leto xliv, št. 45 Ptuj, 14. novembra 1991 cena 25 tolarjev
Prebujajoči se Ptuj
Tako — v megli in dimu — iz mnogih liurišč se prebuja Ptuj v teh jesen-
skih dneh. Načrtom, da naj bi se do začetka kurilne sezone stari de! me-
sta ogreva! s plinom, navkljub.	Fofo; J. Bračič
Papež blagoslovil
slovenski
potni list
Udeleženci romanja v Assisi, Rim in Orvieto,
organizirala ga je Turistična agencija Anka iz
Ptuja, bodo še dolgo pomnili 6. november, ko so
se udeležili avdience pri papežu v dvorani Pavla
VI., ki sprejme okrog 7500 ljudi. Pater Maks
Klajnšek, ki je vodil romanje, je povedal, da so
tokrat slovenski romarji uživali poseben privile-
gij. Dobili so prostor v prvi vrsti, kar se doslej ni
dogajalo. Papež jih je nagovoril slovensko, jim
zaželel vse dobro, kot tudi njihovi domovini.
Blagoslovil je slovenski potni list, ki mu gaje po-
nosno pokazal markovski župnik Franc Brecelj.
Slovenski romarji, ki so nosili slovensko zasta-
vo, so bili povsod, kjer so se ustavili, prijazno
sprejeti. Naredil so droben, a pomemben korak
k politični uveljavitvi Slovenije, pridobil pa je
tudi Ptuj.
MG
UVODNIK_^
Mesec knjige
Tako neopazno gre mimo nas mesec knjige. Podjetniki zrn v vrste knjig,
ki ne obetajo nič dobrega, občani smo uprli oči v bančne knjižice, še posebej
tisti, ki si lahko samo ogledujejo, koliko so vredni v devizah ... Starši so že
malce pozabili na visoke cene šolskih knjig. Vedno večje tistih, ki so dobili
delavsko knjižico. V trgovinah že dolgo več ne dajejo na »knjigo«, dajejo pa
kredite, če ste pripravljeni plačati tudi obresti. Zdravstvena knjižica ostaja
vedno bolj pogosto v predalu: participacija je vedno višja in za zdravila je tre-
ba odšteti že zajeten kup tolarjev, če sploh so.
Knjig in knjižic, s katerimi imamo vsak dan opravka, je torej prava
množica. Bojda je zdaj najbolj brana drobna knjižica, ki predstavlja stano-
vanjski zakon — pot, kako postati lastnik stanovanja. Dobro gre v promet
tudi že tretjič ponatisnjena knjiga Danila Slivnika Sto osamosvojitvenih dni
(zakaj?!), ljudje kupujejo knjige, ki govore o vrtu, sadjarstvu, nasveti za lepši
videz in boljše počutje z obveznimi recepti za hujšanje, prava poplava so knji-
ge o vzhodnih verovanjih .. .
Tako neopazno gre mimo nas mesec knjige, čeprav nam vsak dan pride
v roke kakšna knjiga ali knjižica in vsaj enkrat na mesec potrka na naša vra-
ta akviziter te ali one založbe. Pa kaj, ko si naš narod lahko privošči skrom-
no naklado, ki vrtoglavo dviguje cene knjig, mlada demokratična država pa
ni pripravljena kaj posebej globoko seči v žep za kakšno subvencijo, če pa že,
ostaja knjiga še naprej dostopna le tistim z debelejšimi denarnicami.
Ljubitelji ostajajo praznih rok. saj je država mačehovska tudi do knjižic,
ki še zdaleč s svojim nakupom ne morejo slediti potrebam svojih bralcev —
tistih, ki iščejo strokovno, in tistih, ki preživljajo prosti čas z leposlovno knji-
go v roki.
Tako neopazno gre mimo nas mesec knjige...	Nataša Vodušek
Gostinstvo Jeruzalem
zrelo za stečaj
Brez prevelikih želja, da bi Gostinstvu Jeruzalem Ormož pomagali,
je vodstvo tega podjetja seznanilo ormoški izvršni svet o njihovem neza-
vidljivem položaju. Kljub temu da so v informacijo, ki so jo posredovali
ormoškemu izvršnemu svetu, zapisali, da jih je med drugim dotolkla
»nelojalna konkurenca zasebnih gostincev v Ormožu«, so potegnili kraj-
ši konec zaradi razmer — poleti zaradi vojne v Sloveniji, sedaj pa zaradi
vojne na sosednjem Hrvaškem.
Ormoški hotel, ki predstavlja večji
del gostinstva, je imel največ gostov
ravno z druge strani Drave - od eno-
dnevnih do tistih, ki so konec tedna
prihajali z avtobusi iz Zagreba in dru-
gih hrvaških mest. Pa tudi tisti, ki so
hodili v prejšnjih časih samo na škro-
peč, sedaj zaradi vse bolj zaostrenih
razmer doma v Ormož ne morejo pri-
ti. Ob tem je Gostinstvo izgubilo še
dve veliki poslovni enoti — eno na
Reki, kjer je med drugim ostalo še ve-
liko neprodanega blaga, ki ga ne mo-
rejo dobiti nazaj, drugo pa v Metkovi-
ču, kjer se je z njihovo poslovalnico
dogodilo enako.
Trgovski de! podjetja se še drži nad
vodo, gostinski pa tone vedno globlje
in je po besedah Toneta Luskoviča,
člana izvršnega sveta, zaposlenega v
podjetju Jeruzalem Ormož, zrel za
stečaj. Vendar bi bilo po njegovem
škoda prodati nekaj nad 4 milijone
DEM vreden ormoški hotel in vse,
kar k njemu sodi, odplačani pa so vsi
krediti in je premoženje brez obreme-
nitev.
Ob vsem tem ima podjetje Gostin-
stvo tudi vrsto notranjih težav, ki bi
se jih bili morali lotiti že pred leti.
Kljub temu, da so že zmanjšali zapo-
slenost za 20 odstotkov, bi bilo pred-
vem v hotelu potrebno še zmanjšati
število delavcev.
Ker bi v podjetju Gostinstvo radi
preprečili pretok bogastva v zasebni
žep (ob stečaju bi namreč, to je poka-
zala praksa tudi drugje, lahko za ho-
tel iztržili le tretjino vrednosti), ponu-
jajo prenočitvene zmogljivosti hotela
carinikom in policistom, ki naj bi jih
v prihodnje bilo na ormoškem ob-
močju precej več, saj bo ormoška ob-
čina kmalu imela dva mejna prehoda
z mednarodnim pomenom (v Središ-
ču ob Dravi in Ormožu), z vsemi po-
trebnimi službami in carinarnico.
Člani izvršnega sveta so menili, da
bi bilo zaradi 10 milijonov tolarjev,
kolikor jih podjetju Gostinstvo tre-
nutno primanjkuje (letošnja in lan-
skoletna nepokrita izguba in prirastek
zalog) neumno, da bi izgubili premo-
ženje, vredno 4 milijone DEM. Raču-
najo na moralno podporo pri najema-
nju kakšnega hipotekarnega kredita
ali kaj podobnega, za hotel pa se za-
nima tudi nizozemski poslovnež, ki v
Ormožu prebiva že mesec dni.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
Ormoški hotel — v stečaj, carinarnica ali stanovanja za policaje in cari-
nike?
2 - DOMA IN PO SVETU
14. november 1991 — TKHHmi
Pri smeteh smrdi!
... \e samo /uradi neureje-
nega odvoza odpadkov in ide-
lanih ter neuglednih posod
predvsem i blokovskem delu
našega mesta, temveč laradi
nerazumljivega zavlačevanja
in nesposobnosti šefov ► Ko-
munali in v direkciji za komu-
nalne zadeve. Seveda je to sa-
mo na videz nerazumljivo,
kdor pa pobliže pozna zveze in
poznanstva v našem mestu, bo
kaj hitro uganil, za kaj gre. —
.\a pamet ocenjeno? Morda,
tako kot je bilo »na pamet«
zlito na ptujske izvajalce del
obilo gneva, ko je zaradi zapi-
ranja pred konkurenco ptuj-
sko gradbeno podjetje zaradi
nesolidnih del povzročilo, da
je odstopil parket novi špor-
tni dvorani, ali kot smo se »na
pamet« jezili, ko smo ugotovi-
li da komunalna čistilna na-
prava ne more proizvajati bio-
plina, ker ptujsko gradbeno
podjetje ni znalo zgraditi gni-
lišč, kot se spodobi. Toda lju-
dje vse njihove napake plača-
mo — ali z denarjem ali z jezo
zaradi neurejenih zadev.
Pri smeteh smrdi, smrdi po
tem, da tudi na tem področju ne
more priti do koničurence, da
nihče od zunaj ne more pokazati,
da je moč z odpadki kulturno
ravnati, smrdi po povezanosti
nedotakljivih, ki so šolski in si-
ceršnji prijatelji, predvsem pa po
ozki samozadovoljnosti in za-
plankanosti, ki znova in znova
na tleh srednje Evrope odkriva
Ameriko . . .
Vse to se je prav lepo znova
pokazalo pri (žal samo) poskusu
urediti ravnanje z odpadki v
ptujski občini. Za pol leta so za-
mujeni vsi roki, če ob tem niti ne
upoštevamo dejstva, da so go-
spodje iz Komunale po svojih
zvezah na občini uspeli zadržati
tudi sprejetje samega odloka, ki
jim v mestu nalaga, da bi z 28.
majem morali začeti sortiran od-
voz smeti, na zunanjih območjih
občine pa celo obeta konkurenco
in jim odvzema predpravico na
osnovi zgolj tega, da so pač ptuj-
sko podjetje.
In zdaj malo pobliže o posku-
su ureditve ravnanja s komunal-
nimi odpadki:
Poslanci stranke, ki se v Ptuju
bori za kulturno ravnanje z od-
padki, so pred dobrim letom
(septembra 1990) v skupščini
predložili podroben načrt in
predlog odloka, ki sta vključeva-
la najprej sortiran odvoz odpad-
kov v mestu in nato nujno razši-
ritev odvoza sortiranih komunal-
nih odpadkov na celotno ozem-
lje občine. Saj je skoraj neverjet-
no, da konec 20. stoletja kar dve
tretjini občine nimata nikakršne-
ga odvoza odpadkov rezultat
pa je vsaj 360 večjih odlagališč,
ki so ob potokih, cestah, v gra-
moznicah ali pa kar ob pokopali-
ščih in sicer privlačno pokrajino
spremenila v neurejeno in uma-
zano. Strokovna občinska služba
z Slavkom Vambergerjem na če-
lu je potrebovala kar dobrega
pol leta (od septembra 90 do
marca 91), da je sploh spravila
skupaj odlok. Meni dostopni po-
datki govorijo o tem, da se je te-
mu odloku z vsemi zvezami upi-
ralo Komunalno podjetje, ki ga
je občina še naprej ujčkala — to
pa navsezadnje potrjuje tudi na-
stop difektorja komunale Jožeta
Cvetka, ko je v skupščini pred
odločanjem u odloku poslance
rotil, naj pazijo, kako odločajo,
ker je komunala še vedno občin-
sko podjetje. Slišati je bilo tudi,
da so si odgovorni pri zavrača-
nju novega odloka pomagali z
govorico, da predlagatelji odloka
vse to počno samo zato, da bi
(ob ustreznih provizijah, kako
pak) pripeljali v mesto avstrijske-
ga zasebnika, ki je doslej v Mur-
ski Soboti, Lenartu ter nazadnje
še v Mariboru pokazal, kako se
stvarem streže. Seveda je mogoče
govorice spretno uporabiti, toda
poslanci so v marcu 1991 kljub
vsemu sprejeli nov odlok o ko-
munalnih oapadkih. In zdelo se
je, da skoraj ne more več biti
ovir, ki bi preprečile, da Ptuj po-
stane evropsko mesto in se tudi
zaradi ekološke urejenosti lahko
poteguje za zaščito Unesca. To-
da v Ptuju se še tako dobri name-
ni sprevrnejo v bolne upe . . .
