St 26.
f
VGorici, v cetvltek 27. junija J.872.
-----------------—f---------'•-------------
II. tecaj.
„SoLa" izhaja vsak cetvrtek in vclja s posfco prcjemana ali v Gorki na dom poLHjau& za dnmtbnike  polit. drustva
V»e let*   ......   f. 4.-
Pol leta   -   .......±-
Cetrt tet*.......1.10
Za nedn*iab*ite:
Vi#W«' ,   .   .   .".""'.   f. 4 50
Pol Irta........a:»i
flrtrt lrt*.....„ i.so
Pi*atn#zn* it*»rUk*> *e «l«Wvajo p-a 10 soldo* v iJorki j»ri I'aUrniolltju in S«.« bftrja; f Tr»ta v t»>Wkarntcah ..Via uVl EMr«der« 179" in „YU d*lla ousmria <60".
SOČA
Pri oznanilih so plaauje za naTddno' tristopno vrsto:
8 kr., & so tiska 1 krat 7 »' t, » „ 2 krat 6   „   .,   „    ,.    3 krat.
Za veSe Srke po prostoru in vsak pot 30 kr. za kolek.
Narofolua in dopisi naj so blago-yoljuo posiljajo urednika: VihtorjuVo* letmt v Gorki, Contrada dolla croco 288, polcg proture, kderBeneliajatudi uprnv-mitvo. r Rokopisi bo ne vrafajo s dopisi naj so Magovoljno frankujejo. — Dalai-com mdrugini nopremoMra bo naroftnina mm, ako ue ogloso pri uroduUtvu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Naflm p. n. gg. naro&iikom!
S 1. julijrm *» xurne novo I'vtrlUdji1 w\-romti pohilrtjn; vstod nwir prijazno inhiino vse imrornikf, kaUrr.m narm'iiiiia i%tt»ka. da jo ptv-e4*j ponove.
7W*j (fi^imU- pa, ki wh'tjh wSot'*Ai ift' prrjrmtiii, prmnw, tin   turn  pno Merilfos   v
fMHVJN   t}nJuht>U   .Jttour*    jUiiijt'jo  2  »/«/*/>«>/»,
tin wMopiju  k«*r   dnuratV jih i>.iiii"    smatnili xa itaritt'iiik**.
Oiif t". «r. naiv'-nikc, ki su znuhtali 2 iiaroritiot) za pivtifcli ras, prosiinu, da nam |Mbljt»jo dutita* ssiu**»k«% kakor Vitro hiol'imV. Vsakciiin ttarW'ttikii. ki jt* kaj ihtimu smo w-pisAli ttoiten **i»^A D#r u*utpis k»-r jt» m«f iT»n'i\ da k«il» «•* \V», do k^liij j«» plsu'ji!. NajHwl^i s»» |»riiHinraim» M"..«jhii vrijatfljV'iii, da was \m iu<»^»-!i">ti )HM|{Mrdjo in nas list so txdj ra?>irij«*. r«'im listu jV sutxtiaiiiuvsuin na »V|n,
Naiemu duhovstvu.
Nemogm'e j« dokaznt;. kaj *e v najaovg'^U ca»ih snajc v vlt.lui!} kro^'.h. a zdi s<\ da je »iad» zacela i«kats /4v*v.niknv« ki^r se nc vi<|t do-volj mwiio ixrfHtti -vmj^ n imen**. k <vinur j«»j je riMttr.ihiem le bngat>xe srcdstvo. Xaj iiniaejst z.iv.'/:i:k te j<»j jf *MSo ddhovsiVii iq prvi tip>j(:j i njim »e jej j«? aH tg.»dao jtnanieijip, kajti Jio-nudba omh Ukarg»t(nih 500 tiwr ^olduiirj>v se eij zam^ljivo xavrula, kakor hi bilo tr«d»i, (iovori w in *lLtj*> n^ gltHOTi, da He j« zacini centralis kardmal Haas* h«*r pugo Hi at iu<n:*»tonrtv?»ro proti obtjubt, da «p5Hti via Hi namviijnio pn«gi-njanje kat^!i>M b rtaprav. /:i»'el« h piliranj •»» k»ij-korddt'i in a|H»Jivo n*v.j«* h k«m!«'> j vnl.uh \< i-*t*v. lintmiifr-jev bklep «w> m**n la p.-\/'*;t VvL dragi >.kolj«» 2 nato^o, obr.ti'ati Va«. i.-sm' :;:/¦¦? duhoYstvo,   m   po   V*w   nas *  ljttd>tvo k dtdu   /a
coutraliKPin in njegov llficharatli. Ali so viaim duh .vnom na strani So drugi, maradajni eloiaouti mod iia^iin Ijthlslvom, bonio vidih; mi tega no vcr-jiuumo, ki«r clovck, H tudi v zadrcgah, nijma imv.idti muciti k.ikor akorpijon saiiivga sebe, prcj-sujii svoja dila in zanlu/enu c'*ast.
VprKsniijo, ki zna v krutkom pnti pod proisko-valeii no/, casmkarttva, mj dogmatifino, ainpak praktiOno, /,it<» smtMiio in houeiuo o njom govo-riti i Vami kut pr.jatulji h prijuttdjt; pri turn je trub:i, da gltidamo krog seln\ in spo/naist Hudajiu imA -stun, ugiitiemo, kaj He una izvuliti j/ jajca, kitero podlu/,*ju Yam, da ga ogruvato, gojit« in izliwte.
Od kar jo bila Avstrija protistrojcna na us tavni podlagi / dipiomom od 20. oktobra 18H0, bto si' v ujt'j pok.i^ali dve iiiiBprotni stranki: c « n t pa 1 i s 111- n n • n e m A k a, ki je z ustavo v rokV* dobikt tudi vajote dr/avinu, in I'oderali-stitno-uarodiui, kaicra ntj iiuola drugu vo/i, ku nago iii'plodnu opozicijo, koja jo bila nuiucri-i'.iH) niotiiej^a o 1 prvc, a jo u/.o za i\ihu natnoi*-jeno ra/'le)itvo Avbtnje na dvojo bila ra/.kosana in je poblviivihi malo po dunajskem k^r.grcsu Sluvanov iivxvestubo I'oljakov, o tf.isu Hohenwar-tovcm piebcji/ljivo postenost ivoje straukc.
Cvntralistu'iia stranka jo, kakor retfeno, do-bila Bvojj vtfljavo u/.<" /. roJHtvom ustavc: onaima svojo nioi* v Ni'ineib, kateriui na dubro je bil Rcstavljen volilni r«df ki ga j«^ oua vzdrzala in ga fa vedno zlorabi. Zraventega podpira centralists, t. j. Nvnice.sd druga moc, ki bi sc od te strain imcnovala okrutua in n«*postavua na Angleskem, ki pa nosi pti nan n<?dotakljiv in ne imenljiv aim-bus. Ta stranka so jw zlegla in mogoCna pustala za r'isa atMulutizma in je tod ij dedsina iz onih nop <?rnib t"isov? ko so posaiuv/,ne dczele zgubile pr&;ico dovoljovall davku m v<»jak«\ N***e dav-m-iiip, ki smo j.h phu'cvali, a jih ii'jsui) mogli od drzive naznj /.anluziti, so bile rabljune in sese ra-bijo v prtd netiiskih centralist iv, k.tjti v ri'inskih deztdah so iie'kder vsak debt uiiiviT/e v llevu, (trad'U in Itiviriku, k-> nijnuij) mj.ie dczele n. pr. m j i,%'u v s roki-m krogu uiti n« piavoslovuih ak.tdcin'j: v n<7M'.kili i-zeiali >e t;a dr/.-ivae stroske ¦ •]) t -/.A ij i drag \ i.»ivi», 5ti opusruj') s »rabij;ve stare ].-;»-lopji /a vis.* id . k-) mi-a*iio mi, sum brez univeiv, pvs.ljritt v MMiike krg«j s»» svnji.iii sinovi
njim potrebni  donar; v nemSkih de?,elah so se zidale goste srednje in Ijudoko Sole zu dr&avne, t. j. tudi m naSe uovce, a mi jih moramo zidati na Bvojo stroske; sto drngib,   tudi od nas vzdr-zamh  zavodov je podpiralo in podpira nemSko , znanost in blagostatije, pa nemSke   delalce dlanu i in duha; c. k. polttifike, sodnijske in vojafike visi j gospojsk.* dnjajo dobicke lo Kamoom in cold, kar je ! neobhodno p.itrebno ob stranob drkavt, Be vI66e med | uemslci) ljudstvo, kakor  general-komando v Gra-! dee. Tukujjefiibko narisana narodnu-goipodurika, j t j. prakfcidna strau centiabzmn. - V drzavno-] praviicm obxiru je ta stranka odobrila fait ac-I conipli JleuBtov gled6 razdelitvo Avstplje na dvojo, ' jo s tak«> zvnnimi   postavami od 21.  decembra 1807, kiiterih siimii no spofituje, po avoje vrodila praviee do^el, katorim jo deloma unifiila in bo«5e do konca podkopati avtonomijo na koriit centra* I listidnemu (Ir/uviiemu zhoru; gledo narodnih upra* I sanj se vede nepravicno in raz?.aljivo, n proti ka-I tidiski cerkvi je pokazala,  da ve»5 Sell ko more, i iu je rabila vse /-naiiejoj aredstva, da epravi med avK.rijsko ljudstvo nemske na/ore, katenm je naj-; veri protektor pruska drxava.   Bkrit tinmen cen-; traliatov v Avstriji je sledefi: V veliki Nemciji, v . katero naj se spruvijo avsfcnjsko  deLele vsaj ta-I kraj  Litave, ima po Bisraark-ovih   nacelih biti : iKMiistvu pnkladen  protcstantizem, kot drzavna i vera; k*:r pa je Avstrija katoliska iu za Prusko i kot taka m>prebavljiva, treba, da se katolifoostvu : p.).lst'('ejo  korenine in na to delajo  nemSki centralist!.
