gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. T e čaj XIII. Lj ub 1j ani saboto marca 1855. List kterimi travami naj se obsevajo senožeti, pripravnisa: P»sj» trava (Knaulgras), lesicjt kako in kdaj Po nemškem inženirja Preuschen-a. več listih smo lagali gospodarjem da » v cv 1 i ^ ti ti auiu 1 dfjia^an ^uijpuuai ni , ua JC **w " ^ ......j v ^ ^ * ** w ^ v —---- f " "«j «.v-ww potreba obdelovati tudi senožeti in smo jim popisali trave vkupsejejo: senožeška tratnica, medena vse trave in tudi mnogo druzih rastiin po njih večji trava (Honiggras), kihecna pahovka, stro ali manjši vrednosti. Gospod Preuschen, kterega nam ćnata detelja ali marijni žolnici (Hornklee) in ro rep (Wiesenfuchsschwanz), na va dna divja Iju lika (englisches Raigras) in rudeča detelja (ro ther Klee). Na zgodnjo šotno senožet pa naj se sledeče .1 graška gospodarska družba za d zem ljišč poslala in ki je na senožetih tako rekoč domá, je sula (Ruchgras). Za zgodnje suhe senožeti je naj bolj pripravna v nemškem tudi „Noví.cam" priloženem listu naše go- sledeča zmes: navadna divja Ijulika, rosula, podarske družbe razglasil popoln nauk: „ktere trave plotna grašica (Zaunwicke), korninšica, mala n;)j se izbirajo za napravo senožet". Ker ta nauk bela detelja in rumena detelja. obsega marsiktero zlato zerno, se nam potrebno zdí da tudi „N poberejo te zernja in jih ohranij 9 v Veliko bolje je tudi vselej več tacih trav sku pej sejati, ki zorijo ob enakem času, in da so nektere ojih listih v poduk vsim, ki žele umno gospodariti višje nektere nižje, ker le tako se napravi prava tudi s senožeti Ker smo v listih ali mokre senožeti in popisali njih lastnosti, in ie tudi do 9. našteli trave za suhe gosta trava 9 zakaj 9 merva redka. kakor žito , če sejemo le V t j V 5 9 visoke trave, bo nizko ce pa sejemo (spodnjo) travo, bo sicer senozet gosta, pa nakosilo Preuschen v svojem spisu to storil, ne borno se ne bo merve veliko, ker je trava prekratka bila. gosp. ponavljali kar smo že enkrat rekli. Podamo se tedaj dali 9 sledeče razklada n vsaka lja za vsako travo Dobrotljiva natora nas je z vsim oskerbela: z visokimi in nizkimi travami, le umno nam je izbirati 5 po ti treba, kadar si napravljamo travnik. zemljisa se moraj druge bolj vlažno pa se naše boljše trave birati trave, ene hočej (mokrotno) zemljo, v mokr 9 ua aç iiaoi/ uuijov, vi<»*^ vtiu «i*, sponasajo, — < se mora popřed v suho predelati. Kdor tega Z vsim pa vendar se ni vse opravljeno , če ne dobimo dobrega semena, ki rado kalí, in ga ne po takošma sejemo v pravi meri. Kakor gospodarji skoparijo suho emlj rajta in seje ..marine merdjelice po včasih, ko je skoparija njih lastna škoda, tako je « 9 to je 9 slika to ali uno travno seme, tak bo slabo oglestal svojo senožet, in odtod tudi pride, brez pomi- večidel tudi s posévo travnih semen. Ne! da bi 1 ' svetovali semen trošiti nemarno hvali kako travo, ktero uni zanicuj da ta na vso moč v dar seje kihec stolonifera ali Ce gospo al med „premalo in „preveč" je srednja pot in ta je prava pot. Naše boljše trave imajo že tako natoro, da iz kihecno pahovko (agrostis začetka rastejo prav počasi, tedaj jih plevel lahko zamori, ali če so preredke , jim vročina, veter in moča luiuuucio, Fioringras) na suho senožet, bo pačslabo ------- pravil, in vendar ta trava na vlažném in mo- lahkov škodje. 