NEVERJETNO,
PA VENDAR!
Odlok o ravnanju z odpadki je
seveda vseboval roke. In ti so:
—	28. maj za sortiran odvoz
odpadkov v A območju — to so
mesto Ptuj, Kidričevo in Maj-
šperk
—	1. september — odvoz za
območje Dravskega in Ptujskega
polja
—	1. november — odvoz za
Haloze in Slovenske gorice.
Kot lahko opazite že zgolj s
preprostim opazovanjem, se to
seveda ni zgodilo. Komunalno
podjetje zamuja v mestu že kar
za pet mesecev. In kaj lahko
kdorkoli stori? Najmanj dvoje.
Po odloku mora sanitarna ali ko-
munalna inšpekcija izvajalca
kaznovati s 30 tisoč tolarji za ne-
izvršen odvoz. To lahko tudi po-
meni, da bi na osnovi prijave v
posameznih gospodinjstvih lah-
ko plačali kazen 30.000 tolarjev
X število gospodinjstev. Res čud-
no, da inšpektorji tega še niso
naredili dobili bi namreč de-
nar za nakup ustreznih posod . . .
Inšpektorji pa nič. Nič tudi ne
reče, kaj šele stori minister Vam-
berger, ptujska vlada pa vse to
hladnokrvno opazuje.
In zakaj so gospodje iz Komu-
nale tako nedotakljivi? Imajo ta-
ko močne zveze, zaslombo, so
morda nezamenljivi?
Ce pač* ne zmorejo tega, kar
počno že povsod okoli nas, naj
to razložijo skupščini in ni hudič,
da skupščina ne more razpisati
natečaja tudi za mestni del.
NEREGISTRIRAN
IZVAJALEC,
KI NIMA DENARJA?
Ce so bili upi poslancev ob
sprejemu odloka marca bolj op-
timistični vsaj za del občine, ki
doslej ni imel odvoza odpadkov.
so se tudi ti slej ko prej razblinili.
Rok za začetek odvoza je tudi na
tem območju že potekel. Po me-
ni dostopnih podatkih je ptujska
vlada izbrala podjetje, ki na dan
izbire ni bilo niti registrirano^
povrhu vsega pa ni imelo niti mi-
nimalnih tehničnih in kadrov-
skih pogojev za začetek odvoza v
roku, ki ga zahteva odlok. Firma
Eko-Les je namreč le papirni kri-
žanec med Lesom, ki se z odpad-
ki nikoli doslej ni ukvarjal, ko-
munalo, o kateri smo v zvezi z
odpadki že napisali marsikaj, in
pa avstrijsko firmo, ki je gospo-
de sicer pridobila, denarja pa še
ni . . . Delo je torej dobilo podje-
tje, katerega direktor je celo v
našem časopisu pojamral, da po-
godba o ustanovitvi mešanega
podjetja še ni nared, da ima teža-
ve z nakupom posod in ki je na-
povedal, da naj bi na dokončno
uredite.v ravnanja z odpadki po-
čakali naslednji dve leti. Nere-
sno? Ne, temveč predvsem neod-
govorno s strani tistih, ki so pa-
pirno firmo izbrali in pozabili na
roke iz odloka. In tako smo spet
pn prijateljih in kompromisih, ki
za obstoj nekaterih politikov po-
menijo pravzaprav bistvo. Saj,
kako bi mogli biti naivni in misli-
ti, da pri ravnanju s smetmi ne
more biti igre s stolčki.
In kaj naj rečemo k temu mi,
navadni občani? Nekdo bo po
tem še pričakoval, da mu ploska-
mo, da plačamo višje cene komu-
nalnih storitev in morda odobri-
mo sredstva v proračunu, ki bo-
do podjetju omogočila nakup
ustreznih posod.
Res v tem mestu nekaj smrdi
— pri ravnanju s pokojnimi, pri
ceni onesnažene vode z Dravske-
ga polja, pri slabo izdelani ko-
munalni čistilni napravi, pri neu-
rejenih zelenicah in seveda pri
smeteh. Z vsem pa se ukvarja
predvsem eno podjetje z veliko
botri. Botri pa so navsezadnje
vse, kar nedotakljivi potrebujejo.
Preprosta raja je tako ali tako sa-
mo davkoplačevalec in tuintam
poskrbi za bučen aplavz.
Darja Lukman
Kakorkoli obrneš, pri smeteh smrdi...	(Fotoarhiv Tednika)
Od nedelje
do nedelje
Dogajanja v minulem tednu so potrdila tiste napovedi, ki so že
nekaj časa omenjale možnost sprejema gospodarskih sankcij pro-
ti vsem republikam nekdanje Jugoslavije. In ker je nadaljevanje
mirovne konference v začetku tedna v Haagu zaradi dodatnih
srbskih in črnogorskih predlogov že po dobri uri sestankovanja
tako klavrno propadlo, hkrati pa so se ves minuli teden spopadi
na Hrvaškem nadaljevali, v zadnjih dneh pa še stopnjevali, o če-
mer pričajo poročila z vseh bojišč, so se zunanji ministri Evrop-
ske skupnosti na petkovem sestanku v Rimu končno odločili za
dolgo napovedani korak. V slovenski javnosti se seveda zastavlja
vprašanje, ali ukrepi res pomenijo »milostni strel« Jugoslaviji,
kot je zapisal komentator časopisa Delo, ali pa je v ozadju še ved-
no upanje, da je mogoče s tršo linijo prisiliti Balkan k razumu,
kar za integracijsko naravnane Evropejce pomeni tudi ohranjanje
takšne ali drugačne povezanosti na ozemlju Jugoslavije.
Sankcije zaenkrat zajemajo prekinitev izvajanja sporazuma o
sodelovanju z evropsko skupnostjo, ponovno omejevanje uvoza
tekstilnih izdelkov, izključitev Jugoslavije iz sistema ugodnejših
carinskih stopenj ter iz programa zahodne pomoči državam sred-
nje in vzhodne Evrope, dvanajsterica pa naj bi od varnostnega
sveta Organizacije združenih narodov zahtevala tudi naftni em-
bargo.
Sprejetje Deklaracije o Jugoslaviji je v Sloveniji sprožilo tudi
vprašanje, ali bo Slovenija zaradi svoje konstruktivne politike na
kakršenkoli način izvzeta iz omenjenih sankcij. Nekateri znaki,
predvsem pogovori predsednika Milana Kučana z italijanskim
predsednikom Cossigo v začetku tedna ter napovedan obisk Ku-
čana pri kanclerju Kohlu prihodnji teden, pa tudi nekatere napo-
vedi pozitivnih kompenzacijskih ukrepov za republike, ki na mi-
ren način sodelujejo v prizadevanjih za celovito razrešitev krize
na temeljih evropskih predlogov, te možnosti ne izključujejo.
Predsednik Kučan je samo deklaracijo ocenil ugodno, podobno
pa je na sobotnem zasedanju zadnje ukrepe Evropske skupnosti
ocenila tudi slovenska vlada.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na tiskovni konfe-
renci komentiral omenjeno deklaracijo z besedami, da ukrepi Slo-
venije niso presenetili in da vsebujejo natančno tiste korake, ki so
jih partnerji v bilateralnih pogovorih že napovedali. V vsakem
primeru postavlja Deklaracija Slovenijo v zelo zapleten položaj
tako glede nadaljnjih diplomatskih aktivnosti kot glede možnih
gospodarskih težav. Dejstvo je namreč, da je Evropska skupnost
prvorazredni gospodarski partner Sloveniji, saj izvoz v dežele
dvanajsterice predstavlja 69 odstotkov celotne blagovne menjave
s tujino, uvoz pa 62 odstotkov.
Neugodno za Slovenijo je tudi dejstvo, da sklepi ministrskega
sestanka ne omenjajo krivcev za nastale razmere, kar do neke me-
re zamegljuje dejansko situacijo iii tudi držo Slovenije v doseda-
njih pogajanjih. Minister Rupel je zato f)onovil, da je Slovenija že
večkrat obsodila ravnanje Srbije in jugoslovanske armade. Če-
prav ima Slovenija zadržke tudi do ravnanja Hrvaške, pa se ni
mogoče izogniti dejstvu, da je Hrvaška v obrambni vojni, je menil
Rupel. Že pred odhodom na mirovno koTiferenco v Haag je pred-
sednik slovenskega predsedstva Milan Kučan jasno opredelil sta-
lišče, da tudi morebitne sankcije proti Sloveniji ne bodo spreme-
nile odločitve za neodvisno in samostojno državo, minister Rupel
pa je omenjeno stališče ponovil tudi na tiskovni konferenci v pe-
tek.
Seveda bo v začetku prihodnjega tedna ukrepe operacionalizi-
rala še posebna skupina in takrat bo bolj jasno, kaj lahko Sloveni-
ja v resnici pričakuje.
Odgovor Nemčije na to vprašanje je seveda dokaj jasen, dobro
pa ga ponazarja tudi dejstvo, da je nemški zunanji minister
Genscher ukazal v Ljubljani odpreti generalni konzulat, ki bi lah-
ko po mednarodnem priznanju prerasel v veleposlaništvo.
KAJ DELA SEKTOR 9
v senci razmišljanj o tem, kakšno prihodnost z omenjenimi
ukrepi in akcijami Sloveniji pripravlja Evropa, je v minulem ted-
nu tekla tudi živahna notranjepolitična aktivnost.
Obračun prehojene poti slovenske vlade ob letu in pol dela, ki
je potekal na slavnostni seji na gradu Bogenšperk, skozi besede
l.ojzeta Peterleta ni zvenel neskromno. Toda če gre soditi po an-
keti časopisa Delo, 44 odstotkov vprašanih meni, da vlada ne bo
zmogla učinkovitih ukrepov; da jim bo kos, pa meni le slabih 29
odstotkov vprašanih.
Vendar pa je celotno vladno delovanje ostalo v senci afere o
delovanju tajne službe obrambnega ministrstva. Afero je sprožil
poslanec Liberalnodemokratske stranke Jaša Zlobec, ki je očital
obrambnemu ministru Janezu Janši, da je svojo tajno službo iz-
maknil javnemu nadzoru in da ima prevelike pristojnosti tudi nad
civilnimi osebami, kar je v nasprotju z zakonom. Na posebni ti-
skovni konferenci je Janez Janša zavrnil očitke, glede tega, da za-
enkrat nihče ne nadzoruje dela takoimenovanega sektorja 9. pa je
dejal, da je to stvar skupščine. Ob tem je minister Janša očital Li-
beralnodemokratski stranki, da se s sprožanjem omenjene afere
skuša opravičiti za svoja stališča med vojno v Sloveniji.