Federalistov jo v Avstrji  po Stevilu vee  ko
centralistov;   tucd federaliste  ne| pristevamo Po-
IjmIcov, ki nijso niti centralist! niti federalist!, am-
: pak najgrsi ssparatisti, ki za svoj   dobicek pak-
] tir.ijo •/, vsak) stranko in jo izdajo, in ki so po-
. korni vsaki vladi, cejim pokaze zobe. Ta stranka
se rekrutira iz sl-ivanskin de?.el in iz Tuolskega,
, tcr je mod svojo Stela tudi  gornje   Avstnjsko in
tioluograsko; oua mj tako kompaktna, ko so cen-
tialstt, avez<; j> avstrijski patriotizem, opozicija
proti prvi strankt in njeuemu centralizovanju, pa
, l,ju!"/.en do lastitih  dczel,  katerih  gospodarskim
int.i.esom je ceutralizeni skodljiv, in gorko cutje
za svoj jezk in svojo navade.   Hudo obnasanje
t ¦ iiii-protuo stranke v verakih zadevah, je dalo
spo/.iiiii. tuJi neuarodaemu visemu d uhovstvu castno
LISTEK.
Iz driavnega zbora.
A« Ihmaji 22. jm. J&72.
Kaj bo attar se t«ko pnljubljena, kratko-I'aaoa, /.abavljiva in zammiva, postane veiidar s rasv.m zoperna, do1goc.isna in sitna: tMovek sc je popolnoma navchca. Predatuva v gled sci, bodisi iialo-, zalo-alii J-pevogre nas le toliko casa zani-ma, dokler mj predolga, prekoraei pa dejanje navadni la?, putem pesa vedno boij iu bolje nana pozornost, obemstvo je nevo'jno, celd ,razsa-jaluo in kom-j t'aka n-sdue a kouca. Tako je na deskah, ki svet pumenijo in rav. o tako je tudi v nasem parlatnentu pred ik.itskimi vratt.
Zagnnjalo nasega parlamenta se je uie o bozicih lanskega leta vzdiguilo, dejanje se je vrsilo v najlepsem redu, opozicija m mtriga je bila preslaba in prepohlevna, da bi zamogla kaj ovirati in vse, posebno ustavoverci, je oakalo na mogocen in velidasten kouec, kt bi bil vreden pompoznega, nadepolnega zacetka. A glej, cisto majhna stvar,  kateri ne bi clovek  nikedar  nic
iiistori«' -i) imenitneg.i  pripisoval, je kriva,   da se
je dt'janj'i   nasega    pat-lamenta   brez   posebnegi
vspeha ii u<";:nka c-'Z odmerjeni cas vlek'o in da
. jr* tako   v>a  drama   svojo  vJjavo,   ali   v?aj  ves
< lukt izgubda.    Kedo bi bil pac kednj nnshl, da
' zamore na uai pariameut tudi  .stirinogata  stvar
: svoj mogocen upliv razstezati 'i In veiidar je taksi.
j Ko je bdo namreev odsekunijhujSe pagovarje ije
( in posvelovanje o novi brambovski postavi,  zboli
ubogemu Tmtsjtt rogata krava.   Tinti, kteremn je
j bilo vehko ve6 na kravi,   nego  na   .ninistersk^m
' prcdlogtt lezece, zapusti Dunaj in gre na  gornje
J Avstr.j^ko  h  bolaici.   Odsekovci  so   sklepali, a
ker je bil sklep   miuisterstvu  ncugoden,   xnj   bil
veljaven in tiakali so na Tint'j'i,   dokler   nij pri-
' sel, kajti na nj«*ga je smela vlada rajtati.    Tako
j se je parlamentaricuo dejanje  zaradi   ene   krave
' za tri dui podaljsalo,  ce ne vi-c.    Cuduo je,   da
* nasi prakticui zidje ue prodajajo u2e slik za nas
j parlament osodepolne krave, kakor so one,  ki je
Cichago zazgala.
Na§ dizavni zbor podaja veckrat, posebno posluSalcem na galerij', povod intwesantnim studijam.
Zaeetek seje je vselej napoveden na 11, uro. Ob pol dvanajstih se uLe na koridorju priknze marsikteri poslar.ee, katererau streioji takoj klo-
^ buk in povrHoo   suknjo  snamejo,  da bi Tec ne
i usel.   Kmalu jih je, posebno ce je slabo   vrenre,
zbrauili kacih petdeset,  in   predsednik   da  prvo
! znameuje h seji.   Zvonenje   se  trikrat  ponavlja,
poslauci so polagoma pomikajo v zbornico, neka-
teri pa v buffet Predsednik pogleda po zbornici,
, a  stevilo  poslaucev   nij  zadostno.   Zdaj zadne
I pravi lov.    Poslanci.  kteri se Bordner*,  redovci,
• imenuje, lete na vse btrani, in   kogar v koridorji
? ali buffetu dobe, neu^miljeno v zbornico pritirajo.
; „Prositn Vas,a   se  izgovarja  napadeni  poslanec,
¦ „s«j nij na enem nic lezece.*    „Ko bi bt Vi 8a-
mi bili," inu odgovori redovec,   nali tako delajo
skoro  vsi."    N«j«eusmiljencj§i  redovec,   pravijo,
je nt-ki Schiirer, gorje mu, kedor v njegove krem-
plje pride.
N«posled zamoivjo vendar sklepati, m neu-trudljivi predsednik odpre sejo, ki trnja navadno do treh. Malo stevilo poslaucev se briga zato, Itar se posvetuje, mariveft cencajo mej seboj, se smejo, salijo in vzdigujo se cisto mehaniouo, de pr.HlseJnik glasovanje zahteva. Taki prizorrso se kazali posebno zadnjo dui. Bile so razlicne peticije na dnevnem redu. Ziva dufia nij poslu-§ala, in ko je predseanik dal glasovati, vzdiga-vaio se je vse od kraja, ne brineCi se, zakaj se glasuje.    Neki  porednei je   dejal, da o takili
morajo prizoatr, da je nize duhovstvo yneto za svojnarod, da mu zamorejo biti naravni zavez-iiiki le lojrao misleSi federalist!; z njirai so so od tedaj Mderile in delile vse osode; tako so bili katolidanaki interesi dozd.?j se zmerom v taboru federalistov, kojih ideja m bila skoraj zmagala za daea Hohenwarta. Nikoli v posesti poitavoda^e oblasti, a zmiraj v opozicji oijso moglt fede*8™**1 pokazati Se svojth organizatorieuih in aktivritl eij; za nje nij se pri§el cas, a dalee nij!
Katolicanstvo je dozdaj na§lo svojo najboljSo podporo v federalizmu. kateri priznava isdivi-dnalho, narodoo in vestaosvobodo m daja vsaki individualnosti pravico io priloznost, da se zamo* re in sme po svoje razvijati. To je dobro spoj-nalo nase duhovstvo in zarad tega je dozdaj se zmerom stalo na strani federalistov. To pa ao spoznali tudi centralist! in'ker vidijov dahomtai vaien politiCen foktor; xato so poakuaili, izneve-riti federalizmu vi§e duhofstvo, ki naj bi se svo-jira upljivom na nize dahovstvo pomagalo unieiti federalibte. Ko bojo enkrat ti unicorn, potom pride da*, da svojim novim zavtznikom zarezijo: vae victia I A dahovicioa ima biti ceutralistom le Qrozj3>kateroza?r2ejo sposmehom prcc od sebe, kadar je enkrat porabijo za svoje grde nanune. DivjaSki plea proti katolicauatvu se pa Se le pn-tem zacae, kadar se enkrat poiavoajo poti za nem§ki prusizoni. Spozaajte NemStvo, njega se-dajni dub in upjt? v Avatriji iu vidili boste, da Vam naaproti zija veliki brezen.