9 ni teli svetu daje prav dobro seno. Nemšk de (lucernska) kako gioboki zemij kakošna bo! ;; ! pr ecenlj i va je v debeli če pa jo deneš v plitvo pešenko 9 9 pa Če smo dobili frišno, dobro kaljivo seme, je za oral ali joh 50 funtov travnega semena in 10 do 15 funtov rudeće in bele detelje ravno prava mera, zlasti če na tako obsejano senozet Kakor se obilniši ali pičliši pridelk merve in še ob času velike suše zamoremo vode napeljavati. Če otave ravna po lastnosti brota ravna potem, kdaj se seno (mervaj kosi. da tudi nezrelega vmes vjame, — ali če je seno Nektere trave imajo o cvetji naj več tečnega(re- žet taka, da je nemore močiti, bo pa vselej naj bolje divnega) v sebi in take se imajo tudi takrat kositi, opravil, če na 1 oral 90 funtov ali 1 cent semena mije tako se tudi pa si je gospodar seme sam nabiral, se lahko zgodi; 9 Nektere nasproti so pred cvetjem, druge po cvet • • vzame. (Konec sledi.) kadar m deiaj 9 naj bolj tečne je pred cvetjem senoze tensis, Wiesenríspengras) erectus, Riesentrespe) tako ška tratnic 9 9 postavimo oa pra 9 m 9 ni ca (festuca prat., Wiesenschwingel) pul ja (bromus o cvetji pa senož. bil cvetj V t ej (Timoth.) 9 kmali 9 ob nastavljanji se Krompir med ječmenom in laško repico. Gosp. prof. dr. Hlubek je na vertu štaj. gospo darske družbe lani sadil krompir med ječmen in med m pa hki glistnik (bromus moll., weiche laško repico (topinambur) da bi zvedil: ali se zares Trespe) naj bolj tečen v Ce bi te trave kosili drug čas, bi nakosili namest irpiiyU ^lupmauiuiu ) , ua m» vuu. «»» «... tako krompir obvaruje bolezni? in je v poslednj družbenem listu povedal, da je res tako Polovico nji je bsejal zječmenom in med prav dobrega sena prazno slamo Dobro dobro je tedaj treba paziti trav ne sejemo s poznim take 9 so ob skupej 9 da ječmen je 7 verst krompirja posadil; verste so bile po 6 god nj ih čevljev saksebi; ravno tišti dan (3. majnika) je na kem č 9 Za zgodnjo senožet, kamor se v 0 d a n a p e 1 j u j e, z nekako vlažno pa niočno zemljo je sledeča zmes naj temuć da mešamo drugo polovico njive ravno toliko in ravno tacega naj bolj tečne krompirja tudi v 7 verst posadil pa b jecmena oleg tega je na drugem prostoru sadil med lasko repico krompir tako, da med dve je vsadil en kromp 6. oktobra je skopal krompir in je iz 7 verst med čélu poslancev, in vendar je z ošabním ćelom in smelim je cm en o m přidělal 495 krompirjev skupej 13 funtov in il lotov; ne enega ni bilo ga upraša ataman. so vagali okom se približal sovražniku. „Kaj hočes, muzelman?" gnjilega med njimi. Na drugem prostoru brez jećmena pa je přidělal 843 krompirjev 5 SO vagali „Kozak! Gospod moj in samovladar, vnuk Mahomeda, sin sonca, gospod na morji in na suhem, sultan Europe 90 funtov in 24 lotov, izmed kterih pa je 165 bol- Azije in Afrike mogočni, je razserden nad tvojo ošabnoatjo in ti ukazuje, pobrati se iz njegovega gospodstva. Al pri nih bilo. Ce se te dve skusnji primerjate, je očitno: l)da vsi svoji serditosti ti vendar dovolí, sabo vzeti k. A ^ « A m. • a « y^V • _ ~ w / med žitom sajeni krompir ni gnjil 9 2) da se ga pa lis 5 ako urno odides med žitom po številu dvakrat, po vagi pa sedemkrat manj pridela. govori kaj ces?" 5 césar ze Desnica atamanova se je sama od sebe stegnila po ostři sablji i al spominja so, da oseba poslanca je po Krompir sajen med las ko repico tako, damed evečena; tolaživsi jezo zaverne takole: Pověj ti svojemu dvěma repicama je bil en krompir, je med 152 