Ne glede na to, ali gre v omenjenem konkretnem primeru samo
za nabiranje političnih točk, pa je očitno, da prihaja v slovenski
politiki do različnih pogledov na koncept nacionalne varnosti,
kar seveda vključuje tudi vlogo tajnih služb. Na to je opozoril tu-
di član predsedstva in predsednik sveta za varstvo ustavne uredi-
tve dr. Dušan Plut, saj je v razpravi o konceptu nacionalne varno-
sti po njegovih besedah prišlo do razlik prav med obrambnim mi-
nistrom in nekaterimi drugimi člani.
DSS DA IN NE V DEMOSU
v minulem tednu seje nadaljevalo tudi živahno strankarsko ži-
vljenje. Po razkolu v Slovenski demokratični zvezi seje seveda za-
stavljalo vprašanje, ali bo nova Demokratična stranka Slovenije
še ostala v Demosu ali ne, glede na znana stališča Dimitrija Ru-
pla in nekaterih drugih članov o ključnih političnih dilemah. Da
bi razrešil to nejasnost, je predsednik Demosa Jože Pučnik že
pred časom predlagal podpis nove koalicijske pogodbe, ki bi
omogočila delovanje koaliciji in njeni vladi. Vendar je minuli te-
den DSS 2avrnila podpis kakršnegakoli dokumenta, čeprav je ob
tem sprejela stališče, da Demos še ni uresničil svoje naloge in da
zato ostajajo njegovi člani. Pri tem računajo na etično držo vseh
strank, je rečeno v posebni izjavi DSS. Stranka seje opredelila tu-
di za čimprejšnje sprejetje lastninske zakonodaje, vendar ne v va-
rianti, ki jo predlaga vlada, kar z drugimi besedami pomeni, da je
vlada glede svojega lastninskega projekta izgubila potrebno skup-
ščirLsko večino.
Ob tem Jie je SDZ—Narodno demokratska stranka, ki jo vodi
Rajko Pirnat, minuli teden sestala s Peterletovimi krščanskimi de-
mokrati. Na sestanku so ugotovili dokajšnjo skladnost stališč, kar
je po besedah obeti predsednikov osnova za dobro sodelovanje.
Vsa ta dogajanja seveda kažejo, da intenzivno potekajo procesi
preoblikovanja'političnega prostora, ki bo slej ko prej dobil tudi
formalno drugačno podobo.
Seveda se bo le-ta pokazala tudi v delu sl^upščine. Ta je zaseda-
la tudi ta teden. Vendar tokrat niso bila na dnevnem redu sporna
vprašanja lastninjenja, temveč zakon o varstvu okolja ter nova
pokojninska zakonodaja.
lOOO-ODSTOTNA INFLACIJA
Na gospodarskem področju so bili v ospredju minulega tedna
novi monetarni ukrepi. Očitno so Banki Slovenije segle do srca
zelo ostre kritike začetkov monetarne samostojnosti, še bolj pa
padanje realne vrednosti tolarja in zmanjševanje obveznih ban-
čnih rezerv. Posledica teh dogajanj je priznanje realnosti, kar z
drugimi besedami pomeni, da so se obrestne mere drastično po-
večale. Skok s 30-odstotnih obresti na 986-odstotne namreč kaže
realno pričakovano letno inflacijo tolarja.
Po štirimesečnem premoru se je ponovno sestala tudi vlada v
senci in svojo sejo namenila predvsem kritiki gospodarskih raz-
mer. Predvsem jih skrbi padanje realne vrednosti plač, saj je bila
povprečna slovenska plača 1990. leta 1400 nemških mark, zdaj pa
znaša le še bornih 350 DEM.
Predvsem gospodarskim vprašanjem je bil namenjen tudi sesta-
nek med vladama Hrvaške in Slovenije, saj se blagovni in finan-
čni tokovi kljub podpisanemu sporazumu še niso normalizirali.
Vladi sta se dogovorili tudi za čimprejšnjo organizacijo medvlad-
nega srečanja, ki bi bilo namenjeno vprašanju meje, predvsem li-
beralizaciji obmejnega režima.
Minuli teden v Sloveniji ni bilo stavk, zato pa je bila končno
podpisana kolektivna pogodba med vlado in sindikatom zdrav-
stvenih delavcev. Kljub podpisu sta obe strani še vedno nezado-
voljni, zdravstveni delavci pa po besedah sindikalnih voditeljev
še niso opustili misli na ponovno stavko. Ce vlada ne bi uresničila
danih obljub. Tudi zaradi tega ministrica za zdravstvo Katja Boh
ne sodi med popularne Slovence, so pa to še naprej, kot je poka-
zal slovenski politični barometer časopisa Delo, Janez Drnovšek,
Milan Kučan, Jelko Kacin, Janez Janša. Igor Bavčar, Dimitrij Ru-
pel, Ciril Zlobec in na osmem mestu Lojze Peterle.
RIM — Tam so se minuli
teden sestali na konferenci
člani Nata. Tudi tokrat so se
strasti med evropskimi drža-
vami razvnele. Že dolgo je
namreč jasno, da Anglija, ob
občasni asistenci Francije,
zadržuje dobre stike z ZDA
predvsem zato, ker napove-
duje ponovno okrepitev
Nemčije. Četudi njeni politi-
ki ne kažejo, da bi imeli kak-
šne druge načrte razen trdne,
samostojne in povezane
združene;- Evrope, ji evropski
tisk zelo*^ pogosto očita oži-
vljanje že iz zgodovine zna-
nih teženj. Kaže, da je zame-
njava Thatcherjeve pomenila
prej oddaljitev od združenja
Evrope kakor pa premik k
združitvi. Scenarij njenega
»odstopa« je takrat napove-
doval ravno obratno. Navse-
zadnje tudi obnašanje do Ju-
goslavije in posebej Hrvaške
ter Slovenije kaže, da v Ev-
ropski skupnosti hudo škri-
plje, saj je ne zganejo niti ti-
soči smrtnih žrtev v srcu Ev-
rope.
• • •
POLJSKA - Medtem ko
se v večini dežel pO volitvah
razvije neprizanesljiv boj za
oblast, na Poljskem po volit-
vah nihče noče sprejeti polo-
žaja prvega vladnega moža.
Lech VValensa se trudi, da bi
našel nekoga, ki bi našel par-
lamentarno večinsko podpo-
ro. V državi vse bolj tudi na-
rašča nezadovoljstvo zaradi
radikalne reformske politike
gibanja Solidarnost.
• • •
NEMCIJA - Konec mi-
nulega tedna je Nemčijo za-
jel val velikih protestov zo-
per izbruhe sovraštva in nasi-
lja do prišlekov. A hkrati z
njimi se je po Nemčiji poja-
vilo tudi nekaj shodov, ki so
proslavljali obletnice protiži-
dovskih pogromov v Nemči-
ji. Zaradi vse hujšega pritiska
azilantov na nemške meje se
vse bolj lomijo tudi kopja
okoli nove azilantske zako-
nodaje. Eni se zavzemajo za
njeno poostritev, saj zaradi
njene sedanje liberalne nara-
ve na nemške meje pritiska
kar polovica vseh, ki trkajo
na vrata držav evropske
skupnosti.
• • •
KAMBODŽA - Tja je ne-
davno prispelo 40 avstralskih
čet, ki naj bi pod okriljem
OZN nadzorovale mirovni
proces. V četah so predvsem
strokovnjaki za vzpostavlja-
nje komunikacij.
• • •
ITALIJA — Prvič po pora-
zu v drugi svetovni vojni je
Italija na nedavnem sestanku
Nata v Rimu dobila možnost
s svojo vojsko sodelovati zu-
naj svojih ozemelj. Prvi itali-
janski vojaki naj bi tako so-
delovali v okviru sil za hitro
posredovanje. Te bodo štele
100 tisoč mož, branile pa bo-
do državne meje in sodelova-
le v podobnih akcijah, kakr-
šna je bila zalivska.
• • •
KANADA — Toronto kot
sedež kanadske zvezne obla-
sti še vedno poskuša narediti
vse, da bi provinco Quebec
zadržal v Kanadi. Vlada je
namreč pred kratkim izdala
predlog zakona o gospodar-
ski združitvi, ki bi preprečil
razdrobljenost kanadskega
trga in preprečil recesijo.
Največ določil zakona je na-
menjenih discipliniranju in
centralizaciji odločanja, še
posebej pa je namenjena ta
poteza Quebecu. Njen pred-
sednik je že izjavil, da zvezni
predlog za njegovo provinco
ni sprejemljiv, ker je preveč
centralističen. Sicer pa prebi-
valci te province napoveduje-
jo, da se bodo na referendu-
mu, ki bo do 26. oktobra pri-
hodnje leto, izrekli za suvere-
nost province.	/ d. 1.
TEfffIiK - 14. november 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
ZANIMIVOSTI
MARIBOR - Mariborska
poslovalnica SDK je 9., 10. in 11.
oktobra za tolarje zamenjala kar
12 ton denarja. Zal niso objavili,
ali je v tej količini papirja večja
vrednost materiala ali nominacij-
ska vrednost valute.
ZAGREB - V Republiki Hr-
vaški so prepovedali uvoz starih
avtomobilov. Dovoljen je le uvoz
novih avtomobilov, za katere je
treba plačati 25 % carinskih daja-
tev, 16 % davkov ter 3 % promet-
nega davka. Vse skupaj torej kar
46 % nabavne cene.
UMA: UNICEF je pred krat-
kim sporočil, da v nahajališčih
zlata ob reki Madre de Dios v
Peruju nezakonito dela 6.000 lju-
di, med njimi največ otrok med
14. in 18. letom starosti. Otroci,
ki živijo v nemogočih življenj-
skih razmerah, bolehajo za tu-
berkulozo, anemijo in tropskimi
boleznimi. Njihov status je izred-
no podoben sužnjem v srednjem
veku.
TOKIO — Na Japonskem so
pred kratkim objavili pravila ob-
našanja japonskih dijakov. Vsak
učenec mora imeti na črni tuniki
navpično zavezano ovratno ruto,
ki ne sme biti daljša od 40 mili-
metrov. Ce dijak želi profesorju
zastaviti vprašanje, mora dvigniti
roko točno pod kotom 45 sto-
pinj. Ko vstopi skozi vrata, se
mora prikloniti, če se želi med
odmorom pogovarjati s sošolko,
mora od profesorja predhodno,
v pisni obliki, zaprositi za dovo-
ljenje. Če želi nekoga pozdraviti,
mora zgornji del telesa nagniti za
30 stopinj in v takem položaju
ostati vse dotlej, dokler mu uči-
telj ne dovoli, da se zravna.
BONN — Nemčija je bila do
sedaj edina država na svetu, kjer
_ hitrost na cestah ni bila omejena.
Zaradi velikega povečanja števi-
la mrtvih v prometnih nesrečahj
(28 odstotkov po združitvi obeh
Nemčij) so tudi v Nemčiji hitrost
vožnje omejili na 120 kilometrov
na uro. Nemčija ima približno 20
krat manj prometnih nesreč kot
Slovenija.
NOVA GVINEJA - Misijo-
narjem je uspelo prevzgojiti ne-
kaj Ijudožerskih plemen v vzhod-
nem delu Nove Gvineje. Odslej
ne bodo več jedli človeškega me-
sa. To pa jim ni uspelo pri ple-
menu Korovai, ker to pleme me-
ni, da s tem »ubijajo duh« so-
vražnika.
MEKSIKO - Reuter je spo-
ročil, da je mehiška policija v le-
tošnjem letu zaplenila več kot 35
ton kokaina in tako dosegla nov
svetovni rekord v tej dejavnosti.
