 2144 7. kontejnerji I 1993 8. radiatorji II 1868 9. radiatorji III 1595 10. posoda - emajl II 1410 11. vzdrževanje III 1450 12. odpreski I 1198 13. kontejnerji II 904 KEGLJANJE V mesecu maju in juniju je potekalo tekmovanje v kegljanju po programu športno-rekreacijske aktivnosti DO EMO — za leto 1978. Tekmovanje je bilo na štiristeznem avtomatskem kegljišču INGRADA ob Ljubljanski cesti v Celju v disciplini 100 lučajev mešano. Tekmovalo je 86 članov naše DO, kar je precej večja udeležba kot lansko leto. Omeniti velja, da pri pregledu sodelujočih ugotovimo izredno majhen odziv žena, in sicer samo 3. rezultati: Vrstni red: PRVENSTVO DO EMO Tek. Priimek Tn7T1 Rez. Tek. Priimek mn7n Rez. št. in ime keglj. št. in ime keglj. *A*a Križanka Sestavil Marko Napast Podlaga, podstava, spodnja plast Razstava vsako tretja leto Ljudska modrost, pregovor Predlog Davno mesto na Kreti 1 - H Samarij Večbarvne lepotne rastline Politično zatočišče It. pesnica Negri' Nizka lesena posoda Oblika rastlin- skega plodu Naglas, poudarek v verzu' Značilna slovenska pokrajina Belgijski politik (Henri} L Redaktor Vrednost dela Indonezij agencija Plemensko govedo Rumena ilovica Saudove Arabije Madžarsko ž. ime Slovensko Selen Carigrad Bohorič Dekliška pričeska Pritok Une v Bosni Klada za sekanje drv Setvina Kumanovo Tovarna avtov v Sarajevu Indijski politik Veselje Organsko barvilo Franz Kafka Ime dveh sedel na Velebitu Zlit glas v glasoslovju predmet pogovora Vrsta športnika IZLET UPOKOJENCEV Naša DO že več let nazaj organizira izlete za svoje upokojence. Tudi letos so stekle priprave in lepega sončnega jutra 29. junija smo se s krajšo zamudo odpeljali z avtobusom v Logarsko dolino. Vožnja je bila lepa, sedeži udobni in prostora tudi dovolj, saj nas je bilo le 35. Prvi postanek je bil v Mozirju, kjer smo si ogledali znameniti cvetlični gaj, s številnimi znanimi in manj znanimi rastlinami, ki ga dopolnjuje še umetno jezero z labodjo družimo. Naslednjič se je avtobus ustavil v Ljubnem ob Savinji, kjer smo se v restavraciji okrepčali z malico, od katere nam bodo ostali v spominu dobri ajdovi žganci z domačimi ocvirki. Tu smo že zadihali sveži zraik, ko smo morali nekaj metrov peš, ker je bil most še v gradnji. Po previdni hoji čez most, nas je čakal na drugi strani Savinje drug avtobus in ko smo vanj naložili še prtljago smo nadaljevali ¡pot do Igle, kjer je bil krajši postanek IZBOLJŠAJMO INFORMIRANJE V 9. številki Emajlirca, ki je izšla sredi maja, smo že poročali, da v naši DO poteka delo na projektu izdelave koncepta informacijskega sistema. Zato je bila formirana posebna skupina, ki jo vodi zunanji sodelavec dipl. ing. Ivo Kop, od vsega začetka pa sodeluje z njim sodelavec organizacijske službe dipl. oec. Radovan Štajopihler. Z enomesečno zamudo sta se v delo vključila še dva sodelavca, in sicer Viki Klenovšek,'dosedanji vodja kontrole v TOZD Odipreski ter jpripravniea, diplomirana. ekonomistka Brigita Račečič. Delo je tako v polnem teku in kmalu bodo vidni prvi rezultati. In kako sploh poteka delo? Prek posnetka dejanskage stanja poslovanja se skušamo seznaniti z načinom poslovanja, s problemi in težavami, ki jih imajo posamezne TOZD, službe znotraj njih, pa tudi posamezniki na delovnih mestih, tako da te ugotovitve oblikujemo v analizo in definiranje problemov. Seveda nas pri tem zanimajo le problemi in težave, ki zadevajo organizacije poslovanja z vidika informatike, nikakor pa ne razna medosebna trenja in nesporazumi, ki jih morajo naši delavci reševati v okviru svoje delavne sredine. Tako je na primer ¡za nas važno, kakšen je pretok dokumentacije, katere dokumente uporabljajo določene službe, od kod jih dobijo in komu jih posredujejo; nadalje, katere IBM tabele dobijo in katere bi želeli, kako se evidentira proizvodnja, kako se spremljajo stroški, skratka, kakšni in kako pogosti so kontakti posamezne službe z drugimi službami znotraj TOZD in na nivoju DO. Seveda pa zelo radi slišimo tudi vse vaše želje in predloge, ki bi na kakršenkoli način lahko vplivali na zboljšanje poslovanja. Praktično pa delo poteka tako, da obdelujemo TOZD za TOZD, zinit raj TOZ' pa službo za službo. V vsaki TOZD naj bi imeli na razpolago nek določen prostor, kjer ¡bi se lahko pogovarjali s posameznimi vodji služb in z njihovimi ¡podrejenimi. Potem pa bi si določene 'stvari ogledali še na licu mesta, v proizvodnji in po pisarnah. Takšen način dUa smo uporabili v TOZD TOBI in pokazal se je zelo uspešen, tako s stališča optimalnega koriščenja vašega in našega časa, ¡kot tudi s stališča neposrednega stika s problemi in vašimi željami. Potem, Jso smo seznanjeni z de-jansKiin načinom poslovanja, sledi faza koncipiranja novega načina ¡poslovanja, če pa problemi le niso preveliki, predlagamo le dopolnitve in izboljšave. Seveda noben nov predlog ne more zaživeti v