pri- sultanu, da bom jez še pred polnočjo vès njegov seraj na delanimi razun enega ves zdrav prostoru pa, kjer je bil v 6 verstah posajen bil na tistem polnil s Kozaci ; povej mu, da bom vse njegove poslopja i _ 1 1 _ V «1 • .. - _ - - _ tako, da razrusil in vam nevernikom vsim glave vzel. Ako se pa je bila laska repica po 4 čevlje saksebi in krompir pred menoj poniža in milosti prosi, prizanesem dostojnosti vmes i --I--------.J ~ -----------f-----1------I----------J I------------, V je pa med přiděláními 301 bilo 44 gnjilih. Pa sultanski, pa mora mi plaćati od vsih dva korca suhega zlata, pet korcev glav davek , in sicer suhega srebra, 5000 to ni bilo v vsih verstah enako, ampak bolj ko je krompir v senci laske repice stal, bolj zdrav damascenk in ravno toliko dvocevk janičarskih, 8000 ja je bil. _ gatanov, pet vozov rudečega atlasa, osem vozov perziških Te skušnje s predlanskimi skušnjami vred mi dajo preprog, dva voza najkrasnejših kož kašmirskih, 5000 ba pravico, da smem reci: da krompir ne gnjije, če danskih pasov in ravno toliko astrahanskih kožuhov in 300 Jez sneg z ujzdo in sedlom, na se posadí v primerno senco, ali saj le malo. arabskih žrebcov — to vse za Ukrajno, za Kozake. Tako piše gosp. prof. Hlubek. beiega ko Zgodovinska čitanka za-se tirjam konja kakoršnega se sultan usedá, in kupo iz suhega zlata z vdelanimi safiri. Tudi oaj dá 30 ladij za prepeljavo vsega tega cez morje naj ukaže svetovavstvu in pašatom da nas sprejemajo kakor naj boljše prijatle in dobrotnike mu Napad Kozakov na Carigrad v letu 1590. (Konec.) ' Ostalih vojakov ni bilo treba spodbujati; oni niso dru- mestjih carigradskih, od nas vzetih, meni in mojim prijatlom zega želeli, kakor se bojevati z neverci podnevi in ponoći. Ako mi zjutraj pripeljete, česar želimo, zapustimo go- zelmanskega carstva. V tej noči ostane vse, karjevpred Sultan Amurat, razljuten olj zgube , se posluži posle- spodstvo muzelmansko. Odgovora čakam do dobe, ko se dnjega sredstva povedal je dobrovoljcem v sovraga se sonce do polovice skrije v morje. Ko ta doba preide, dam i V Vi i a ri ï I fl a ry n n m ^ i S li v\ ^ ^ ahiiiIi H aita! i A 1/ no nn li II U zagnati ; Kihajabeg jih je vodil. Poznamo jih po černih povelje k napadu kaftanih in tkanih turbanih; od njihovih sabelj se je utrinjal Kihaja-bej odgovori: „Tvoje tirjatve nesem gospodu blesk, in v njih sredi se vije zastava preroka. Sinovi svojemu; velika je milost iu miloserčnost smerti vihrajo neprestrašeno naprej. Odprè se kervavo vem času bom dal odgovor, naj bo z besedo ali s krogio * njegova! pra- pozorišče. Pervi redi padejo pod terdnj od topo ali zadnji preskočijo mertve. V drugo zagromé streli kozaški Na to se verne poslanec v seraj. Ni še zatonilo sonce v morje, ko se verne Kihaja-bej novi kup mertvih 5 al serčni se pripravljajo za nov s fermanom. napad „Sultan, moj gospod, prisega v imenu preroka, na Že je gerške topničarje prepadel strah, pa ataman ni njegov grob v Meki in na sedmo nebo, da dá atamanu :i _____— ~ . ______^___i ~ ~ „„ „ i * ' „ :_______u f A_____: \ ____ L:»: zgubil poguma: zaničevavno pogleda na plašúne in na svoje Kozaku.....u (slede tirjani darovi). Dalje prisega biti slavne viteze mládenče, skoči raz konja, postavi se na prijatel Kozakov, zapoveduje Tatarom spremiti Kozake do čelo 500 bojnikov in s krikom „naprej !" so se gnali Ko- Ukrajne, kakor dobre prijatle svoje zaci, udarši