Pred dnevi, sporoča omenjena
agencija, so mehiški policaji na
ameriško-mehiški meji zajeli 3,5
ton kokaina, ki je bil namenjen v
ZDA.
ŽENEVA — Reuter je objavil
lestvico desetih držav, kjer ljudje
največ varčujejo. Na prvem me-
stu je Japonska s 45 tisoč dolarji
na hranilno knjižico. Sledi ji Švi-
ca (okoli 20 tisoč dolarjev), na
zadnjem mestu pa je Nizozem-
ska z nekaj več kot 14 tisoč do-
larji. Izmed azijskih držav je na
tej lestvici le Singapur, ki je s
14,5 tosič dolarji zasedel deveto
mesto. Morda je najbolj zanimi-
va ugotovitev, da na lestvici ni
Amerike in Anglije.
LONDON: Reuter je objavil
trditev angleških astronomov, da
so prav Angleži prvi uporabili te-
leskop, s katerim so raziskovali
nebo. To se je zgodilo, pravi
agencija, 30 let pred tem, ko je
Galileo Galilei pogledal v itali-
jansko nebo.
V Ptuju boljši kot drugje
v Sloveniji
v zadnjem času smo slišali ve-
liko kritik na račun dela občin-
skih uprav za družbene prihod-
ke, zlasti še o njihovi neučinkovi-
tosti. Direktor ptujske uprave
Stanko Zavec takole odgovarja:
»Očitki - prebrali smo jih
lahko v dnevnem časopisju (De-
lo in Večer) - so bili predvsem v
tem, da je premalo obrtnikov pri-
javilo ostanek čistega dohodka.
V Ptuju je stanje bistveno druga-
čno in se razlikuje od republiške-
ga povprečja. Kazalci po odmeri,
ki smo jo opravili pred kratkim
za leto 1990, kažejo, da smo v
Ptuju boljši kot v Sloveniji. Od
270 obrtnikov obrtne dejavnosti
jih je negativni rezultat izkazalo
38,15 odstotka, v gostinstvu jih je
imelo izgubo 25,25, najbolj se re-
publiškemu povprečju približuje-
jo avtoprevozniki, negativni re-
zultat jih je imelo 53 odstotkov, v
trgovini pa jih je bilo z izgubo
37,10. Brez upoštevanja postran-
skih poklicev je negativni rezul-
tat izkazalo 38,69 odstotka obr-
tnikov, z upoštevanjem postran-
skih pa le 32,19 odstotka. Repu-
bliško povprečje je nekaj nad
60.«
Ali so ne glede na negativni re-
zultat obrtniki davek kljub temu
plačali?
»Da, tudi obrtniki, ki so bili
brez ostanka čistega dohodka, so
plačali davek. Po prejšnji zako-
nodaji so bili obdavčeni po pav-
šalnem davku.
V	obrtni dejavnosti je bil pov-
prečni davek 22.310 tolarjev, v
gostinski 12.513, v avtoprevozni-
ški 9360 in v trgovini 14.221 to-
larjev. Najnižje odmerjeni pav-
šalni znesek davka je bil 674 to-
larjev, najvišji davek, ki ga je
plačal ptujski obrtnik, pa
219.798 tolarjev.
V	letu 1991 glede na akontaci-
je davke za vse obrtne dejavnosti
znaša povprečno 11.106 tolarjev.
Položnice s to vsoto je prejelo
1062 obrtnikov.«
Kako redno ptujski obrtniki
plačujejo svoje obveznosti?
»Knjigovodsko stanje za me-
sec oktober izkazuje 85,2-odstot-
no povprečno izterjavo za vse
davke in prispevke. Tudi ta po-
datek je boljši od republiškega
povprečja.
Obrtniki se srečujejo z veliki-
mi finančnimi težavami. Plačil za
opravljeno delo ne dobijo tudi
po več mesecev, kar se odraža na
vlogah za odlog plačil. Letos
smo jih imeli že okrog 160; vsem
nismo ugodili, ker niso izpolnje-
vali zakonskih pogojev. Zakon
namreč pravi, da mora biti plača-
na realizacija v tem primeru bi-
stveno nižja od fakturirane.«
Kako je s plačilom zamudnih
obresti, ko gre za odlog plačil?
»Za znesek odobrenega odlo-
ga v času odloga obrtniki ne pla-
čujejo zamudnih obresti.« MG
Kmečka zveza o delu in težavah
l\a Martinov večer so se > Markovcih zbrali članice in člani upravnega odbora Slovenske kmečke zveze
— ljudske stranke. Martin je poleg drugega tudi znanilec konca kmetijske sezone. Kmetje so torej za letos
opravili na polju in znova je čas za pogovor o minulem in prihodnjem delu.
Tako so v ponedeljek ocenili
tudi živinorejsko razstavo v Ptu-
ju. Razstava je sicer v celoti
uspela, vendarle pa letošnje iz-
kušnje zahtevajo nekoliko druga-
čen organizacijski pristop, dolo-
čitev novega datuma in razmiš-
ljanje o tem, da bi razstavo razte-
gnili na dva ali več dni. Pri tem
so razpravljalci menili, da naj bi
razstava postala regijska ali celo
republiška. Spomnili so se na le-
ta po vojni, ko smo Ptujčani iz-
pustili iz rok takratno prireditev,
ki je prerasla v sedanji radgonski
sejem. Dokončnega dogovora,
kdaj in kje bo prihodnja živino-
rejska razstava, v ponedeljek ni
bilo, o tem bo potrebno še teme-
ljilo premislili in pretehtati šte-
vilna mnenja in predloge. Naj pa
bi se živinorejska razstava časo-
vno ujemala z razstavo dobrot
naših kmetij, tako bi se občina
predstavila na izviren in celovit
način. Skrb za organizacijo raz-
stave bodo tudi v prihodnje zau-
pali Obdravskemu zavodu, kme-
tijski šoli in občini — Sekretaria-
tu za kmetijstvo.
V ponedeljek so predstavili tu-
di osnutek prapora SKZ LS in
ptujske podružnice. Posebna ko-
misija bo poskrbela za njegovo
izdelavo, krajevni odbori naj pri-
čno akcijo zbiranja trakov in že-
bljičkov, kasneje pa bodo določi-
li datum in kraj posvetitve oziro-
ma razvitja.
Eden sklepov seje v Markov-
cih je, da bo četrti občni zbor
Kmečke zveze — ljudske stranke
21. decembra, prav tako v Mar-
kovcih. Glede na to, da je pred
vrati sezona izobraževanja kme-
tovalcev in kmečkih gospodinj,
so, tudi zaradi prisotnosti občin-
skega kmetijskega ministra, po-
tarnali nad pomanjkanjem sred-
stev. Od izvršnega sveta tako pri-
čakujejo poravnavo obveznosti
za prejšnjo in kakšen tolar več za
novo izobraževalno sezono.
JB
Uspele Martinove prireditve
Ptuj je še enkrat dokazal, da je
željan prireditev. Letošnje marti-
novanje, ki je ušlo iz tradicional-
nih okvirov in se razširilo na me-
stne ulice in trge, so občani in
gostje od drugod dobro sprejeli.
Društvi vinogradnikov ftuj in
Haloze sta še posebej zadovoljni.
Enajst proizvajalcev kakovostne-
ga vina je v Martinovih dneh na-
šlo stik s porabniki. Glede na do-
bre izkušnje prvega nastopa jih
bo mesto še videlo. Še v tem me-
secu se bodo pojavili na Katari-
ninem sejmu, decembra pa še na
novoletnem.
Turistično društvo Ptuj, ki se
je v imenu več organizatorjev
trudilo za kakovostno sejemsko
ponudbo, je proizvajalcem vina
»določilo« obvezno prodajo ma-
lice: domačega kruha, zaseke,
tunke . . . Tudi tako je želelo pri-
spevati h kulturi pitja in prepre-
čevati pijančevanje. Dobro so se
odrezale tudi članice aktivov
kmečkih žensk iz Levanjcev,
Sestrž in Stoperc, ki so prodajale
domači kruh. V treh dneh so ga
za med prodale več sto kilogra-
Ptujčani so željni kruha iz
domačih logov, zato vsako pole-
tje hodijo na Polenšak in dru-
gam, kjer se ponašajo s krušnimi
dobrotami.
V Martinovih dneh so najsta-
rejše mesto na Slovenskem obi-
skali tudi nekateri gostje iz Slo-
venije in Avstrije.
Martinovanje naj bi postalo
veliko in slovensko. Poleg kuren-
tovanja, festivala domače zaba-
vne glasbe, dobrot slovenskih
kmetij si bo Ptuj odpiral pot v
slovenski turizem in širše še z
eno prireditvijo. Vse ima dobe-
sedno na krožniku, le pravi pri-
stop manjka.
MG
Demokratska stranka
v netek na Ptuiu
Demokratska stranka izhaja iz programa Slovenske demokratične zveze, ki je bi! sprejet na 1. kongresu, dopolnjuje pa
ga z izhodišči, kijih terja življenje k samostojni in neodvisni Sloveniji. Oba glaina cilja majniške deklaracije — parlamentar-
no demokracijo in slovensko osamosvojitev — smo že dosegli in to dejstvo je izhodišče nadaljnjega dela Demokratske stranke.
Med njene prve naloge spada utrditev pluralističnosti
parlamentarne demokracije in utrditev nacionalne samo-
zavesti. Odslej moramo nacionalni ponos krepiti z razvi-
janjem državnih in drugih ustanov ter meddržavno uspeš-
nostjo, ne pa se zatekati k romantičnemu narodnjaštvu, ki
dostikrat izpričuje nacionalni manjvrednostni kompleks.
Demokratska stranka se bo-jiavzemala za enakopravnost
državljanov v Republiki Slote»iji, za prvenstvo državljan-
skih pravic in svoboščin ter podpirala vse tiste obhke de-
lovanja, ki na tak način krep??b državnost in nacionalno
samozavest.
Vzpostaviti je potrebno učinkovito pravno državo in
popraviti krivice, ki jih je zakrivil komunistični režim.
Slovenska država še ni pravno pristojna in upravno uspo-
sobljena država, saj nekatera vladna področja zaradi neu-
strezne kadrovske zasedbe in počasnosti niso naredila do-
volj.
V Demokratski stranki se bomo trudili, da bosta zares
zaživeli tako pravna kot socialna država. Za dosego tega
ne zadošča le politična, ampak tudi ekonomska demokra-
cija v skladu z zahodnoevropskimi standardi. Problem
denacionalizacije in privatizacije bi moral biti z ustrezno
zakonodajo že rešen in preprečeno bi moralo biti nenad-
zorovano prilaščanje.
Pomen privatizacije je v tem, da omogoči učinkovitejše
gospodarjenje in smotrnejše upravljanje proizvodnje. Pri-
vatizacija mora temeljiti na aktivnem lastniku, na vzpod-
bujanju podjetništva v malih, srednjih in velikih podjet-
jih. Ljudi ne smemo varati z malovrednimi papirji, priva-
tizacija mora biti odplačana (lahko tudi na daljši rok),
kajti le tako bomo dosegli pravo lastniško motiviranost,
odgovorni pristop no\i1i lastnikov k upravljanju podjetij
in nadzoru nad poslovodstvi.
Ko bo sprejet zakon, mora biti privatizacija odločna,
vendar postopna, kajti to je pot do tržnega preoblikova-
nja slovenskega gospodarstva in prestrukturiranja podje-
tij, kar bo zaustavilo naraščajočo brezposelnost in revšči-
no.