popolnosti, če z njim ni -seznanjen tudi tisti, ki ga najbolj zadeva. Zato ise bomo ponovno pogovorili z vodji TOZD, vodji služb in tudi z ¡drugimi, če ¡bo potrebno, da ¡bi nam le-ti potrdili pravilnost naših ¡rešitev. V tej fazi je možno dati nove predloge in kritično oceniti predlagani način, poslovanja, tako da se ¡bodo v rešitvah upoštevale vse pripombe, ki bodo dajale predlaganim rešitvam ¡neko ¡novo kvaliteto. S takim pristopom je zagotovljena določena ¡strokovnost predlaganih rešitev, ¡po drugi 'strani pa -se ne ostane le pri ¡goli 'teoriji, ampak so prek pripomb ¡tisti, ki jih predlogi zadevajo, vgrajene specifičnosti naše DO, tako da predlagane rešitve ne bodo ostale le mrtva črka na papirju. Na ¡podoben način bodo »obdelane« vse TOZD in DSSS, ob koncu pa bo narejen elaborat, ki bo zajemal vso obdelano snov v podrobnosti, na razpolago pa bo vsem vodilnim, pa tudi drugim članom DO, če jih bodo podrobnosti zanimale. Ker pa se lahko tako velik ¡projekt izvede in zaživi le, če so o njem seznanjeni prav vsi člani DO, ki ga morajo sprejeti za svojega, bo v večjem številu izvodov narejen grob ¡povzetek, kjer bo podan ¡predlagani način poslovanja, seveda brez podrobnosti, vendar tako zgoščen, da bo vsakomur razumljiv. In še na nekaj je treba opozoriti. Nerealno bi bilo pričakovati revolucionarne spremembe po novem letu, ko bo projekt končan. V elaboratu bodo namreč omenjeni tudi vsi pogoji, ki so potrebni za uspešno realizacijo projekta, bodisi da gre za kadre, finančna sredstva ali ¡pa za terminski plan izvedbe. Vsega ne bo mogoče narediti naenkrat, ampak le korak za ¡korakom, tako da bo do končne realizacije projekta lahiko minilo tudi 3 leta. Razumljivo je namreč, da smo omejeni pri finančnih sredstvih, prav tako pa je uvajanje novega načina poslovanja lahko ¡dolgotrajno. Na koncu ¡naj omenimo, da smo posnetke dejanskega stanja že naredili v TOZD Posoda, TOZD Emokontejner ¡in TOZD TOBl. Povsod so nas sprejeli z razumevanjem in interesom za reševanje njihovih žgočih ¡problemov. Še posebej velja to za TOZD TOBI, ki je pokazal veliko željo in ¡pripravljenost, da se njihovo poslovanje čimprej uredi, in to na najboljši možni način. Zato upamo, pa ¡tudi želimo, da ¡bi tudi v drugih TOZD bilo /tako, ker bo tako rezultat našega dela lahko res kvaliteten in odraz realnih potreb vseh TOZD in naše DO kot celote. Š. R. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Alojza Ravbarja se iskreno zahvaljujem vsem ¡svojim sodelavkam, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala za izraženo sožalje, nudeno pomoč in razumevanje v dneh žalosti ter darovani venec. Žalujoča družina Ravbar Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje za ogled okolice in nakup razglednic. Vozili smo se po slikoviti soteski, ki se je razširila v Logarsko dolino in kar naenkrat smo bili na parkirnem prostoru, od koder smo se vzpenjali v hrib pod slap Rinke. Eni hitreje, drugi počasneje, v glavnem pa smo skoraj vsi premagali še zadnjo oviro, ¡tistih nekaj stopnic in dosegli svoj cilj — Orlovo gnezdo. Šumenje slapa in rahel veter sta nas osvežila in na prijetnem postajališču smo dali prostor še drugim. Vrnili smo se v avtobus, ki nas je odpeljal nazaj skozi dolino in nato po ozki, močno vijugasti in vzpenjajoči se cesti, v višino ca. 1200 m v Matkov kot, ki je le 2 km oddaljen od avstrijske meje. Čakalo nas je obilno kosilo, ki so ga nekateri zalili še z domačim teranom. Za veselo razpoloženje je ¡poskrbel Ocvirk s svojo harmoniko, iki je kmalu pritegnila plesalce. Nekaj se jih je pretegovalo na soncu, nekateri so poskušali srečo pri gobah, nekaj pa se nas je odpravilo na krajši sprehod v Okolico. Za večerjo smo poskrbeli sami, ob smehu smo Oblikovali čevapčiče in ražnjiče, ki ¡so nam zaradi gibanja na ostrem ¡zraku kar dobro teknili. Darinka Šteher ZAHVALA Ob hudi prometni nesreči, ki je terjala mlado življenje našega ljubega sina, brata in zaročenca Nacija Arliča se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali toliko lepega cvetja in vencev ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi celotnemu kolektivu EMO, posebej pa še njegovim sodelavcem iz orodjarne, ki so nam priskočili na pomoč ob najtežjih trenutkih in mu tudi s častno stražo izkazali poslednje spoštovanje. Še enkrat iskrena zahvala TOZD orodjarna, godbi na pihala in pevcem ter govorniku ob odprtem grobu in tudi vsem njegovim športnim tovarišem. žalujoči mama, sestra z družino in zaročenka Marjana ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage sestre, tete in svakinje Ivanke Knez se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem delovne organizacije EMO Celje, upravi DO EMO ter sind. organizaciji EMO za pozornost in razumevanje v dneh žalosti, za darovane vence in cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Knezovi