v kose, za svojim atamanom. u V Sprejeli so se na mostu širokega prekopa pred bra „. imenu Boga kristjanov, pri terpljenji Odreseoika, pri prečistem spočetji presvete Device" — govori za-se ata- niščem Turški prostovoljci poprimejo za sablje, Kozaci man „prisegam ko prijatel zapustiti zemljo muzelman-zazvonijo nad glavami nevernikov s kosami. Majal se je sko, in da jez in Kozaci borno živeli kakor prijatli sultana", most pod težo vojščakov; od obéh strani letajo vojaški od- Dalje pravi Kihaja-bej: „Sultan moj gospod in gospo- delki k přikopu. Janičarji pridejo prostovoljcem na pomoč; dar bi rad obdari! tistega serčoega junaka, ki je prederl pa Čorba in Butovič ne pustita svojih bratov brez podpore, v sredo našo in je snel zastavo preroka. Govori junak, kaj Bitva terpí do večera. V tem predrè mladi Konasević v tirjaš? Ali konje ali sabljo z zlatom vdelano? Konašević stopi zmed verste in zaverne : „Muzelman ! moje sveto je Bog-človek, Jezu iz Nazareta ! Sabljo imam, gosto sredo turške vojske in s koso preseka sveto drevce, na kterem se je vila zastava preroka. Na kosce se je razdrobila žerd, verh se je odlomil, zastava preroka je padla na tla. To viditi se prestrašijo Turci in s žalostním krikom se na straní raztečejo. zlata nepotrebujem ; v naših stepah se pasejo dobri konji Ako mi hoće sultan dar dati, njemu in meni dostojnega, naj mi dá sveti obraz Odrešćenika, ki je zdaj shranjen v Strah predrè celó v palačo Sultanovo. Pokliče se sveto- neki palači visoke Porte". vavstvo, zakladi se nakladajo na vozove, in brana kapu", » top Kihaja-bej se loći od atamana , ki govori svojim : ..Bratje, kjer je poslednji cesar padel in kjer so Turci v Ca- pri Turcih je beseda sveta ; noc je nasa ? al zjutraj naj rigrad prišli, se zdaj odprè v pribežališče muzelmanom za bo vsak na svojem me*tu". Bospor. Ponosni ataman še nezadovolj z zmago, hoče Carigrad v svoje roke dobiti. Ukaže tope nameriti proti brani, da bi jo razrušil. Kozakom je ukazal v redu stati „Slava atamanu!" razlegalo se je na to po ulicah ca rigradskih. Na jutro zgodaj so Kozaci zapustili Carigrad, ko so in pripravljati se k náskoku. Topi pokajo, brana se stresa, přejeli davek jim obljubljeni do poslednjega moza. Kozaci se pripravljajo k náskoku v tem zapazijo belo (Slov. Nov.) » zastavo na brani. Umolknila je střelba, brana se je odperla četni svetovavec muzelmanov pride ven. Ataman je stal na razvalini enega poslopja Kihaj bej njegovi krog nje * Slovanski popotnik Odbor celovški družtva sv. Mohora je zastran izdaje on, ki je vodil prostovoijce, je stal na s v. pisma v slovenskem jeziku, kteremu so pređv. 71 knezoškof lavantinski Si om šek spisatelje poskerbeli in zra- vedeža eljal Ten tadi želje na znanje dali, da bi se to prevažno delo koj hitro začelo, v seji 28. januarja sledeče sklenil: tedaj v » 5 A po priimku. Okradeni gospodar se pričo vsih domaćih v hiši hudo ponaša Dražtvo sv. Mobora ima m na t r ošk jenjam pred, da ga izvém, kdo mi je denar ukradel A pojdem, pa mi bo tatú povedal" v ? Ne k Kaj se zgod slovensko sveto pismo, kakor je v nemskem Allioli-ovo, na to? Tat prestrašen hiti k unemu vedežu, ter prav izdati V ta nameo naj celovški odbor napravi liste za naročbo in jih po visokovr. škofijstvih na vse dehantije „Veš ti, venske poro. posije; škofijstva naj se ponizno prosijo pod Naročba se naj razpiše koj hitro če moj gospodar pride, nikar mu ne