Ekonomija in ekologija se morata v bodočem razvoju
nujno prepletati in dopolnjevati. Končati je treba suro-
vinsko, energetsko, ekološko in zaposlitveno, se pravi de-
mografsko potratnost. Dograditi bo potrebno policentri-
čno razporeditev razvoja v večje število središč na podlagi
integralnega načrtovanja.
Davčna politika mora pospeševati dobičkonosno pod-
jetnost, skrajnosti pa naj obrzdajo ustrezne davčne stop-
nje. V prehodnem obdobju se bo Demokratska stranka
zavzemala za odpis dolgov preobremenjenih podjetij, za
zmanjševanje javnih izdatkov, zla^sti vojaških, in za preta-
kanje prihranjenega denarja v investicije. Potrebna je
centralizirana davčna uprava, moderna finančna policija
ter javna in komercialna revizija.
Naraščajoča brezposelnost je predvsem gospodarski in
ne socialni problem. Brezposelnih ne smemo prepuščati
socialnemu skrbstvu, marveč se bomo zavzemali za njiho-
vo čimprejšnjo ponovno zaposlitev, dodatno izobraževa-
nje in enakopravno vključevanje v družbeno življenje.
Socialna politika mora spremljati gospodarsko življe-
nje tako, da odpravlja skrajnosti in anomalije. Zagotoviti
je potrebno kvalitetno izobraževanje, ker je to najboljša
dolgoročna investicija. Prav tako je nujno spremeniti mi-
selnost o porabi in neprofitnih dejavnostih. Profitna stop-
nja je sorazmerno odvisna od skrbno načrtovanega dolgo-
ročnega vlaganja v izobraževanje in znanost. Znanost,
šolstvo, kultura in telesna kultura so najpomembnejše na-
ložbe. Z novo kulturno zakonodajo je treba omogočiti po-
polno ustvarjalno avtonomijo in enakopravnost vseh pro-
gramov, država naj bo pooblaščena le za upravljanje, ne
pa za odločanje in vodenje.
Javni vzgojnoizobraževalni zavodi naj bodo svetovno-
nazorsko nevtralni.
Pridite v petek, 15. novembra, ob 17. uri > Narodni dom,
kjer bomo na ustanovnem zboru dopolnili naš program in
vanj vgradili naše potrebe.	Za iniciativni odbor
Demokratske stranke
Ivan Lovrenčič
19. ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ
Znova nedokončano delo
Zbor združenega dela zadnje čase odmerja delovni čas ptuj-
ske občinske skupščine. V glavnem se ta po nekaj urah razide po
ugotovitvi, da zbor, ki naj bi v skupščini zastopal interese gospo-
darstva, ni več sklepčen. Občasno, tako vsaj je bilo v torek, pa se
zbor pojavi kot rešitelj. Tako predsednik skupščine kot izvršni svet
sta bila v precejšnji zagati ob ostrem nastopu Zelenih, ki so med
poslanskimi pobudami načeli vprašanje neizvajanja odlokov, ki
jih sprejema skupščina. Konkretno gre za odlok o obveznem sorti-
ranju in odvozu komunalnih odpadkov. Komunala bi morala v ta-
ko imenovani A coni to začeti že letošnjega maja, zdaj bi morali
smeti odvažati že s celotnega območja občine pa nič. Zeleni so
tako zahtevali ugotavljanje odgovornosti Komunale, ki naj bi ji
tudi na tem področju vzeli monopol in z javnim razpisom poiskali
drugega izvajalca, sedanje direkcije za cestno, stanovanjsko in ko-
munalno dejavnost in njenega predpostavljenega, celo odstop sa-
nitarne inšpekcije, ki kljub jasnim določilom odloka ne ukrepa
proti tistim, ki odloka ne izvajajo, pa so za to poklicani. Skupščini
pa so Zeleni nastavili ogledalo, naj se enkrat ozre vase in pomisli,
ali je njena naloga samo sprejemanje odlokov, ki jih potem nihče
ne izvaja.
Kot že rečeno, so precej zategnjeno zanko raztegnili poslanci
Zbora združenega dela in dali obtoženim možnost, da do nasled-
njega zasedanja zajamejo sapo. Ta tema bo namreč prihodnjič po-
sebna točka dnevnega reda. Ob nastopu Zelenih pa je postalo tudi
jasno, zakaj so želeli poslanske pobude kot točko spraviti na zače-
tek zasedanja, pa jim to ni uspelo. Ali pa je morda v tem grmu za-
jec. Sicer pa seje 19. skupno zasedanje začelo v temnih in hladnih
prostorih. V starem delu mesta namreč ni bilo elektrike. Poslanci
so nekaj časa sedeli v plaščih, pa so se hitro ogreli, če ne prej po-
tem, ko so jim ponudili kozarec vina. S tem je menda častil pred-
sednik v spomin na martinovanje ali pa morda minister za turi-
zem, saj so ga ponudili ob njegovi razpravi. Poslanci so namreč
sprejeli tudi smernice za razvoj turizma v občini Ptuj, pa tudi sta-
lišča in usmeritve ptujske kulture.
O PTT dejavnosti so na sejah občinske skupščine govorili že
večkrat, tokrat so sprejeli dopolnjene razvojne usmeritve, po kate-
rih naj bi bilo v občini Ptuj leta 1995 nad 23 tisoč telefonskih pri-
ključkov. Pri tem niso omenjali realnosti takega načrta.
Živahna razprava je bila ob informaciji o umiku jugoslovan-
ske vojske iz občine Ptuj in usodi njenih nekdanjih objektov.
Enotno stališče vseh je, da morajo preiti objekti v civilno rabo: za
izobraževanje, šport, delo mladih .. . Vojske Ptuj v prihodnje ne
želi, ker pa imamo 65 kilometrov nevarne južne meje, naj bo voj-
ska v zunanjih objektih. Recimo v Kidričevem, nekdo je ponudil
celo bodski grad, ki nas je že v zgodovini branil pred Ogri in Tur-
ki.
Sledila je razprava o problemih, ki jih prinašajo novi mejni
prehodi; predvsem problematično je v KS Zavrč. Nato o porabi
sredstev občinskega samoprispevka v zadnjih treh mesecih. Po-
slanci so podprli predlog odbora, da ta denar dobijo v skladu s
programom OŠ Cirkulane, zdraviliški del Ptujskih toplic in Ra-
dio-Tednik. Po nekaj formalnih odločitvah in volitvah se je zase-
danje končalo na že opisani način — po zaslugi Zbora združenega
dela.
J. Bračič
Govori se
... da v šoli pri Ljudskem vrtu
starši za raztrgane copate ne kri-
vijo več zgolj učencev. Sedaj tudi
kakšnega jeznega, sicer pojoče-
ga učitelja . . .
. . . da direktor drugega ptuj-
skega hotela ne potrebuje »go-
ril« za vlogo »vunbaciteljev«. Ni-
majo koga metati iz hotela, saj
gostje zaradi parkiranega mer-
cedesa tudi noter ne morejo . . .
... da se šolniki še zavedajo
pregovora: »Kar se Janezek na-
uči. . .« V eni šoli so pripravili
praznovanje svetega Martina, v
drugi so sklenili peljati otroke po
vinski cesti. »Auf hiks, deca!«
... da je lenarški župan nav-
dušen nad Borštnikovim sreča-
njem, posebno nad dvakratno
predstavo Hlapcev. Pa je dal go-
spod poklicati šolmoštre v žup-
nišče in jim dal lekcijo o času in
načinu verouka: »Naj se zgodi
moja volja, amen!«
. . . da smo Ptujčani nori na
vrste. Čakamo na banki, čaka-
mo pri zdravnikih. Čakali smo
tudi na martinovanju. Najprej
na kozarec in nato še na moštek.
Le na sklanjanje čez plot in riga-
nje ni bilo treba čakati. Tudi ča-
sa ni bilo . . .
w
Vinoteka Zabiča
Ptujska opekarna Opte je na sam dan Martina obogatila ponud-
bo v svoji trgovini na Slovenskem trgu. Doslej so bili na voljo pred-
meti iz keramike, spominki in v zadnjem času vinotekarji. Od pone-
deljka je mogoče kupiti tudi kakovostna slovenska vina. Tako Ptuj
dobiva prodajalno, ki bo izpolnila želje številnih turistov in drugih, ki
cenijo žlahtna slovenska vina.	nj v.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
Komisija za priznanja
in odlikovanja
Komisija za priznanja in odlikovanja Skupščine občine Ptuj
vzpostavlja evidenco prejemnikov priznanj in odlikovanj.
Komisija ima do sedaj zbrane podatke o prejemnikih tehle pri-
znanj in odlikovanj:
—	odlikovanja SFRJ
—	priznanja občine Ptuj
^ priznanja družbenopolitičnih organizacij in
—	priznanja, ki so jih podelile občinske zveze družbenih orga-
nizacij in društev
za obdobje po letu 1945.
Ker želi komisija v evidenci zajeti vsa priznanja, ki so jih prejeli
občani občine Ptuj pred letom 1945 in po letu 1945,
POZIVA
občane občine Ptuj (nosilce priznanj ali njihove dediče), da to z
dokazili sporočijo sekretarju Komisije za priznanja in odlikova-
nja Skupščine občine Ptuj, Trg mladinskih brigad 1/1, soba št.
18, najkasneje do 31. decembra 1991.
Na osnovi vzpostavljene evidence prejemnikov priznanj in odli-
kovanj bo izdelana KNJIGA PREJEMNIKOV PRIZNANJ IN
ODLIKOVANJ.	Predsednik komisije za
priznanja in odlikovanja
Skupščine občine Ptuj
VOJTEH RAJHER, s. r.
4 — OD TU IN TAM
14. november 1991 - TEIUVIK
OD Apač ...
Ce bi gledali na geografsko razdaljo med Apačami in Župečjo va-
sjo, potem v tem stolpcu ne bi prišli daleč. Vasi smo namreč izbrali zato,
ker sta po abecednem vrstnem redu prva in zadnja, mi pa v tej rubriki
želimo zapisati vse od A do Ž., kar se v naših ptujskih krajih dogaja.
Uradnega in neuradnega, lepega in nečednega ...
Lažje nam bo, če nam boste v oblikovanju pomagali tudi vi. Samo za-
vrtite našo telefonsko številko (771-226) — dodajte, da imate sporočilo
za rubriko Od Apač do Župečje vasi, in nam zaupajte, kaj vas v vašem
kraju najbolj žalosti, pa tudi kaj je pri vas zanimivega in hvale vredne-
ga. Upamo, da boste sodelovali z nami!
TEDMK
BLlDINA — Lepo jesensko vreme veseli predvsem prebivalce na-
selja med Rogoznico in Ptujskim jezerom. Takoj ko se bodo pričele
padavine, se bodo pričele njihove težave. Kljub temu da je bilo jezero
zgrajeno že leta 1976 in da so že od takrat naprej v bližnjih hišah ved-
no poplavljene kleti in klub temu da je njihov poslanec g. Šibila zelo
glasen, jim ni uspelo vsega skupaj premakniti niti za centimeter. Pro-
blem je samo v nekaj odvodnih jarkih in v kanalizaciji. Želimo jim
čim manj padavin.