Tudi na Goriskem amo vidili in vidimo od daleS, kako se bratiduhovska ali katoliSka strau-ka obeh narodnosti 8 ceutralistie.no vladoo strun-ko; nose viSje dahovatvo, posebno pa v mostu nij tako narodno, kakor veei del duhovseine po dez»h\ katera Ijubi in dobro pozna svoj narod, da ga jo treba izpalitt politicm aaoemarjenosti, ter ga zbaditi k narodnemu in vsakovrstnemu uapre iku. Zatorej pa smo nze vidili, kak j je od sebe pah-nila in zauicevata tako dahovatvo, take brute v poalu, ki so postali nezanesljivi v politiki, ker so ae bratili z vlado.s Zdaj ae nasi vrli duhovscini zopet nastavljajo limanice in to od lastue strain; a aaSa zvesta dahov&5ina se je uze tndi oglasila in bode zmerom glasneje govorila, da ne prodn glaa volkov v jagnjetovi kozi med nas narod, ki-potrebuje edinosti iu zdravega napredka, da se re§i,pogube, katera ma preti.
Naj si bojo sklepi med viSj.ra duhovstvom; kakorsni hocejo, na Vas, nizje duhovstvo, so vali nehvalezno delo in zijajoia nevarnost. Vi zivite med Ijadstvom, ste njegove krvi in ne dobi\:.te glavnih svojih dobodkov od vladcy kakor delo-ma viiji pastirstvo: Vam gre dolociti, all se sprete z Ijadstvom in z njegovimi iuteresi za zmirom, ali mu ostanete zvesti. Ce prekanete dosedajne. zaveznike, ti ne bodo se pali, ker je v njih ua-zorib najzdravejsi priocip in najveca svoboda, ampak obrnili se bodo od roke, ki bi kedaj po-sknSala ganiti se za izdajstvo; ako bi pa venbir padel federalizem in po ojemu tudi nas narod in padat poVas. a tern si boste postavili potomstvu searilen spominek v zgodovin*. A tegaSe nij mis-liti od Vas; zatorej   bodite pozorni in pogumni!
D 0 P i S I.
V fioriei 26. jnnija. Drzavno zborovanj ¦ je za nedoloueu cas pdlozeno; treba da se g«>s-podje poslanci malko razhodijo in prczriicijo po vecmesecnem sedenji v soparni Iesenjaci. Tudi na-
dnovih bi nasi ustavoverci se ceske fandamental-ne, clanke ali pa zedinjeno Slovenijo sprejeli. Porocevalec hi natihoma doticoi predlog prebral, prcdsednik bi dal glasovati in glej, obelem due-vn, bi bita zedinjena Slovenija sprejeta.
Vcasih imajo nasi poslanci pac neizrocrno potrpezljvost, da rcoreio toliko &t«sa se«leti in poslnsati. Pickert je predzadnji tvorek dvft uri govpril id na§ ministerski predsednik nij nelnd, da nij v syojem mehkem fauteilu zaspal; tako ga je'neki govor ganil. Se le kricefii fiix :z Morav-ekega ga je se svojim od urnim glasom iz tega sreCoega ministcrskega spanja probudil.    .
Poslanci so stali zadoje dpi z eao nogo seze na domacih tleb, glasovali so o vsehi "orez po-sebcib debat; se Recbbauer n'j maral svojega prepridanja obrambovski postavi zagovarjati. Vo-We ^|s? naqpsied se delegacije, v katerib za-atoo^ krasfci Crne Xstrijane, in zagrinjalo naiega pariamentarnega glediSca ali glediscuega paria-menta je palo.
..Da, vedno. tibeje in tiheje je na teni bezjem ^opajij nobejaa pikanterija ne prodere ve6 iz za-prtiE. salonov, gledi§ca kaz«»jo svoj poletni zaspa-m Pj1,8? borsa je oleaela, dunajska borsa Sla je na dezelo ali v topi ice. Vse pofiiva in jaz polo-zim svojo pero tudi na stran?
sa dva poslanca st;t prists doroov: grof Coroainit
da zoptt prt-vzarae deftelnn gbivarstvo,   Orne   pa
da se oddabne in si zozivljtjuen teranovo kaplico
jezik opere za pribodujo zejo, kedar  Im v  dele-
gacgi sftpeto sm govoril.   Gnspod   Cme  mini
biti prav /.% Dunaj uslvarjen, tega  si j*» ze  sam
svest, ker so v&tkrat toliko za dr||vno poslan&tvo
! poriva in ker meni, da rau je doliooai tum ostati,
! dasiravno so temn n»sprot«u njegovi TuliUiin ve-
iika vedina gortskih SloveaceT; to prijnaT;«jo pa
tudi njegovi ustavoverni tovarsir ker ga t«.U  po
fzborovi sesiji vselej se y delegactji  pridrzujojo.
jPkednr obveijajo direktnu volitve,  pii jejo ga go-
f tovo Tominci na Dunaj. dokter so na y»»rzadij'
aam atalno tja preseli.   Kjor se v tTWp f
in lielih mkovicab leliko rwk dan po nw*i»k'
salonjh 8prtb=ijv - team pac n»j vec v %>
prestuti.
Predeiska ieleznic* j«» »'» za letoa rak*»w zvizpat in tudi zanaprtj jo j>rein»to mai» n.il»\ da jo dobimo. Ob'jubiti je z" dostt - a spulni-ti bi bilo prevcc; — to n-ij hi zap>mntfo lo;nin-sko - bovsko - kaualski zanpnit:arj-. /t vsi* (to-rifiko, a posebno za iiaSo niesto j*- to veiika, nepreveidjiva skoda.
Vendar se zdaj za gotovo hi..hi, da se ho z&-cela Oorica v kratkemso bolj asriti, uv% > do zdaj. Nt*ko stavbeno drustvo je ukuptlo tukaj h* ve«3 his v magiatratni ulici io za mestiivanu io drugib prostorov, kjer niisli ztdati Ntanovaloa pdsbipja. Prav Uko! saj je vulika potreba stanovanj v <it»-ri«i. 'fa zdaj j« velik«> tnjcev \i vsi>lt -trani v Goric?, a koliko bi jih v; priilo in »« U\ it»i«»-lilo, ako bi bilo kj« staaovati.- Tadiob'iubljeni velik Hotel pri inestnem vi tit se btidot kakor sii-sinio, gotovo zidal, in to je dvakrat prav, kajti do zdnj je Gjrica v tent oztru velika rtva; nij ga hotela so zadostnim kont'ortoint nij je oolx-ne kopelji, katere v Gorict vendar stokrat noj-nisi pofrcbujcmo, kakor na pr. v Idadrujih ine-st»h Ljublani, Gradeca in drugod. A .'.a kopt-!ji treba vodet obilo vodo in te ntjmamo mW] v Gu-rici se za put zadosti. To smo [Mi^kus.di latit, ko je o »;t^u suse pitne votbi premaujkavalo in 60 so niorali zarad tt^ti \>ak dan ob 10 uri /.ve-eer mestni vodnjaki znpirati. Sicer nij tohke te-/ave napeljati dobro vudo v (iorlco; da In se le mestui zastop resno in s p>tnvlmo emrrzijo to stvari lotil t<sr s torn v okom prisol tej mjnaj-nisi potrcbf, ki jo ze v rcsnici .sramotita za me-sto. kojo hi si tako rado prisvoj h »a.sl«>v kl:ma* ticnega zdravstvenega kraja.