povej, sem jez dnarje vzel; sej mu jih bom precej nazaj dal" Se vé, da je uai prerok po takem lahko tatu povedal da in m raztegne da je okradeni gospodar tadi svoj denar povernjen dobi! na 3 meece Sv. pismo se nim jtati med dru Da žtvene knjige, ki se vsako leto družtvenikom dajajo. gg. družtveniki pa vendar nekaj dobička imajo, se bode na pol trohljiva je čez širok potok deržala. Bedak na berv Znojemski Bedak je slepca vodil. Prišla sta do bervi, ktera jim ena tisk pola sv. pisma po 3 krajcarje srebra y stopa 9 ter poskuša, ali bo derzala obad ali jih ne drugim narocnikom po 4 kr. sr. in potem po štacunah po bo? pa vidi, da ne bo nič. Nekoliko postojí, ter pomišljuje 5 kr. sreb. dajala. Vsak naročnik naj bo droztvenik kaj bi storil, ker p ne moreta cez berv sle ali ne — pri vpisovanji plača 2 fl. sr. popred, kadar en pec namreč brez vodnika bi bil v potok telebil. Ali glej ! zvezek sv. pisma prejme, posije družtvu toliko, kolikor ta zdajci se mu zdaoi. Modra misel mu v glavo sine. Slepca zvezek po zgorej odločeni ceni zneze. Goldinarja, ki ju je rabi d na m in g nese cez b Pa pri vpisovanji plaçai mu zarajtata pri poslednjem zvezku, ni še bli do srede, že berv zahruščí in oba šterbonkneta kakor je to pri vsih naročbah ada Narprej se do- v vodo. Ravno prav, da voda, če tudi široka, vendar le kooca 5 Mojzesovih bukev. Kader so dokončane (cei pen- ni bila globoka Urno 5 kar more, bedak iz nje skobaca tateuch na svitlem), se prestopi k sv. pismu kona ko na čilo in slednj • V se no veg preduje s sv. pismom star eg za za in tudi slepca srečno spravi na suho. Ves moker še nekoliko na bregu postoji, ter otožno gleda na poderto berv > Kar tiskarja tiče, se bode tiskanje tiëtemu izro- jeclaje: „sem rajtal, da me bo berv deržala, ko sem sam ki se nar boljsi kap in nar lepše tiskati zaveže. Ako mislil čez njo! Kaj bi še le bilo, ko bi bila obadva v • ob je pa gosp. L v C pripravlj P« ravno enaki 3 od celovšk. enem ceni, na ravno enakem papirji tiskati in si nove družtv. odbora izbrane pismenke priskerbeti: ima on pred vsakim drugim pervo pravico, ker to za popravljanje Se bode posker- in opilil, njo stopila Novičar iz austrijanskih krajev nar ročneje in nar boljši kup kaže belo da bode vse rokop en 6 spod pregledat da bode tadi zastran jezika vse jasno, gladko in enolično. Iz Celja 28. febr. Minulo leto so, kakor smo bili svojim bravcem povedali, v Celji 80 lesenih kolit) (hiš) •7) Sv. pismo se dokonča saj v treh Istih. Prijatel" bode že prinesel povabilo na naročbo za Prihodnj angležko vojsko v Krimu napravili. S timi kolíbami sta tudi dva tesarja od tukej bila odposlana, da bi jih v an- V zboru „Matice" zagrebške je bilo unidan skle njeno, naj bi se zavolj zedinjenj h zagrebških narod nih dražtev v eno to zaslišale mnenia posamnih teh druztev, ki so si po namenu enake, namreč družtva za glezkem taboriscu v Krima sostavila. Dan sv. Štefana sta iz Tersta po morji odrinila ter srečno v B a I a kl a v o dospěla. Minuli teden sta ta dva tesarja spet nazaj v Celje pri-Ne vesta ravno veliko povedovati od potovanja svo- povestnico jugoslavensko ? narodnega muzeja 5 vodstva na rodnega doma. V pogovor ta je „Matica" izmed odborni kov izvolila svoje zastopnike. šla. jega díla pa tudi nista nič veselega. kar tadi od priprostih Ijadí ni pričakovati vi- A 'i* K p os tu pni k gosp. dra A Roj se tiskaje v nar. tiskarnici. * Deželni arhivar