TEDNIK
CIRKOVCE — Uporni, kakor so, so Cirkovčani takoj posredo-
vali, češ da podatek o njihovi domnevni želji po priključitvi v mari-
borsko občino nikakor ne drži. Oni bodo namreč ustanovili svojo ob-
čino. Naj jim zaupamo, da bodo zato morali imeti vsaj 3 tisoč prebi-
valcev in jim svetujemo, da čimprej kaj naredijo za to. Tega števila
namreč ne dosegajo. Ker pa so prebrisani, bodo najbrž poskušali na-
govoriti tudi katero od sosednjih vasi. Pomagalo bi tudi to, če bi cir-
kovški fantje domov priženili dekleta iz bližnjih krajev.
TEDNIK
DESTRNIK — Tam bo v nedeljo svečano. Na tem najvišje nase-
ljenem vrhu v Slovenskih goricah bodo namreč posvetili prenovljeno
cerkev sv. Urbana. Povabili so veliko uglednih gostov, cerkev pa bo
posvetil dr. Franc Kramberger.
Sicer pa je prebivalce te vasi še vedno najbolj groza ob misli, da
nihče še ni preklical predloga o tem, da naj bi v glinokopu Janežovci
zgradili občinsko odlagališče komunalnih odpadkov.
TEDNIK
DORNAVA — Nekateri prebivalci te vasi se bojijo, da se bo nji-
hov kraj preimenoval v Dornavo pri Solidu. Sponzorja krajevnega
razvoja bi, kljub samoprispevku, potrebovali. Upajo, da bo njihov
razvoj poslej soliden. Nekaj neurejenih zadev pa naj Solidu kar sedaj
položimo na dušo: asfaltiranje krajevnih cest, neurejen center kraja,
problemi z vodami Pesnice in Rogoznice, na katerih ni več nekdanjih
zapornic, kraj za zbiranje mladih, ki ni gostilna .. .
TEDNIK
GORIŠNICA — Tamkajšnja lokalna vlada je nekaj časa kar do-
bro služila z visokimi najemninami za dvorano. Še vedno pa se tam
ukvarjajo z uganko, kako bi pridobili pločnik ob magistralki, ki vas
ločuje v dva dela. Najbolj trpijo šolarji in starejši, pa tudi gospodinje,
saj je trgovski center na vzhodni strani vasi. O tistih onkraj Pesnice pa
■ boljše, da niti nič ne pišemo. Nimajo vodovoda, ne telefona, ne ureje-
nih cest. Pridružili bi se najraje kar ormoški občini.
TEDNIK
GRAJENA - Po kakovosti ceste, po kateri prideš k njim, so go-
tovo na nerazvitem območju občine. Pred leti so se trkali po prsih, ka-
ko je mogoče z malo denarja narediti veliko, njihova cesta pa je sedaj
neverjetna kombinacija asfaltnih zaplat in lukenj. Toda niti to ni pre-
pričalo cestarjev, da bi letos njihovo cesto uvrstili v prioriteto. O nji-
hovih vodnih špetirih že dolgo nismo ničesar slišali. Ne vemo, ali za-
to, ker je njihova prezaposlena krajanka vodila kar dva občinska sek-
torja in ni želela imeti težav s svojimi inšpektorji, ali pa so se sosedski
odnosi znova poboljšali.
TEDNIK
JURŠINČI — Tamkajšnji dom trsničarjev in drevesničarjev ima
v sebi nekaj magičnega. Vedno, kadar v njem govorijo o trti in vinu, je
soba nabito polna. Morda bi gasilci, ki imajo težave s članstvom, mo-
r^.)' razmisliti, da bi se namesto z vodo pričeli ukvarjati z vinom.
(JOS)
TEDNIK
LOVRENC na Dravskem polju — Prebivalci in prebivalke tega
kraja so zelo zadovoljni z novim župnikom. Je mlad, simpatičen, zani-
ma ga kmetijstvo, rad dela na polju . . . Otroci ga imajo radi malo
manj, ker je strog pri verouku in jim daje domače naloge.
TEDNIK
POLENSAK — Zelo domiseln poslanec tega kraja je v ptujski
skupščini takole argumentiral zahtevo po gradnji sekundarnega vodo-
vodnega voda: »Ali ni bolje zgraditi sekundarnega voda, kot pa vse
poletje z gasilskimi cisternami voziti k narn vodo?«
TEDNIK
VIDEM — Prebivalci tega kraja obveščajo komunalno podjetje
Ptuj, da delna zatemnitev njihovega kraja ni več potrebna, ker je voj-
ne konec. Prosijo jih, naj razsvetljavo prižgejo, popravijo svetilke, po-
stavijo tisti dve, ki sta podrti . . . Ce ne, pa naj jim vrnejo denar, ki ga
dobijo za vzdrževanje razsvetljave. V kraju imajo dovolj mojstrov, ki
obvladajo osnove električarstva.	Darja Lukman
Martinovi učenci v Juršincih.
... DO ZuPEČJE VASI
Odgovor izvršnega sveta Slovenije
Aktiv sindikalnih aktivistov ZSSS Ptuj je na delovnem zboru 2. septembra letos sprejel do-
kument »Socialna resničnost in položaj delavcev in upokojencev«. Dokument je bil poslan pristoj-
nim organom > republiki, > celoti pa je bil objavljen tudi v Tedniku. Konec oktobra je ptujski
aktiv sindikalnih aktivistov prejel obširen pisni odgovor od izvršnega sveta Skupščine Republike
Slovenije. V njem izvršni svet prepričljivo odgovarja na vseh osem točk predlogov in zahtev. !Sa
kratko navajamo vsebino odgovorov.
Izvršni svet je že v začetku letošnjega leta
pripravil socialni program, ki opredeljuje
okvir in instrumente za njegovo izvajanje.
Posebni del sestavljajo socialni programi za
posamezna področja družbenih dejavnosti
(naštetih je 9 področij). Skupščina R Sloveni-
je je program obravnavala in sprejela na se-
jah zborov 7. marca letos.
Glede zahteve, da je treba izdelati program
in usmeritve gospodarske politike, odgovar-
jajo, da vlada in skupščina tak program pri-
pravljata v okviru osamosvojitvenih nalog.
Sprejem tega dokumenta je neposredno ve-
zan na uresničitev samostojnosti. Vlada bo
sprejela tudi stabilizacijski program za razre-
šitev krize v daljšem časovnem obdobju. To
bo kratkoročno povzročilo še večje zaostri-
tve. Ob tem nastajajoče probleme bo vlada
reševala v okviru sprejetega socialnega pro-
grama in razpoložljivih sredstev.
Na zahtevo, da se delavcem in upokojen-
cem mora omogočiti soupravljanje, je nave-
deno, da bo v skupščina Zavoda za zdrav-
stveno zavarovanje Slovenije 45 članov, od
teh 20 predstavnikov delodajalcev in 25 pred-
stavnikov zavarovanih oseb, pri tem upošte-
vajoč tudi upokojence in posamezna območ-
ja Slovenije. Upravljalski organ Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo
imel 40 članov, od tega jih bodo polovico
imenovali predstavniki zavarovancev, sindi-
kati, organizacije upokojencev in delovnih
invalidov. V pripravi je tudi zakon o sodelo-
vanju delavcev pri upravljanju.
Izvajanje kolektivnih pogodb je v letoš-
njem letu omejeno z določili intervencijskega
zakona o osebnih dohodkih. Ce so rezultati
poslovanja boljši, je to razliko možno tudi iz-
plačati. Aktivnost sindikata mora biti usmer-
jena tudi v izboljšanje organizacije dela in
iskanje novih programov, ker le-to zagotavlja
boljši položaj delavcev. Kolektivna pogodba
za področje negospodarskih dejavnosti pa je
bila že podpisana 27. septembra.
Izvršni svet Slovenije je imenoval delovno
skupino, ki pripravlja nov stečajni zakon. Ta
bo upošteval vsa moderna izhodišča evrop-
ske in ameriške zakonodaje s tega področja.
Vseboval bo tudi določbe o možnosti preo-
blikovanja podjetij pred uvedbo stečaja, s či-
mer naj bi zagotavljali tudi večjo socialno
varnost zaposlenih v takih podjetjih.
Glede zajamčenih osebnih dohodkov bo
izvršni svet sprožil postopek določitve nove-
ga zneska zajamčenega osebnega dohodka,
vendar država ne more in ne bo mogla zago-
tavljati njegovega izplačila. To je obveznost
podjetja in ne vlade.
V zakonu o zdravstvenem varstvu in zava-
rovanju bo tudi zagotovljeno, da bodo zdrav-
stvene storitve za bolnike z nizkimi dohodki
v celoti financirane od Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje.
Najobširnejši je odgovor na opozorila gle-
de izvajanja stanovanjskega zakona. Pri tem
je posebej poudarjeno, da izvajanje stano-
vanjskega zakona v ničemer ne slabša social-
nega položaja delavcev in upokojencev z niž-
jimi dohodki — imetnikov stanovanjske pra-
vice v družbenih stanovanjih. V nadaljevanju
podrobneje razčlenjuje pravice, ki jih zakon
daje imetnikom stanovanjske pravice, vklju-
čno s socialnimi korektivi.
Če drugo ne, je pohvale vredno vsaj to, da
se je nekdo potrudil odgovoriti na predloge
in zahteve.
F. Fideršek
Sladkorni bolniki
niso sami
Slovenski diabetiki si zelo prizadevajo, da bi imeli svoje mesto v
novi zdravstveni zakonodaji. Pripravljalci osnutkov novih zakonov so jih
sicer obšli, pod težo številnih konkretnih predlogov pa naj bi prišlo do
sprememb, obljubljajo v zdravstvenem ministrstvu in drugih okoljih, je
na pogovoru s sladkornimi bolniki v ptujskem domu upokojencev pove-
dal Alojz Čuček, član predsedstva Zveze društev za boj proti sladkorni
bolezni Slovenije. ISajveč bo odvisno od parlamenta, zato so diabetiki
svoje stiske in težave predstavili poslancem, napisali pa so tudi odprto
pismo javnosti. Hkrati s predlogi za spremembo zdravstvenih zakonov
so predlagali spremembe zakona o prometnem davku. Osnova zdravlje-
nja sladkorne bolezni je dieta, živila za zdravo prehrano pa so od drugih
dražja za petdeset in več odstotkov. Diabetiki zahtevajo nižje prometne
davke na ta živila. Kaže, da bodo uspešni, saj odgovorni njihovo pobudo
sprejemajo. Poseben skupščinski odbor bo odločil o višini prometnega
aavka na živila za zdravo prehrano.
Na pogovoru v domu upoko-
jencev v Ptuju, kjer skrbijo za
več deset sladkornih bolnikov,
so tudi povedali, da če že vstopa-
mo v Evropo, se moramo zgledo-
vati tudi po njeni skrbi za slad-
kornega bolnika. Svetovne do-
sežke je potrebno prenesti v naše
okolje. Analize konference o
sladkorni bolezni v Italiji govori-
jo o tem, da so z uvajanjem pre-
ventive v evropskih državah do-
segli zavidljive uspehe v zdra-
vljenju. Za tretjino se je zmanjša-
la slepota pri sladkornih bolni-
kih, manj je amputacij spodnjih
okončin in manj je tudi ledvičnih
bolnikov. Ti dosežki naj bi bili
zgled tudi za Slovenijo, ki pa za
zdaj ne kaže pretirane skrbi za
sladkorne bolnike, prav tako so
ji malo mar hude posledice ne-
spametnih odločitev.