Zarad zadnjih mestndi volitcv se nij 3e boj pomiril med tukaj.stijima slrankania, nmivtr na-daljuje uajstrastnejsi kavsanje in ovajanje v listib „Isonzoa in „Gonziano.M
Vsi star; in novi grehi nacelnikov ene in dru-ge stranke se vluciju na dan; policija in njeni cuvx?ji in nadcuraji se pa tiujbr/.i; bkrivnj v p?*st smejejo, ker pozvedo tako po nnjlepSt in najce-ncji poti, ccsar jin treba za onjeutacyo. Na-mestoistvo nj so resilo propirnosti zastran olvr-zenih dveh izvoljencor III. volilne skupscine gg. Streekel-na in bar. Codelli-ja tn tiv.koje u^amt% kako j'j bodo resito. Do razso'lbe nij prav /a prav staresinstva v Gorici in vaznt'ji mostui inte-resi in vprasat.ja pouivajo.—
t krajno svetovalstvo volili, kf ve:idar vac nmevajot kot takU ki_ mjso mkJar kake redne Sole obiskuvah! Nas okrajni nadzornik g. Bndal je za §olstvo spo-soben in vnet ter tudi obiskuje po postavi ucilni-ce svojega okmja; pa priporoeati bi rau bote!, da bi brz ko brz poskrbel ucte'je in veL kark temu t;c-t za krajt% kj^r do&ebutal nij §e nikoli kaki sole bilo. Tako ste dve vasi v goriski okoltci, ki nymate Se nobene siole in sicer fara Vogsrsko*) seTHiin vtkarija Gradisce a 585 dusami. Mar se je po tem t'.niitt, ako mladina brez oimke in iimv-nega ved«*nj.i vzraste in se me i njo u/.e v zgodnji mlftdusti ra^oj/duaost s;r»? Nuj temu /tlo^tnemu stanja nasegu Aolstva pomaga, kdor ima ob!a»t in tuo< /a to! K tf-mu paopazujem tudi, da Slo-v.-ntt no potrebujein-t takih m\, ktenli vstroj^nje bi *t* vravnal<» |w nem^ko - Hberalnero alt brez-ver^kom kopitu,  ampak le na j>odlagi,  ktera ne
{ iali v«r»k.i» tat>v n»4ega katolmkega uaroita* Tu-
- di pri tern >>Nki'rn postavodiv«nji j* ceatr^ltzem pogabononoti ter   v<ak-i    deiihi naj  bt taueSa   po
. prrtrebi  in  raziu'nosti  sioj-^t  oaroda  jumiitip'
J Ao!«« s." svojim poduinim tiuitorrnHkim j v.tko n. \'i* deant consult:* I
Pret«r"tio »pomladje n^ka dunnJHko - judov-ska dru/ba nakupiia pri Huk ivi<i mnogo za opeko pr,pravti^ /¦•.alj^ od g. Htrvkyljna, ki j« pn tej knjx ji vclfka:i<-ki d»»buVk und. Pr«»dal j« n«ki njivo, ki j«« nj-g;i k* pt 150 for, atati, za 7*K> for. - tak» so nam v»aj pr.psjvisdnje (Ipek*r:iua <f.irna/t, kikor pravtjo gorinki okoli<,tni) boib* v'h v.'likuosk.t in |h> iiHJnuvejHi tzuajdbi »eztdaua. Z'^.'tla Inide U opeK'tbrrz apna in meat sprmogom »katnnni.ni ug'jfm; brez preoehanja do 'J I 000 k^wr na dan. Ojfka b«»d« tnkr.it <M>e!«'jsi ttpgi d«»* sehmnl navadna, kakor»uo u/eprepratljaji, Tu'*d-jdi b.nle vk'jtib v«i;-i dt'beloiU c«Mit>j4t, aego do zdaj, Prijjovrdujf se tudi, da nanierata tt^ta dru/b.k h <\t*mna uipraviti /vboAtiii'iu lir, p» kb-~ rem bodo konji op<rko do rnbgiko po^Lyw %o/il*. '/. zalostjo p«» nioraiu pri t»«j prdiki opaxtti, da m vi»t'idel Iff tujci /. itaAtiin prirodntnartii (gh»j ku-pce /lesrijarje!) bogate, kakor ae fonle ravno oiuenjcna tuja judov«ka «Iruibi n bukov^ke giiue
, ali iIovh<* za o;i»k'> bugatdi ^vetoiunreu ah »ti-/.<>iiir pri zidaoju opt;karni^ko tov.*rno je ncki l'ru> i/. Herolioa, ki Idtko pri tej prittkt tudi Ltadira, ktko naj bi se v twdoie statrd mmiki moHt f#w Slov«»ntjo do Adrije! Onnaumeva razun
; svojo nennriae mti «toven«keg,t niti Itnktgi j^sei* k», U r kizo U* z mtganjem r«k ;u ohr«/Jt, kako naj rfolujo!
Morda je prod meni!, da je nem^cf j<*zik r»* tako d<d^f da sega do zadnjega uemLkt"ga ^tako!?) fn»»s»a GoriceV V Gorici j« le ena mala drobttutva u Xffnu-ije 8(i-in rrzeotga jezika, ter motijosozio vsi I5tsmatkoveit ak> uifutjo, da je Gurica zato u/.e ttrnisko mt'sto na jugo^abodni meji Veltko Nemcijn (fV)           ___________
Iz Bukovice v goriaki okolici 24. jutiija. (Sekaj opazek o pomaojkanji   sol  in njih sia-bem obiskovauji   na dezeli;  zidanje vt»-likanske opekarnice v Bukovici.) |           Nase solstvo na dezeli s«* nij doseh ; al vkijub
I novim  solskim   postavam.   ki  so za vso Cislajta-j nijo po cnakem kopitn skovane, kar mr zbo!j*tUo* ; Vsled novo solske postave ima vsaka dt-zela svo-j jega dez. solskega   nadzoruika,   vsako  glavarstvo j svojega okrajnpga, iu sleherna uCiloica na d»'2-di i ima svoje krujao, iz peterib odov ob»toj«H*e svetovalstvo. Nas dez. «oUki nadzornik netime uastga jezika; kako boce tedaj z lastno mot-jo slovenske sole pospesevatiV   Piipovednje  se tudi,  da s-* je nekdaj kot gimnazijalni  ucitelj  elo pred  svojimi dijaki izustil, da nijiia   niti narodnosti niti domo-vine;  in   takega  moza  so   pistavili    slovenskitn ijudskim Solam za nadzoruika! Rad bt sltszil. ki-ko bode — ako bo kdaj se slavenskimi ucenci go-voril,. ker dosebmal je Is malo sol sv.*jo^a veli-kega podrocja pohoditt blagovolil. Take oskrbnike imamo  Slovenci,   in potem   nas se   neotnikancc. polbarbarje psujejo! Potrebnih sol povsod se mj-[ mamo>   io §e te,  ki obstoje,  se v potnanfcijvem j stanju ter posebno zdaj po letu slabo obiskovaiie, ; tako da sem ter tija jih niti  polovica  vpfeaitra' otrok rodno ne obiskuje Jeli bi bilo tenvi kobk> '• toliko pomagati, za to naj bi doticne solske oblasti skrbelel Pa kaj! krnjna solska svetovatstva so po vectin taka, da jim ji solstvo deveta briga in k tema poslu so vedidel nezmozoe osobe izvo-Ijene  bile, akopram je res, da je za to vnetib in zmoLnih moz tezko najti'/pa saj duhovnike, ako sicer ta posel provzeti hocejo, naj bi povaod v
Po'iliSni pregled,
11). t. iu. m »' Waj ra/.sli naii drJavm posianei. Za»lnj^ dni so an reei kaj ^tdtn> xasukalo: H*tav\m>rna Mranka je g!a.<otala pnrti l>ostavi ii iwmnozfoji kadrov pri deielnt brambi, f nml U'm ko j»» oiw^icija ^asovala m obo l^stavo. t»*r s tern podpirala minisU*r8tvo. Oudtio je par p^topaujt* tetleralistov v drzav-n*m zK>ru: v*i kai*1. da m iHuiajt m*m-kaj srotli za ktilktmi, kar nij raxumljiro wain navadnim umiTJorim.
Iz toija l>o nas iiar«Hl  razvidiU da  imajo
prav IVbi,  c»*   m  gredo  na  Dunaj;   tudi mi
iiumuiio redno <h! naiib  poslancev  tirjati,  da
ostano/o  doma.  dokict   no   bo ob/n^ga  sp<»m-
xumna.   Pradsodnik   miiiLsterstvft je Poljakom
na njih intorpcllarijo odffovoril, da so odborova
posv^ovaiija o tej  n^-i  dovrsona  in  da  l»o*it*
Poljake zdaj zadtda  nalo^a.   vlado  in drzavni
xbor prppri^iti, da je t doroljeojem nasreb>va-
, nth konci^ij. reseua poljska resolucija.   Poljaki
I so malo zadovoljni s tem odgoforom in bi bili
radi  nazaj  potegnili  resolucijo,   ker vedo, da
jih bo dez. abor gali§ki osramotil s tem. da no
: sprejme  ouih koncesij; a ministerstvo tega lie
1 pusti in boee   svojo sreco  se naprej  sku^ati.
Kaj   bode   iz vse   te mesanice,  nij danes so
mogoce ugaatti; na vsak nactn ne pridemo po
tej poti do nicesar in tudi ministerstvo ne bode
vidilo lepih dnevov gled^ vtrjenja nase drzave.
vedujejo; po tem takem bi se morala raa lraenovati: 0-gljarsko (t j. vogljareko selo.)                   —           P«,
Zadnji Sin dri. zbora bile so volitve v de-legacije. Izraed voljenih delegatov iraenujemo sledece: za Kraujsko dr. Poklukar; za Gorisko Bar. Paseoiini; za Stajorsko Rechbauer in Caraeri; za Korosko Bitter; za Dalmacijo Vojnovie; za Trst Dr. Colombaui; za Istro C'rne, Tirolci so Tolili Greuterja, Poljaki svoje vodiielje. Uehoslovani ne bodo zastopani tudi v delegacijah, in gospodovali bodo tedaj tudi v delegacijab, katere bodo letos v Posto sklica-w, sami gospodjeNemci in MadjarL
Kakor naznanja, vlada dez. odborom bodo lotos M. zbori 3c lo oktobra meseea zlmro-vali.
Na Hrvatskem m res jpodo oudue reel, razun sloresnega otvorenja sabora, nijje so bilo defelmffiborske jnvne seje. Narodna in ma-djaronska strait?* so v ouo u<er poirajato, pa up |trtdi*t*> do notH'UPga cilja. Narodna stranka jo portala na oakrat prov«»" spravedljiva; ona im»uda samo to asahtava, da so izbocne Rau-rhova klika potent veriftkaoijo is sabora it\ da *» Ilrvatakt da nova pravn-na dozelna vlada; privulitl pa hoA», da so v«di v skupni pestau-hki salwr in rosfnikolarno deputaoijo polovica narodnjakov. Prava jngoslovanska strauka- in i nj«> vtvina brvatskega naroda pa zeli, da uarodnjaki odlorno postopajo in odbijejo vse madjarouske tirjatvo tor so naprrj bomjejo proVi gnjilomtt ruadjaronstvu. Kafrluika to ju-pwdovanske stranko. kabTa vziva tudi simpatije Slovcnomr in Srbov, sta dr. Makanee in znani dr. Mrazovio.
Kakor vse kazo. so Ik> narodna atranka nucdvojila in berba bolo nadaljevala, dokler no, prMe d»i Hrratom raatwca porazuma. To tudi mi Sluvtori zolimo, kajti madjaromtvu podrod-jVn hrvatiiki narod nam ne more koristiti in vsj Jnguelovani hi zalovali, ko bi prislo do po-raxiuna na gor omenjrai podlagi. Na Ogvr-skom so vr^ijn volitve; tretji del jih jo u/.e dovr*'nih; a demlanje so wvgodne Slovanom, kt»r ja Kpravila vladua strauka stkoro same svoje kandidat<< y aabnr. Ijevitnjaki so z^tbili so c»»lo Utmf kjir m bill pciproj voljoni njihvodi-
Pu.s**1in^ slalwi ft Slo Slovakom, katoro je ministerstvti stra^no pritiskalo: podkup, stra-bovanje. pmtejK ]«andari, vojaki vs<« jo moralo (lomasati. da nijso uboiri Slovaki ni Piwga aviyih kandtdatoT v ?\m spravili; w? prvi njih Todiudj. PaTliny-Ti«t j«» padol. Kakor Madjari s^ Slovani ravnajo, i»» jo nf-nslisino; a pride fas niaMvvanja tak«« jrutovo, kakor c:otovo se krivM'a 2niorom nad Roboj masfujo. Vstavovoroi in Madjaroni nam i^masraj.i Slovanom do odi-lM^ti. kajti sila uas bodt» s rasoma propri?ala, da lo v odiu^ti ji« naia dobra prihwinj«»st.
Cafttpisii zdaj m<'^no covor*1 <> vojni mod AvstHjv in Rn,«k4>; porod k tom« dajo jujro-ttlu\anske mlwe. Ruski upljiv v Orijentu in iNwbno v Srbiji j<» madjarskomu mimstorstvu in iiAfeomu drx. kawvlirjn Andrassy-ju trn v poti: zato pa nradnp nuvtne ta- in onkraj Litvo v on«»raor zaNrailjaj.1 proti Srbiji iu Rusiji.
Pomouljivo jo tudi jiopotovanjo italijan-skoga kraljevh'-a v Berolin, kjor je bil za bo-tra uovorojemmu sinn cesarevica-naslednika. Zdaj s»* pa slisi, da bodo potoval tudi nas «*osar v Berolin in da Lo knjo noka zveza mod Italijo-Av*trijo in Nomsko, katora bi bila v pni vrsts obrojena proti Papezn in kat«diLan* stvtt, potom pa tudi proti Franciji in Rusiji. Avstrtji bi bila ta zveza jako nehasljiva, kajti Italija in Nemska ste stari sovraznici Avstrije; In nij se nadjati, da ji boste dobri zavoznici; ampak spraviti jo ho^eti na led, kakor smo to uze dostikrat doziveli. Ruska bi bila naji)olj.si zaveznica Avstrijo; a ce bode Avstrija vedno le pritiskaia svojo Slovane, ji Ruska ne more biti prijazna se manj pa zaveznica. Ruska ne more hrepeneti po avstrijskih dezeiah, ker je preve-lika in ima dosti posla doma; ne tako Italija in NenuSija, kateri so ho6ete Siriti na skodo Avstrije, kar lehko vsakdo vidi, kdor ho& vidri. Le na§i diplomat! tega ne vidijo, ker jih Slovanstvo tako mrzi, da bi se raj§i zvezali s peklom nego se slovansko drzavo. 0
avstrijski patrijotizem, Ige si doma? Francoska je zdaj Slovanom jako prijazna in ne zeli ni5 bolj, nego zvezo z Rusijo; & bi Se Avstrija k tej zvezi pristopila, ali ne bi se leliko mas6e-vala nad starimi sovragi in vtrdila svojo drzavo?
J                          RAZNE VESTI.
!           (Kaijiv itiit)   misli izdujafci tukajsua liberal-
j no'itabjjiiiska stranka, da bodo z ujim zabav-Ijala tmsprutni stianki; inw mu bode „It petine,* ali pa „J,a baba di Cocevia"; tako vsaj s« sli§«. - V Gonci rasto listi kct gobe; zravon tega pa v*i drugi dur.ajski in tria^ki iasniki zmerom polni dupirov is (lorice. Potem pa naj se kdo ro-<"et da nij zivabnega 2ivenja pri nas v Gorici. •)
(t'ttbiio.) 29. junija t. 1. na dan av. Petra : in I'uvlft bo iniola nova fitalnica v KviSkem prvi
ob^ni zbor ob 4. uri popoludnc. Uljudno vabimo f k tej vazni st'ji vs« drti/.beiuko  in   rodoljubo,  ki
boi'ejo prihtoptti in podpirati to narodno druatvo. ! Na diiuvm m redu j>» volit^v prcdat»dn»ka  in od-; buia;   tmlt smo vsak drufiivoiuk  staviti   prudlogo ¦  zaduvaju^e Oitalnico. (                                                         Omovabti odbor.
(KAvarovtvliiii liutika Hluvenljn)    prione,
j   kakor smo h dubrcga vira  izvedeli,  svoje  dclo-
|   va«»je u/« koui'C   druzu^a museta,   ker  je blizo
j   zadotrtuo   htovilo  delnic  prodala.   Gonoralni za-
!   stopuik one banki*, g. Brod iz Trata, potnjo zthj
I   po GuiiAkein in jo  nit? v Gorici   nekoliko   delnic
i   proil.il.   Delnicu po i. 200, se oddajajo po kurzu
]   od Kfi*^   in plac'u  se  za  zdaj  le   40%  kurzue
'¦   vrednosti, to jo OB gld. na vsako delnico.
(HrMl<*l(   pr«i;l«il   v«'«»ljnptn nMttn)    BO
! imentije laijizicn, kuti'io jo izdal znani pisatelj j gosp. (lOiliiia-Vi'idclski prosti narod in zaljudsko Sole; ker obwgn. v kratkem popis naSo eomljo in . uliiiu'tuvf.ke Hintt'ii)". Dobi so pri g. izdavateljn v '¦ Trstu. via Furntdo liiw. it, 28. za 30 soldov.
'            (la »l|mvHlit^ tlttlluu)  nnm  pisejo,   da  so
jim j«* letos wkor» vseb pruiulkov v obdnosti na-dejati. 7,a. rrcfiiijcjo u/.e ve6 tisoc foiintov v doll no prironialn; tnrsina ka^o lepo; vinski zarod bkuro tudi tako;sena jo obilno /itijo jo takosno da se boijite no moru /eloti. S. Kratka: roilobi-tna zemlja vipavsko doline bodo letos Kmctom ves trud dobro popla^nla.