gosp. I van Kukuljevič je od nisterstva kupčije in javnih stavb izvoljen za varha stav- binih spominkov horvaške ki * Dr. Jožef Pavičič v * • F Kragujevcu je dogotovil rast îinstvo (floro) serbsko. Delo to, v kterem so vse rastline Serbskega popisane, obsega 13 zvezkov, in se bo izdalo na stroške „družtva serbske slovesnosti". • v Od Tersta do Carigrada pripovedujeta, sta jadrala 10 dní, odtod do Balaklave pa 6 dní. Balaklava je velika luka polna vojnih ladij ; na bregu je pa majhno selišče, kjer je nek 6 do 8 bajtic tako bornih, da niso vredne, da stoje. Od Balaklave do an-gležkega taborišča je nek 3 ure hodá, pa pot do tje je brez poti, blato do kolen, vprežne živine celó nobene, da je popolnoma nemogoče, iz lake kaj v taborišče peijati. Okolica, kakor deleč oči nesejo, je neizrečeno pusta in žalostna; ne germa, ne drevesica ni viditi; Ie kamenje mlakuze in blato nahaja se tam. Zima v Krimu ni bila * v Od letosnj past pise ?? Neven" iz Zagreba Ze mnogo let nismo imeli v Zagreba tako živega in ba v čečega pusta kakor letos je kakor da bi svet , čebolj in pomanjkanja, timveč iše tolažbe v ravno ojstra, timveč prav toplo je bilo. Tri tedne sta bila moža v Balaklavi, pa le eno samo kolibo sostavila; druge kolibe so nek v ladjah ostale! Ko sta nazaj se peljala, je loži zavolj dragine hrapa veselic. Sicer ne moremo nič posebnega povedati o cem bi se nase pustnice ločile.od enacih dražega „civiliziranega" sveta, kjer so balovi in plesi cvet in krona družtvenega življenja!" Z zalogom zavoda sv. Jovana v Pragi se je dotis- na bližnjih bregovih in otokih ze drevje cvetelo in bilo je pomladansko prijetno vreme; pridsim pa na jadransko morje, prikazovale so se albanske iu dinarske plauine z be'im sne-gom pokrite, in pihala jim je nasproti merzla sapa. - ; severna J. Š. Iz Šentjemeja na Dolenskem 26. febr. vV Sent v • nil 2 del dr. Frenclove „Postile" v 20.000 iztisih Kratkočasnici Da pri vsih svojih praznih verah so malopridneži večkrat vendarle tako zabiti, da ne spoznavajo, kar se z rokami in nogami prijema, priča je sledeča resnična prigodba. jernejska sola je bila nekoliko zaostala, ker so starsi in otroci od jeseni blizo do nivega leta šolskega učitelja po-grešali. Zdaj pa, ker smo novega pridnega učitelja iz ^ y Stajarskega dobili, prav dobro vsakdanja in nedeljska sola napredujete. V vsakdanjo šolo hodi čez 90 otrok obojega « « a « V V m-mrn « • 1 1 lit i t »V t spola v nedeljsko pa še vec. Tudi dohodki tukajsnjega učitelja so po mnogem prizadevanji gosp. župana V. Le-sar-ja in gosp. fajmoštra J. Grabiovica zboljšani, ker imel V Pred nekterimi leti je bilo nekemu gospodarju blizo .. nekaj denarjev ukradenih; dozdevalo se mu je pa bo dobro pšenično in ajdovo biro po domaći fari. Cujte še eno od veselja in žalosti vinskih tatov! 23. dan p. m. precej, da je mogel biti h « v tat pri tem početka Bil je pa v tisti strani clovek, kteri je sploh za preroka in *) Res čudno se nam zdi, kdo nam Vaše dopise prideržuje? Danes še le smo tega přejeli. Vred 72 zvecer se vzdigne 5 do 6 tatov iz vasi Cer. Št. J. f. v neki hram, ki prav na samotném kraji pod gorjanskimhri- bom stoji, vino krast. Pa preden ukradeno blago v na menjeni kraj odnesó, si zakurijo v hramu ogenj, pa se zdravice popevati, menivsi y vina dobro nalukajo. Bili so tako zidane volje, da so jeli da v tako samotu em kraji jih nihče ne posluša. Pa vcasih ima vsaki germ ušesa! Iz neke druge bližnje vasíM. sta ravno v tej šamoti dva lovca s puskami volka pricakovala, in ker tako pozno pri njima znaném hramu luč in veselo petje začutita, se bližje tje po snegn plazita ter tatove kersene volkové zapazita. Sama si jih pa ne upata zmoči, tedaj hitro se nekoliko »ose-dov skličeta, da se ž Djima na ta čudovitni lov podajo. Tri teh tatinskih volkov zasačijo, drugi so jo odnesli. Gotovo bi bil to namest divjih volkov dober lov, ako bi le eden zmed tatov obležal ne bil, ker so ga tako stepli, da je še tiato noč proti jutru umerl. Lepstanski. Iz Ljubljane. Presv., cesar so 17. febr. svetovavca c. k. deželnega poglavarstva in častnega korarja gosp. dr. Simona Ladinig-a prosta ljubljanske škoíije z naslovom in častjo c. k. svetovavca deželnega poglavarstva, gosp. Jožefa Župana, namestnika šenklavškega fajmo-štra, pa korarja izvolili. — Danes zjutrej je imel iz Carigrada pridši gosp. baron Bruk iz Tersta skoz Ljubljano na Dunaj iti. > !il Novičar iz raznih krajev Kdaj in kako se smé prodajati kaka obcinska ali srenjska lastnina, določuje razglas c. k. cesk. deželnega poglavarstva takole: Obéira ali srenja smé kakošno lastnino le tadaj prodati, ako deželno poglavarstvo v to do- voli dovoli se pa kaj tacega le takrat y ako se dokaže, da ne le za zdaj temuč tudi za prihodnji cas to o ci ten do bi ček donaša občini (srenji) , ali da se bojo potem srenj ske zemljiša bolje obdelovale, ali v da je to zavolj javnih vzrokov potrebno ali koristno. Če tedaj kaže, da bi prav ali potrebno bilo, ako se kaka srenjska lastnina prodá, mora to srenjski odbor skleniti; pri tem sklepu morate pa naj manj dve tretjini odbornikov pričujoče biti in čez polovico zbran'h odbornikov mora v prodajo dovoliti; pomenki io sklepi tega zbora se morajo razločno zapisati v protokol. Ako je sklep prodaje storjen , imajo vse, kar prodajo za- deva i župan in kantonska gosposka izpeljati. V Dal ma ci i je za vjetje vojaškega begúna (deserterja) darilo ali naglavnica od 22 18 kr. na 24 povisana T) Au stria u oznanja, da se iz Poljskega spet sme pšenica v naše cesarstvo (v Krakovo) voziti. — Požar na Hradšinu v Pragi je cesarskim sobam tako malo škodoval, da se bojo cesar Ferdinand spet kmali v svoje stanovanje preselili. — Tišti napad rusovske armade na Eupatorio, kte-rega smo zadnjič omenili, je vendar le resnica, ktero po-terjujcjo vse novice in knez Menšikov sam, le s tim razločkom, da pravi: „17. febr. je peljal general Kru lov en oddelk tusovske armade na razgled proti Eupatorii, top-ničarji so zaèeli streljati na Turke in so jim posmodili 5 vozov smodnika in demontirali nektere topove; ko pa je rusovska armada se prepričala, da ji 40 000 Torkov na- sproti stojí z 100 topovi, se je spet nazaj umaknila". Omer- paša terja hitro vse konjike iz donavske armade, ker da ne more pred nad Ruse iti, dokler nima 18.000 tikom a z i- ze pravi, konjikov. Francozi in Angleži stojé zdaj dovja Sevastopoljske terdnjave, pripravljeni na naskok. Ko je unidan general Canrobert francozki armadi oklicati dal: naj se oglasi 10.000 vojakov, ki soprostovoljno pripravljeni za naskok terdnjave, se je oglasilo v s ih 40.000. Čeravno cesarju Napoleonu vse odsvetuje, naj bi nesel v Krim, ker bi utegnil prihod njegov francozko armado zlo povzdi^niti čez a n? lež ko. to oa razdvojiti edin«tv« dosedanje se ndar nek ni opustil tega namena * ker v vsih svojih sklepih nepremakljiv. 