V	ptujskem domu upokojen-
cev po besedah direktorice Kri-
stine Doki in glavne sestre Mari-
ce Zobec vzorno skrbijo za slad-
korne bolnike. Da ne gre za la-
stno hvalo, so potrdili tudi sami
bolniki, ki jesen življenja preži-
vljajo v tej ustanovi. Predstavni-
ki ptujskega društva diabetikov
Alojz Cuček, tajnica Rozalija Vu-
čak, višja medicinska sestra Dra-
gica Polanec in Adolf Breznik so
se jim za njihova prizadevanja
toplo zahvalili..
Ptujsko društvo sladkornih
bolnikov je med najboljšimi v
Sloveniji. Svojo pripadnost član-
stvu kaže na vsakem koraku, so v
stalnem stiku z njimi ter skušajo
po najboljših močeh reševati nji-
hove socialne in ekonomske te-
žave. V ptujski in ormoški občini
je že okrog štiri tisoč sladkornih
bolnikov, v društvu pa jih je
aktivnih okrog 1100. Njihov so-
cialni in ekonomski položaj je
kritičen, okrog 77 odstotkov jih
živi na meji socialnega brezna.
Ni treba biti strokovnjak, da
ugotoviš, da gre za katastrofalno
stanje, ki bi lahko bilo še hujše,
če bi v parlamentu sprejeli pri-
pravljeno zdravstveno zakonoda-
jo, ki želi ukiniti dosedanje pra-
vice sladkornih bolnikov.
V	oktobru, mesecu boja proti
sladkorni bolezni, so ptujski dia-
betiki pripravili več aktivnosti.
Že po tradiciji so obiskali najte-
žje bolnike in jih skromno obda-
rili. Srečanja z njimi so bila prisr-
čna, a hkrati so opozorila na vso
težo razmer, v katerih živijo.
Neža Habjanič iz l^uja si je ob
obisku članov društva diabetikov
»razvezala dušo«. Živi v skup-
nem gospodinjstvu z dvema si-
novoma in ima pet tisoč tolarjev
pokojnine. Težko shaja, ob kopi-
čenju bolezenskih težav izgublja
pogum. Še najbolj jo jezi to, da
ni nekaterih zdravil; kaj pomaga,
če hodiš k zdravniku, zdravil pa
potem ne dobiš, pravi.
Kolikor bolnikov, toliko
zgodb in vsaka je pretresljivejša
od druge. Franc Malek iz Doliča
se zdravi z insulinom. Zaradi bo-
lezni je obsojen na sedenje, dela-
ti več ne more. Bolna je tudi že-
na, zanju skrbita sin in hčerka.
Prejema invalidsko pokojnino,
okrog 3500 slovenskih tolarjev.
Srce je presunjeno ob nasled-
nji nevsakdanji zgodbi. Kari Šo-
štarič iz Gabrnika je bolnik že
skoraj dvajset let. Po mamini
smrti je skrb zanj prevzela bra-
trančeva družina — Ana in Jože
Novak. V dispanzerju za slad-
korne bolnike so povedali, da so
takšni primeri izredno redki.
Človek v prvi vrsti skrbi zase, te-
žave drugih so mu običajno tuje.
V novem okolju se je Karlovo
zdravstveno stanje izredno iz-
boljšalo. Dobro počutje in obču-
tek nesebične skrbi sta naredila
svoje. Ko bi bilo takšnih zgodb
še več!
Čisto drugače je v Dobrini,
kjer živi Marija Hohnjec s sestro
Terezijo Kopše. Obe bi potrebo-
vali dnevno oskrbo. Sorodniki in
sosedje jima pomagajo, kolikor
morejo, vendar je to premalo.
»Nisva več za nobeno rabo, se-
daj se maževa samo še z božjo
mastjo,« pravita. V hiši je toplo
in čisto, a pravega vzdušja ni.
Marija in Terezija sta še zmeraj
polni optimizma, drugega kot
zdravja si ne želita. Skromnosti
sta vajeni že od mladih nog, se-
daj na starost pa se ji ne moreta
ogniti, z 2750 oziroma 3700 to-
larji razkošja ni. Besede so sko-
pe, z njimi se ne da opisati vseh
stisk sladkornih bolnikov. Škoda
le, da jih ne poznajo odgovorni.
Najbolj boli to, da o čisto stro-
kovnih zadevah razpravljajo
amaterji, ki si na takšen ali dru-
gačen način nabirajo politični
kapital ne oziraje se na stiske
majhnih ljudi.	MG
Sporočilo pokopališča
Priimki na nagrobnikih poko-
pališča nam kažejo izvor prebi-
valcev mesta. Na Ptuj so se v
16. stoletju priselili številni itali-
janski mojstri, ki jim je mesto
nudilo dober zaslužek. Tako so
se ohranili tuji priimki na na-
grobnikih, pri tem pa lahko šteje-
mo nemške priimke za »doma-
če«, ker je mestno prebivalstvo
bilo po nacionalni strukturi v ve-
čini nemško. V času protirefor-
macije so se iz nemške dežele
priselili tudi številni cehovski
mojstri. Tuje priimke imajo po-
leg italijanskih gradbenikov
(Celloti) tudi padli vojaki prve
svetovne vojne.
Na mestnem pokopališču so
ohranjeni nagrobniki umrlih, za
katere lahko danes v arhivskih
virih najdemo veliko pričevanj o
njihovi trgovski, kulturni, obrtni
ali kakršnikoli drugi aktivnosti,
medtem ko je zelo malo osebno-
sti, ki so pokopane na našem po-
kopališču, danes poznanih Ptuj-
čanom.
Pri vhodu na pokopališče je
nagrobnik Johanna Michaela
NVutmanna, ki je bil pekovski
mojster, že na začetku tega stole-
tja pa je to vedelo le malo ljudi.
Umrl je 15..januarja 1799. leta v
50. letu svoje starosti. Zdi se, da
je nagrobnik del večje kompozi-
cije.
Behrbalk Leo (1844-1919) je
bil ptujski lekarnar, Simon Hut-
ter pa podjetnik in tovarnar.
Leta 1750 je bil v Viresdorfu
na Koroškem rojen Johann Win-
kler, ki je vpisan v knjigo ptuj-
skih meščanov 27. julija 1786.
Na Ptuju je bil pivovarnar, umrl
je leta 1833.
Ptujski hotelir Franz Osterr-
berger je vpisan v meščansko
knjigo leta 1879, kjer najdemo
tudi Johanna Forsta, ki je bil me-
sar (mesar je tudi NViesenstein).
Lepo izdelan spomenik z grobni-
co ima ptujski kamnosek Georg
Murschetz, ki je v knjigo mešča-
nov vpisan leta 1855. Njegove
oglase najdemo v Pettauer Zei-
tung (Ptujski časopis je izhajal
od leta 1878 naprej).
Mestni notar Carl Filaferro
(omenja se kot notar v Pettauer
Zeitung II. 12. 1898) je bil rojen
leta 1797, umrl pa leta 1920. Prav
čudno je, da je mož dočakal to-
likšno starost, namreč 123 let.
Ker je na nagrobniku napis dru-
žine Filaferro, pod njim pa ime
omenjenega plemenitega
»ritmojstra« (čin stotnika ali ko-
njeniškega stotnika), si lahko
njegovo zavidljivo starost razla-
gamo na več načinov. Mogoče je.
da je z letnico 1797 mišljen zače-
tek družine (morda njihov pri-
hod na Ptuj), morda gre za celot-
no družino Filaferro, morda je to
napaka kamnoseka ali pa je no-
tar resnično dočakal tolikšno sta-
rost.
Napisi na nagrobnikih so v
prejšnjem stoletju na splošno po-
vsod zelo skromni. V 20. in 30.
letih tega stoletja se na nagrobni-
kih, ki so severno od centralnega
dela ločeni s potjo, napisi v slo-
venščini, medtem ko so v istem
času v centralnem delu, kjer so
pokopani ljudje iz višje socialne
strukture, nemški. Verzov Gre-
Ob obzidju pokopališča, kjer so
razvrščene grobnice ptujskih ve-
ljakov, je na grobnici Bratkoviča
lep relief sidra — simbola upanja
na vstajenje.
gorčiča in drugih pesnikov, ki so
na nagrobnikih drugih pokopa-
lišč, na Ptuju ne najdemo. Na-
grobni napis Viktorju Skrabarju
(1877-1938) je dala zapisati nje-
gova žena v latinščini.
Nič manj pomemben od osta-
lih Ptujčanov ni bil Ferdinand
Reisp, rojen 1818, umrl leta
1898. Bil je ptujski kronist in
zgodovinar, leta 1858 pa je izdal
svoje najznamenitejše delo:
»Ptuj, najstarejše štajersko me-
sto« (dve knjigi, hrani Zgodovin-
ski arhiv Ptuj).
(Nadaljevanje prihodnjič)
Irena Benedičič,
Zgodovinski arhiv Ptuj
Skupaj k istemu cilju
Ta cilj je učinkovitejša pomoč pomoči potreb-
nim. In to so trenutno na prvem mestu begunci s
kriznega območja iz sosednje Hrvaške in drugače
socialno ogroženi. Da bi lahko bila resnično učin-
kovita, so bili na posvetovalni sestanek ptujskih
KARITAS povabljeni tudi predstavniki Centra za
socialno delo in Občinske organizacije Rdečega
križa. Skupna ugotovitev je, da bomo skupaj lah-
ko učinkovitejši in da bo naša skrb lažje dosegla
vse, ki so na tak ali drugačen način naše pomoči
potrebni. Skupaj bomo tudi lažje pr^rečili zlora-
be. ki bi nastale pri delitvi pomoči. Čeprav je po-
slanstvo Karitas pomagati vsem, ne glede na izvor
njihove socialne stiske, smo se dogovorili za nasta-
vitev evidence razdelitve hrane z enim samim na-
menom, da bodo dobili pomoč tisti, ki so do nje
upravičeni, kajti edino tako je pošteno do daroval-
cev.
S strani predstavnikov Karitas sv. Ožbalta je bil
izpostavljen problem prostorske stiske, ki kliče po
čimprejšnji rešitvi, da bi lahko delo in poslanstvo
Karitas teklo nemoteno naprej oziroma da bi se
dejavnost lahko še širila. Z oblačili in hrano, ki je
bila zbrana ob akcijah in ki še vedno prihaja, so
dobesedno zatrpani vsi razpoložljivi prostori žup-
nišča sv. Ožbalta, zato bi več kot nujno potrebova-
li prostor za skladiščenje. Navzoči smo bili mne-
nja, da bi lahko bil prostor za vsaj začasno rešitev
prostorske stiske del vojaških skladišč na Potrčevi
cesti. Ta primernost se izraža iz več vidikov, pred-
vsem pa zaradi bližine delilnega mesta, namemb-
nosti prostora . . .
Brez dvoma je Karitas s svojo dosedanjo dejav-
nostjo upravičila svojo ustanovitev. Zagnanost lju-
di, ki delajo v njej, in širokosrčnost vseh, ki jim ni
vseeno ob stiski soljudi, daje garancijo za prihod-
nost. Žal bo pomoči potrebnih vedno več in le z
razumevanjem soljudi bomo stiske lahko blažili.