(nru^l   IskMB   «l*ril   ca metirtf^nlkn na
4«>«ki>m.>    Ruzni gOt?podje  v  gostilnici* Marzi-
nijevi gl. 30, Gustav baron Gamera general gl. fi,
i liuronita   /obid gl.   10,   Tercza   Godina   gl. 2,
UredniStvo „Isonza" gl. 10,   Adolf Mosetlc c. k.
svetovalec gl. f>, Ant.   Dr. L1  Nordis   gl. o,   Fr.
Mayer gl. 10, Proknp pi. Frinta gl. 5, Furlani in
; Tripp gl. 10, G. Z. u&telj gl. 1, Janez graf Co-
Tonini   gl.   DO,  Jawcz  MiebeliY*  gl. 10,   Fr. graf
^ Strassoldo gi. 5, A. V, Jona gl. 10, ignaeij Zoz-
zoli gl. 1,   Jam*  Sbuelz gl. 1, J»2i-f dr.   Hrast
gl. 6, (J.  M. frankov  20,   11. A. Lenassi  gl. 10,
| Yiljem pi. Hahn c. kr. namest. svetoralec gl. 5, Jozef
; Sturli gl. 5,   Kugenija  Sturli  fr. 5,   Karol   vitez
; Catiiiellt  c.   k.  major  gl. 5,   Dobro sree   gl.  2,
j Neza Bnutzon gl. 2, Gattdencij Tosi gl. 25, Hen-
rik graf Strassoldo gl. i>,  Fr.  p).   Schaflenbauer
ravnattlj c. k. gimnazijc. gl. 5, Sikst   Baron Co-
delli gl. 10, Fr. Buroa R^chbacli namestn. sveto-
valec gl. 20, Kaiol  pi.  Marinelli   stotnik v  pen-
ziji gl. 1.   Shtjwj frankov 25, gl 278.   Zadnji
Ukaz ft\ 105, gl. 1627. Tedaj jc doxdaj nabra-
mga dmarja frankov 130 in gl. 1S0H.
(Mlcpu * trait.) Goriski dopisnik pise v du-; oajstkein ,Vnterlanduw: 0Kdor hove spremeniti ' druhtvo ^SoCa" v katobSko drustvo, naj pomisli, *¦ da jc to pocetje lako prazno, kakor ko bi kedo ; nekoliko garibaldincev na gori „Monte Cassino" I (slovtc sainostan poleg Neapo'jtf) v meniSke kuto ; oblekei in pot.m dejal, da je katobsko druzbo ] ondi osnov;il.B Do sertaj je „Vaterland" metal , bl. to sama un izvrstui BSl<jvenski Narod,u  v no-
v««jseui casu si je pa tudi na Gonskeai najel no-; vega Idapca ?.*., ki bi rad udribal po nas; toda j v svoji slcpi sttasti tako neunino bije, da samega s sebe tepe.
j           (UorahttiUn rltnlnlen)   napravi V nediljo,
| 30. t. m. bs'sedo z'igro, petjem in tombobolo. Za-\ cela bode c«b 7, uri zwtfer. ! Ustopnina  za neade 20'soldov; ^cjsti dobodeb je ) namenjen nesrenim  bratora na Ceskem.  Tako je I lepo;   iJivila   Dornberski Litalnica.   Naj   bi {tudi
ranogo goriskib mestndi Slovencev obiskalo besedo, ' katera je osnovana v tako zlahten namer, in naj 1 bi DornberSko, c.tulnico posnemale tudi drnge sestro
na Gonskem.
*) Da, ziveme je ?.ivabno, toda samo politic! Giuseppe, stavec.
(0»<>pnice alt koze.) V Trstu je §e > vedao dosta kozcevih. Po vceraj§njih porocdi^ .jilj je v bolniSnici se 162, v mestu iu okolici pa 158. Ta bolezen se prikazuje pri nekaterih bolpUlih v najhnji obhki, znani pod imeaom frnihkoW iSso posebno nalezlj:ve in 8'nrtnonevarne..      '/'
Tudi po GoriSkem so sem tja ppaamezniina lej bolezn oblezali^ toda navadno se je' y doti^ne kraje bolezen iz Trsta importirla.
Ker so se nekateri kolcevi iz deiele ? goti§-ku bulniSuico prenasali, kar je zarad ku^nosti te - bolezui zelo nevarno toiiko za kraje, akozi lite-re se pranafiajo taki bolniki, kolikor za mesto Gorico, je dezelni odbor vsem zupanstvom ptav nnjno pnp>ro(j,|, naj to <aanaproj vbranijo in skr-be, da se bodo kofceevi ali na domu zdraviU, ali pa da jim odlofr ob6ina poseben pro&tor z vso previdnostja, da ne bi se dalje Sirda bolezen.
(MH»iki»it«kift dit»iiiina> je imela dne 9, t. m. svnj letni obdn zbor. Nazodib je bilo okoli 80 drufitvenikov. Po primevuein pvedsednikovem go-vorti je porofial g. tnjiiik St. Ktemenfrc' o druSt-venih zadevab. Veaelio nij bilo veliko med letom, I kar no pripugfiajo drnstveni dobodki; a kolikor jdi je brio, so bile lepe iu obilo obiskovane. PuseV no so se odbkovale besede z gledBnimi predate* vami. Med letoin si je onuslila citalnioa stalni gleduliifiui oder, vecjidel iz prostovoljulli done«kov drustveuikov.
Denarii fr»e razmere drufitva, o katerihje po-ro5al g. denarnio ir J. Vug:i, so so nreeej vgodae. I Vsi dobodki so znagah 29U gl, 41 krM HtroSjci pa | 207 kr, tedaj je ostulo konecue gotovine 92 gl. ] 2:) kr. brc-z zastamh mosucniit ueka^rib udov. II koucu se jo void nov odbor, obdtojeo vecjidel j iz poprejSnjib fcbinov.
Po olxiuom zboi'u jebilafotrikratnapovedaoa j odborova scja, pa Iter nista pri&la k nobyivi gg, iu-j pnik Pudrckn in kaplan Hrast, ja odbor apoznul, j da no uiaratrt Kprejeti odborm&tva. Zawttan tega j in ker jo g, oilbornik G. VogriL naznaml, da za-I pusti I. julija Solkau, bodo sopet ob6ni zbor tretjo 1 nodcljo pnboil. mosca, to jo 21. julija.
|           (llr^iivnn |iuino«' duliuvnlkum.) Pozvedelt '
smo iz zauesljivega vira, da so jo iz Goriskega voliko dubovirikov oglasilozaustavaSko milo Sfci-
I no. Naj vet; Furknov, a tudi Slovencev ne malo in kakor se nam pripoveduje, iztned zadujih unj voc iz Tominskegii. Imena doticntb rove/.ev
I borao v kratkem v „Soci" jfivno xabi ljeiili, zdaj
j no Se, ker smo o posameznib eliSali, da so se prenaglili in da nameravajo p.osnje nuzaj vzeti.
(f^osp. Iv. Itniittauln tie C«i«irl«nay)9 ipro-
I   fesor petrogradske universe, potuje po Sloveaekem
I   in studira posamezna narecji slovenskega jezika,
;  ler mtbira pravlice, pesmi, pvegovore, zastavice i*
j   t. d. Vse to jo velike vazaosti za je/akoslovce. —
j   Namen ue>nega profesarja, kateri  s* je v malo
i   tednib nasega jezika tako dobro naucil, da ga ze preevj gla lko govori jo, da po dovrsnem poto»
j   vanji,   ot»javi   po tisku  tmbrano tvarino ter zlo^i
:  posebuo  delo o slovenskdi   naracijih — Zatorej
'  ga  priporo&tmn prav gorko vljadnosti vsih  slov.
!   rodoljnbov, da ga izvolijo povsod prij:izno sprejeti
j   in podpirati.