28. febr. je šel v B logi Krim in odtod se pričakuje razglas zastran odhoda v An glezko ministerstvo se bo pocasi vendar iz nova osnovalo; že se imenujejo možje, ki jih je Palmerston izbral v ministerstvo: tudi lord R minister naselb Dunaj, začel tist d o 1 o čen o Zdaj pa gré R je med njimi kot il čez Berlin na r se bo v m imen i tni ali bo km dneh (pravijo 7. dan t. m.) k on g (shod) y m se morebiti svet vid ni pri tem zb y v kterem bo jaka, kakošne ka vlada bo namestovana ali P po 2 poslancih (Goršak turska tudi po dveh (A r if Eff endi, drugi še ni in Titov) n) glezka tudi po dveh (Westmorland in Russe I) strijanska tudi po dveh (Buol-Schau ensteio in Prokesch-Osten), francozk pa po enem (B queney). Pruske vlade ni zraven. Vradni dunajski rtn art 11/ il a nf i * U vvma»i! ^ .1 4 a ma Itavimm» - Fl - J!__ časnik „Oest znamo četj y Corr d pravi od tega kongre v Radi spo 5 da i zid tega pogajanja, kakor vsako človeško po je v božjih rokah ; vendar se bode prevažno to opra vilo za pomirjenje sveta začelo pod okoljšinami k le d b betaj u Sardi nsk vladi ki se je po misiih rusovskega cara zoper mednarodno pravo pridružila zvezi Anglezev in Francozov, je rtisovska vlada napovedala. vojsko. _, :,< i Kako Slavonii jokaje se za merliči tožujejo » Na grobu maternem. Jaoli ajko želj moja » « Jaoh, majko! rodje Pusta kućo 3) moj f moja ! 2 Prazna kućo moja t Težka bědo 4) moja ! Huda srećo 5) moja Tko će mene, majko I světovati ? Tko će mene podpomagati? Kome ću se odsad pohvaliti? Kome ću se odsad potužiti? Na kog' ću se odsad osloniti? Mila n ? 8 ajko, drago ime sladko! , majko? ništa ne govoriš? Sutis y , (JÍ S] Sto ce Sad brez tebe na ejačke sirote jarku in ? Tko li će ih , majko ! oděvati Tko li će ih ajko ! obuvati Tko li će im postelju sterati n)? Tko li će ih, majko! umivati? Tudj Tudj Tudj će ih ajka uspavljivat će ih majka odèvati, će im postelju sterati. Jadne ,3) tvoje nejačke sirote 5 Kuda će se sada potépati? Jao od dèrvca do sinja kamena Od nemila do nedraga ,5). 14 Ju go slov y r spreminja a žensk. spola sklonu v o le pri i m e n i h . pri p r i 1 o g i h par rodnica. — a) Hiša, primeri „koča" 2 y Rodnica, to je, po pa ') Nadlog staroslov. srešča (occursus) iz „rét", ob-resti, rešcu najti, nahaj tedaj je pom Mat. 8. 28 lia nekdaj » s reš ču sreća" y 5) Sreći nahaj ati y 5 sresti srecam, srećati: vse kar koli se je komu pripetovalo dobrega ali hudega (zlega) immer Einem begegnete. (GI. Miklos. Rad.) Beli Krajnci pravijo še : zla sreća te zadela! Bog daj srećo dobro 6 po moći Glag. nedovrš. od -pod čem , hočem , tukaj pa — bodem komu se bodem od sedaj (poslej) pohvalili; „kome hoću (ću) ću, h se pohvalim? To bi se pa reklo po naše: komu se hočem d fcem) pohvaliti 8") Molčiš 9 Na soncicu žarkem grinjati, postiljati fern. 11 S Nejake, to je, slabe razprostirati, po Spati spravljati, zazibovati. einschlá ■3) Revne; belim Krajncom je pa jaden jeza (tudi strup) ; jadlj jadlj jezen$ jad Ûezi)î kamna vcasih tudi „jáhzornig is Od kdor se rad jadi Od drevesica do sivega ilega do nedragega , to je. od do Beli Krajnci pravijo še vcasih po em : vsega dobra na mesto: dobrega tudi « iz lep hud ali: v iz gerda iz dobra" r> z lep n z gerda" itd. Drugod kodar w iz so ze za bili priloge tako po starem sklanjati, pravijo (menda lepo r> .v // vízo" > v gerdo Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.