(N!(»vcn«ko   pl«nittljiiki>  druX|»«J    Odbor i pisateljskega   dru&tva j«   v   svoji  seji   15. t. m. j bklenil imsvetovati prdiodnjemu obceneniu  zbora i odbranje treb oclsedkov za litcrarno delaynost in j sicer: a) odsek za zgodovino in jezikoslovje, V) za \ naravoslovoo  in matematicno  znanost,   c) za le-. poznanstvo. -  Dalje je sklenil odbor, da pisatelj-i sko drnStvo priporaore pri praznovanji Presi^uovem i v Vrbi. Cdbor naprosi posamezne rodoljabe in aa-i rodna   dlru§tva,  da se  te svecanosti — vzidaiija / sponxinske   kamenite   plose v  pesnikovo  rojstno j luso itd. — ndeleze in pri njenera  osnovniyi ,po'«. I morejo.   Svtcanost bode   15. septembra,   prej ta j dan,  14. sept., pa obeni zbor dru§tva,   Posveda* j nosti izlet na bli2nji  Bled.   Natancneji  program se bode kmalo naredil.—   Glede spomeuika ud^ pisateljskega dru^tva, pisatelja Mandolca, se je sklenilo, da bodu odbor skrbel  najprej za to, da I se zbraui spisi Mandeleevi na svitlo dajo-   Za-{ stran malegi naucnoga slovnika se je skle dlo, da druStvoin njcgovi udje obljub'jo du§eyuo podporo za izdanje „poduc:iega slovnika*, foiteri  bode namenjen noizSiliitim ah incnj izobra^enim sloven-skim &tateijem knjig in novin.   Slovnik naj bode piauti popolamo.   Obzir se bode jemal pospbno na \>>i kar Slovence zaninia.   Naprosiia se bod6 .Narodna tiskarnica"   kadar se v Ljubljaui usfca-j novi, da to delo  izda.-   Odbor dalje eklene vee j g. rod djubov po Sloveniji naprositi da prevzeWo-poverjeniStvo   druStva in mu- nabirajo podporne ude.  Ker se jc zelja izrekaia,  da bl se-JcMftHfr-pravila tako  sprem?nil«, da bi bil letni  dqnesek maiij§i, prosijo se'udje,-naj  vplaCajo v«hj za pbl lela takoj.— Vsled svojib pravil,. bode se pisate-I Jjsko drnstro po odboru obrnilo do zasobmh QV?
r
torov sestavljenib za spomeDik A. Tnmsica in V. Vodnika,sprosnjo, naj seizvolinabrani dena; pisateljiskemn druStvu izrociti, katero bode skrbe-lo, da se tema dvema pisateljema namenjen spo-mraek dostojno in vendar ze eukrat postavi na ta ali oni nacm.- Koncuo je odbor sklenil, da bode pisateljskodrn§tvo raprezentovanopri odkritji Jen-kovega spomenika.                                    {Narod.)
f (Bin* ¦•oloSftlk) zupmk v St Vidu pri tjabljani m obce znan slovenski pesnik in pssatelj je nmrl po noii 2L t. m. Rahla mu zeintjical
f (Joief UlazHij, znani narodni tiskar v Ljubljam, avetovaiec knpeijSk© zbornke, lastnik „NoviC* in „I>aiiice/> je 23. t. m. vLjnbljani po dap bolezni umrl. Koliku* je tipografija v zve-zi z literaruim uapredkom kacega naroda, ostalo bode Blaznikovo line v nasi bterarni povestnid vedno zapisano.                                      {Narod).
(Itnenuvnnje) Nj. Velicanstvo je imenovalo predaedotka tukajsne okro?.ue soduije, g. dr. yi-teza Visini-ja za eastnega dvornega svetovalca in g. Defacis-a, dosedajnega svetovalca pri okrozni sodntji v Trstu za svetovalca pri nadsodniji v istem mestu. S tern gospodom bomo imeli euega Slo-venca vec" pri nadsodniji.
(Is Tnti) nam pisejo 24. junija: Vcerajsna veselioa v rojanski eitalnici, ktere so je udelezilo mnogo udov in povabljenih gostov, je  biia jako zivabna.   Dve deklamuciji  (gospice  Altenove  in • deckc Dolinarjevega) eta zeli plosk iu zivo pobva-la. V igri „Servus Petelincek* je drnmaticni <>dsek iel mnogo, pazasluzeoe pohvaie. S posebnim vt«- ; seljem smo gledali krasno igraoje gospice Kray- . sove, dalje gospice Veselove in gospodicnc Hiu";- | kove, ki je ta vecer prvid   nastopila, pa se izvr- ] &tao obnesla. Dramaticuemu odsuku cnstUamo, da ! iraa tako izvrstne zenske  moei mej  saboj, kakor so omenjene tri gospice.   Izmej  gospodov je po- , sebno dopal  uze znani  nas  komikg.Katalan, a j tudi gg. Beraec in Pozt-nei sta se vrlo  obnasala, | da smemo na nja ponosni biti.-   Po besedi smo sli na hlad,  kder smo z umetoiini ognji po start navadi nasih   praocetov   siavili  kresni   vecer. Mladi   svet se je tudi  po dvorani mala zasukal in tako nam je mej plesom in petjem le preknia-lu minul poleg  zlate  vinske kapljice pre krasni vecer. Tezko uze pricakujemo 13. julija, kobona-§a citaloica  praznovala   obletnico  svojega ;iista-ttovijenja.
<Vlnorej«k» draStvo an Drrtn.) 23. junija je imelo vinorejsko drustvo za Drda prvi obeni zbor v Pevmi v hist gospoda barona Teufcnback-a, ki je priljudno odstopil sobano. Nad bisnimi dun je dal zapisati v zeleni okvir: Vinorejci zlozite se! ^alibog, malo jih j?, prislo drustve-nikov, le 16. Za zacasnega predseduika so nnzoci imenovali gosp. Stefana Makuca, k: jeprav dobro predsedoval. Prvi je govoril profesor vinoreje, gosp. Povse, razlagaje namen drustva, in vazuost poskusenj v vinarstvu. Dr. Lavric je poudarjal vaznost volitve posebno glede na to, da bodo imeli izvoljeni drustvo voditi skozi tri leta. Po-tem so se prebrala pravila in razlagal je vse va-zneje clanke gospod Povse.
Pred volitvijo so na predlog gosp. predsed-nika imenovali castna uda: Gospoda Pov&Ma in Dr. Lavric-a. Na to so pa izvoijeni bili kot p ed-sednik gosp. Kocvjar.cic iz Podgore, kot oubor-niki gonpodje Baron Teofenbacli iz revtue, dr. ^igon iz Kviskega, Andrej Fig*dj od §?. Mavra, g*- Jakoticic iz §martnega in g. pi. Fabris iz Gorice. Tudi namestnika so imevoli: gospoda Ju-retic-a in g. Klaucic-a zupana iz Podgore.
Eoncali so sejo srcni zivioklici namenjeni g. predsedniku Koc»jancicu in napredku novega dru-stva. Se smo sehvalezno poklonili hisnemu gospo-darju za skazano.prijaznost, in se r^zsli. Ptverau odboru gorko priporocamo in ga nujno prosimo, da se cvrsto loti tega za naso dezelo prepotreb-nega in tezavnega delovanja. Podpira pa naj, kdor le more* Tn gre povzdigniti materijaltii stan nagega slovenskega naroda, mislimo toi-ej, da more in mora za napredek saj na tern polji vnet biti vsak, ki iraa clovesko srce v prsib.
Preskrbela je nasim kmetom najboljsib in plemenitejsib trt od Rena in iz Francije, ravno i tako sadanosnth dreves; zlaj p? si na vso mod prixedeva tudi debelarstvo izboijsati, kder se uze j nahaja; kder ga pa se ntj, ondi je vpeljava. Na-prosilo j« to slavno druStvo profusorja Gatter-ja, slovecega cibolorejc.*, da j» daljno pot iz Duuaja v Trst nvredil in vceraj 16. t, m. okolcna oci-telje, k iko • tudi dnige mozf, v t'ebeloreji po loce-sati zacel.
Ali, zalibog, zuad prcvelikih opravkov in daljave ns morcjo se, kakor bi zelel*, vsi okolic-ii uctelji teg i ruzlaganja udelezevati. Vceraj so b.-li stirje' prit*uji>f;. V prvem zanimtvem govoru nam jo sloveci Lcbelnrcjec pravil, da rbelarstvo ji» hilo uze v starmlnvnib casth i'isl;«no, uz« st;*ri Grk% so se tako niveau sccbrlami ptcalt, da nabajanio nektero, ki so do tisoc paujw imeli.
Kako koristne so  ct'bele, je tedaj   uze staro ljudstvo  spozitalo,  ceravno se v denaAnjih   fcisih nasprotnike nahajamo, ki naravnost trd»j«», da m cobelf skodljivo posebno sadju,k<»r cvotni prah od an saj o in zarodu skodijo;  ali to ]•;  uze doka-  , zano, da nij res, kpr cebele ravno naaprotno, kakor  tudi  nekteri   <lrugi  mrcesi,  zarod  sadnega drevja pospeSavajo a tern, da cvetni pralt meSajo. ; Kdor botaniko na tanko poznaT  bo vedel,  da so ' nektera drevesa taka, da, ce veter njihovega cvi»-tja dobro ne premesa, ne rodijo sadu.  Preprirali so se, da drevje ist^ga   plcmena in   enako   obil- ; nt'ga cvetja na tistem  kraju  ve«S  sadu   ptiucse, ' kder ga cebele obletavajo.   Zato bi rekfi skomj, ; da cebel najprva in vec.-i kcrist je, da  sadu no- ! snemu drevju  zarod   delati  pomagajo, ; druga sfl le, da vosek in mod delajo.
Razlagal jer potem,  kako  ''ebele vosek t. j. ! satovjy delajo. Cebela so dobro medu n?»je in p«>-tc-m po panju lunobno pobaji doklcr se v njenoni : zivotu v vosek ne spremeni in r polobi  kapljice skozi obrocko  njcni'ga  zadnjega  deta zivota ne priknka, te kapljico  dru?e  delalke  hitro pobero I iniznjib satovje delajo. C'ebele v praze a pa-nj  devati   jo   dvojen   zgubicuk:    rasa in medu; ker cebela mora dvanajst lotov medu po-j»'Sti predeuj on bit vo.dca narodi  in v tern «"asu bi Sm drugih dvanajst lotov nabrula. /a tpga delj je vsakt'imi  uebtdurju  tivbu  innAinc, s ktero  su | mod iz satovja  spravlji,  tako   da se   satovje ne posHduje in  no zmasti,   in   se potem labko roj- j cera v p:i»j dene, da    ga jirn  n»j   trebu   delats.  : ampak da brz lo   med nabiraj'o  in  druga,   svoja * opravila delati zaeno.
Proti koncn je gospod Gatter se govoril, | kako moiamo s cebelami ravnati. Trdil jo, da i cebela svojega gospodaiju nikdar ne spozna, ce- ', ravno drugi nasprotno nienijo in da, kdor rux'e ! picen biti, se mora utirno zndrzati in no sine po \ nobcni mocni pijaci disati t. j. po zganji, vinu i. t. d. Na vse zadnje nam j»; pokazal mnogo orodja, h se rabi pri cebelah: omenjenr* mssino, razhcne noze za c:scet»je panjev, rezanjc satovja, pipe in inehe, koje rabi.o nekudilei za prekajenje in enake atvaii, vendar pa jo'omenil, da on sam ne rabi n c drugega kakor mrez", da ga cebele ne opikajo. Govonl je mnogo g>spod (ratter tudi o tern, kako imajo cebele pitati. Pitanje jedvojuo: umetno in za prezivenje potrebao Prvo pripDioca, slednje pu le takrat, kadar Cebele cei leto paso nijso imele, in izktjuvljiro lo mocnim panjem; sibki naj se tiricijo, pa no tako, kakor navadno p» Goriskem cebflarji ddajo, ampak naj se viame iz pauja satovjo iii naj se pustu nekobko cisa cebele na njem, da sc medu 'iiasrkajo, ker medu-polno r-.'belo vsak drug piuij rad sprejme, prajne pa mkdar, potem naj se ogrobo iz satovja. 0«-bele se bodo po drugih panjth razdeble brez vsakfcga klanja; s tern bodo druge panjeve le okrepile.
Toliko je obsegal prvi teoricnt govur gospo I Gatter-ja danes; in jutri bo pa le prakticuo uril, in sicer zannj mesta pri kakem cebelaj'tku.
Jarm} Troha. ucitelj.
Ceiiik rayiie^a blagra
na goriskem trgu*
Pienica           polooik po g\.		3.15	do gl	3.20
Rz	n	2.20		»2.40
Tursica               B	9	2.65	s»	2.70
Jecmen. petian    «	n	3.20	„	3.40
ClI	-	2.-	n	-.—
Fi'zol                  „	n	8. —	n	3.50
Oves	n	1.35	»	1.40
Ajda	r	2.20	„	2,30
Uajz prve vrste cent	¦n	n.~	fl	12.-
„    druge r.	n	9.2"i	„,	10.—
Sp no                    n	n	1.10		1.30
Slama                 r	„	1.20		1.30
Slantna (spfltk     n	w	32.-		35. -
Kromptr n«iv       ^	„	3   -		3.50
Vino, belo brisko kvinr		13.-		H.:>o
B    crn«» furlanbko „	»	13.50	»	15.   -
Moka, rzena      cent      po gl.     6.50    do gl.    8.50
B    tursicna      „             »         T>.75         9         6.50
m    fljdova         ,            n        9.—        „       10.-
Otrobi dmbiii       .             „         2.80         ,        -.—
.    debeli         „             ,         2.80         -        -.-
Trgovske in kmetijske vest!.
Na Obcini 17. jun. (Izv. dop.) Obce znano je, da se trzaska kmetijaka dru-zba na vso moc trudi za naprcdek in zboljsanje vsega, kar spada v kmetijstvo: bodisi zivino - ali cebetoreje, vinstva ali sviloprejek. Ne glede na velike stroSke in zrtve posebno skrbi za naso u-bogo okolico in ne dela nobenega razlofika mej narodnostima.*)
*) Lasko, Slovencem pravi^no drostvo ¦
• to jc tela vrana! Unci,
Urednikova llstnlca.
0. J. T. na 0. Hvala! Prosimo nadaljevanja. ~ tt.
St. Br. v. KI. Prosiruo, pascajte pri dopisib tu strain vaaj za
tri prate pnwnegfi prostonv.   Za  posUno arena  livala.
G. A. L. Ker je „Soca"- v kratk«*ni  dvakrat obsirno pisala
o ljuclskilt Solah in nciteljih. oprostite, da Va§ flopis rn se-
daj odloiirao.   Sicer pa prosimo Vos in vse Vaso uoitoljske
.  tovarise, da bi nam veckrat poslali kaj zaniniivilt  uovic o
i Solskfli zadevah na Primorskt?m. — 6. J. K. v T. ,.Sofa,f
:. je| nameujena domaciin  potrebara   priraorskih  Slovoncev;
j  6e Vam nas list ne zadostuje, narocito se'na izvrstno nre-
' dovan, odloctio v slovanskem duhu pisan najveci slovenski
; list „Slovenski Narod" v Mariboru, ki velja za iotrt leta sa-
rao 2 gold. 60 kr. in 3krat na teden izhaja.   —  G* M. R.
kako pravi tJsta pesen? — ,.Stoji prelepa vas Soikan" i. t. d.
• G. M. V. Zaradi pomanjkanja prostorakonec pribodnjK.—
G. F. R. v Lj. Ne pozabite svoje obljnbe in nadaljujte. Da
ste nam zdravi! —
I
LIEBICm
Kumy8- ekstrakt
otl daaajske zdravniAke oblanti kot Tilt it-Vllo priznan in ud kmkovsk«» uriMi** druzlw* ]His*diiio priporuniii, |m» s<iirlasn«*m pritrjoDji tnediidiiskih fukulM prvo vwh do zdaj proti pljui'ni susici poznanih in rabljpnib zdravi).
Taisto osalravlja brz in sigunio: Ji*-IlklK (('do v razviti'in .stanji) III I)CI'-lilllozo (prikazki: kasljanjo krvi, b»'k-tii'iia irro/iiira, zinaiijkovaiiju ssl\^) Xi*» loiliiil. ^iwnl iii broiikluliii k»lat't aiiiimljo (uW-itvo krvi) v»l«d tluljLrih boleznij in nadeljwanejra rab-Ijonja morkurijala, elllaro.HlM (bltnlo-k.rvnost), a«v|lllliat Nll^CllJtS bo-tonjc luirtftoica mo7.ft«i. hy-slrrljo in slabc iivce.
Za stekli>nir« 1 gold. a. v. Kiftieo od 4 stektaric tloli do vsakp mm\ Kaz-posiljanjc na viipnje o««krWjuje gonoralni Kilosr
„Kumys-Heil-AnstaIt'
VVi^n, !.Ijir"alnU'fr>tr.i'»<ti :»»i. B^rn *>. Vriedli jttn.5
XB. Dozdaj bn»z vspt»ba x mwli-cino zdntrljpni lmlniki naj /.aupno z 1/tf-bigovim ^kstraktom zadtiji poskus oamle.
«mSIiAWEJA." Konkurs!
Pri   potlpisanem   glavr^m   zastopn   dobi takoj \W'
,*l>otoT«iliith uradnlkov^
7. dobro stalno slnzaino i visoko proviztjo slnz-bo, s ktero je zvezana polozitin* kavcijo v xne-skn gold. 400 a. v. v gotovini, v dmvnib pjipirjib ali pa v prav dobri hipoteki.
Prosilci morajo biti zinozni v pisavi i go-voru slovenskega ali pa brvatsko-srbskega jezika. Ylastnorot'no pisane ponndbe uaj se predion :                 GLAYNEMU ZASTOPU
!        vzajemno- zavarovalne banke I                  :5Slavije"  v  Ljub'jani.
Izdavatelj in odgovonii nrednik: YIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERNOLLI v Gorki