Maks Menoni
TEDNIK	^^^^
OD TU IN TAM - 5
Za mladino lahko zdaj storim veliko več
Danica ŠtarkI, diplomirana pedagoginja, je bila do nedavnega v svetovalni službi Srednješolskega centra
v Ptuju, od 15. julija 1991 pa je ravnateljica Doma učencev v Ptuju. Še vedno ostaja pri delu z mladimi, ki pa
ni več tako neposredno, čeprav sama pravi, da lahko kot ravnateljica naredi zanje še veliko več. Pedagoško
znanje in izkušnje ji pridejo prav tudi v Domu učencev, delo pa je vseeno zelo, zelo drugačno. Skrbeti mora ne
samo da bi dom nadomestil domača ognjišča otrok, ki bivajo v njem, po čustveni strani, ampak tudi za kurja-
vo, za streho, kaj dati v lonec, kako povezati konec s koncem ob polovični zasedenosti doma in spremembah, ki
napovedujejo, da je tudi v tem zavodu po normativih, ki prihajajo iz republike, preveč ljudi, za življenje v domu
pa...
Kaj vas je najbolj presenetilo,
kaj je bilo tisto nepričakovano, ko
ste prevzeli ravnateljevanje v Do-
mu učencev?
Danica ŠtarkI: Najbolj nepri-
čakovano je bilo to, da je tako
malo zaposlenih pri vzgojnem
delu. Glede na število učencev,
ki so v domu — v mislih imam
osnovnošolce — sta po normati-
vih predvidena dva vzgojitelja na
vzgojno skupino. Enako je pri
srednješolcih. To me je zelo pre-
senetilo in v začetku sem imela
hude težave pri pripravi urnikov,
da bi bile pokrite vse vzgojne
skupine, da bi bili vsi otroci vo-
deni res tako, kot si želimo. Če
želimo dober dom, dobro vzgoj-
no ustanovo, kjer se bo v resnici
nekaj dogajalo, da bodo starši,
otroci, šola zadovoljni, je potreb-
no imeti dovolj vzgojnega kadra
— in tega ni bilo, to me je prese-
netilo.
Dom ima 240 ležišč, v letoš-
njem šolskem letu pa živi v njem
57 srednješolcev in 47 osnovnošol-
cev, učencev, ki obiskujejo Osno-
vno šolo Ljudevita Pivka. Kje
iskati vzrok, da dom ni polno za-
seden?
Danica ŠtarkI: Ne bi bilo
prav, če bi rekla, da ni urejena
štipendijska politika, saj ima
učenec, ki biva v domu in ima
štipendijo iz združenih sredstev,
dodatek za bivanje v domu. To
je zelo dobro urejeno, saj lahko
učenec s to štipendijo in dodat-
kom plača stroške doma, v kate-
re so všteti nočnina, zajtrk, kosi-
lo, večerja in vzgojno delo, torej
ne samo oskrba in varstvo, am-
pak tudi vzgojna dejavnost, po-
moč pri učenju. Vzrok nezasede-
nosti doma, mislim, da je bolj v
miselnosti sami, ki je med sred-
nješolci, saj so rajši doma, četudi
se vsak dan vozijo 40, 50 kilome-
trov v eno smer, ker če so v do-
mu, niso doma . . .
Koliko stane bivanje v domu?
Danica ŠtarkI: Cena se uskla-
juje vsak mesec, določijo jo v re-
publiki in je za vse domove v
Sloveniji enaka. Vsak dom pa
ima to ceno možnost znižati ali
zvišati do 10 odstotkov. Trenut-
no je to 5.700 tolarjev.
Učenci, ki gredo v petek po-
poldne domov in se vračajo v ne-
deljo popoldne oziroma v pone-
deljek pred poukom, plačajo
oskrbnino okrog 4.000 tolarjev,
saj jim odštejemo stroške hrane
in plačajo le režijo! Učenci, ki bi-
vajo v domu v Ptuju, imajo tudi
možnost, da v času prakse ali bo-
lezni lahko en dan prej odjavijo
obroke hrane, kar v drugih do-
movih v Sloveniji ni mogoče. Tu-
di to je eden od načinov, kako si
pridobiti učence za bivanje v do-
mu, saj se zavedam, da je denar
hud problem . . .
Kaj s prostimi kapacitetami do-
ma?
Danica ŠtarkI: Trenutno ima-
mo v domu poleg 5 vzgojnih sku-
pin še 17 prebežnikov iz Hrvaške
— imeli smo jih precej več, pa so
se mnogi že vrnili domov — in še
štiri, ki so na začasnem stanova-
nju pri nas — dve zdravnici, fi-
zioterapevtko in profesorico slo-
venščine. V začetku septembra je
bil velik pritisk, da bi sprejeli v
dom delavce, ki trenutno delajo
v Ptuju. Vendar se nismo odločili
za to, ker sem prepričana, da mo-
ra dom postati center, kjer se bo
odvijalo življenje za mladino, v
katerem bodo tekli programi za
vzgojo in izobraževanje. Dom ni
prostor, kjer bi nekdo imel sta-
novanje, da pa bi s tem kaj pose-
bej zaslužili, pa tudi ne gre, saj je
nemogoče postaviti višje cene
najemnine, kot so drugje, tako
da od tega ni nekega zaslužka.
Koliko je lahko Dom učencev
dom oziroma nadomestni dom?
Danica ŠtarkI: Pri nas gre za
dve populaciji učencev, srednje-
šolce in osnovnošolce, kar zahte-
va dva povsem različna progra-
ma njihovega bivanja v domu.
Osnovnošolci so razdeljeni v 3
vzgojne skupine, odvisno pač,
kateri razred obiskujejo, katere
vrste motnja je pri otroku prisot-
na, ker gre za učence šole s prila-
gojenim programom. Skupine se
same odločijo, kaj bodo delale v
kakšnem tednu, skupaj z vzgoji-
teljico pripravijo program, v
okviru katerega so tudi učne ure.
Na dve vzgojni skupini je še ena
dodatna vzgojiteljica, ki pomaga,
kadar je vzgojiteljica v skupini
zaposlena z enim ali dvema
učencema; takrat tretja zaposli
druge otroke s programi likovne,
telesne, glasbene ... vzgoje.
Za domačnost moramo skrbeti
predvsem prek našega odnosa
do otroka. Res, da bomo zdaj na-
bavili zavese, da smo kupili bolj
»domačo« posteljnino, da bomo
opremo v sobah popestrili z bla-
zinami, prtički, vazami, ki jih bo-
mo naredili pri ročnodelskem
krožku, otrokom dovolimo, da si
v sobah obesijo plakate, si uredi-
jo prostor po svoje, podobno kot
doma.
Z osnovno šolo Ljudevita Piv-
ka zelo dobro sodelujemo., uskla-
jevali smo se že pri sestavi urni-
kov, enkrat mesečno pa se tudi
srečujemo, kar je za otroke seve-
da zelo dobro, saj informacije
med domom in šolo nenehno te-
čejo. Ob večerih imamo literarno
delavnico, poslušamo radio, be-
remo knjige, se igramo. Poskuša-
mo omejiti gledanje televizije še
posebej za nižjo stopnjo, učen-
cem sedmih in osmih razredov
pa seveda že omogočamo več
gledanja televizije. Delo vzgojite-
lja s temi otroki je izredno na-
porno, saj so to otroci iz socialno
problematičnih družin in zahte-
vajo veliko pozornosti in časa.
Imamo pa še dve vzgojni sku-
pini srednješolcev. Kriterij za
oblikovanje take skupine je spol.
Srednješolci prebivajo v četrtem
nadstropju, levo dekleta in de-
sno fantje. Tudi sami so se stri-
njali, da so v eni skupini dekleta
in v drugi fantje. Imajo obvezne
učne ure, pri katerih jih ne samo
nadzorujemo, ampak tudi poma-
gamo pri učenju posameznih
predmetov. Srednješolci so po
trije v spalnici, četrtošolci pa so
lahko tudi sami. Veliko časa pre-
živijo v učilnici, v katero smo po-
stavili mizo za namizni tenis, v
njej se zadržujejo tudi med pro-
stimi urami med poukom, ko pri-
peljejo sošolce. V drugi učilnici
imamo televizor, videorekorder,
hi-fi stolp. Izposojajo si filme na
kasetah in sami pripravijo film-
ski program. Ob torkih in četrt-
kih so lahko zunaj do 22. ure, ob
ponedeljkih in sredah izhodov
ni, vendar če želijo, lahko tudi v
teh dneh gredo po opravkih, a
do 22. ure morajo biti v domu.
Poskrbimo, da imamo v teh
dneh dovolj zanimivih aktivnosti
v domu. Veliko srednješolcev se
vključuje v športne jn tudi druge
krožke . . .
Koliko je dom vključen v življe-
nje mesta?
Danica ŠtarkI: Zaenkrat še, to
moram reči, malo. Prvo, kar mo-
ramo narediti, je poskrbeti, da se
bo dom vključil v nekatere aktiv-
nosd, se pojavil tam, kjer se ne-
kaj dogaja. Za to pa je treba ne-
kaj časa. V sodelovanju z Zvezo
društev prijateljev mladine v Ptu-
ju, Vzgojnovarstveno organizaci-
jo, Srednješolskim centrom. Os-
novno šolo Ljudevita Pivka in
drugimi osnovnimi šolami, torej
z vsemi, ki smo odgovorni za ka-
kovostno delo in življenje mla-
dih, bomo lahko marsikaj nare-
dili. Pri nas je prostora dovolj,
programe že delamo, imamo tudi
komisijo, ki naj bi jih potrdila.
Ob tem pa se seveda zavedamo,
da glede na denar, ki ga imamo,
moramo začeti s tem, kar imamo,
ne moremo si privoščiti kakšnih
novih investicij. Pomembna je
dobra volja ljudi, ki delajo v do-
mu, in ljudi, ki delajo v vzgojnoi-
zobraževalnem delu. Odziv je,
nekaj smo že naredili in sem gle-
de tega velik optimist.
Želim si, da bi dom postal pro-
stor, kamor bi otroci radi priha-
jali. Ob lepem vremenu jih je že
zdaj veliko na našem platoju,
kjer rišejo in se igrajo skupaj z
našimi otroki. Odpiranje doma
navzven je potrebno, vendar pa
to ni odvisno samo od nas. Ljud-
ska in študijska knjižnica je pri-
pravila zdaj čudovit program za
literarno delavnico, ki naj bi bila
ob sobotah dopoldne pri nas, do-
govarjamo se tudi za ritmično
delavnico . . .
Kdo vse zagotavlja denar za de-
lovanje doma in kako naprej v lu-
či nove zakonodaje na tem po-
dročju?
Danica ŠtarkI: Dom financira-
jo republiško ministrstvo za
vzgojo, izobraževanje in šport,
republiško ministrstvo za zdrav-
stvo, del denarja zagotavlja obči-
na in seveda starši otrok, ki biva-
jo v domu. Glede na spremembe
financiranja vzgojno-izobraže-
valnih zavodov, ki bodo uvelja-
vljene z novim letom, je vse odvi-
sno od tega, kakšno sistematiza-
cijo nam bodo v republiki pri-
znali. Glede na to bomo morali
organizirati naše delo tako, da
bomo preživeli. Izračun, ki sem
si ga naredila za naprej, kaže, da
nam bo manjkalo 40 odstotkov
denarja, da bi lahko živeli tako
kot doslej. Zato je nujno, da po-
nudimo še druge programe, kot
so otroške delavnice, strokovni
seminarji, mladinski turizem . ..
Pogovarjala se je:
Nataša Vodušek
OBČINA PTUJ
SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
objavlja
RAZPIS
za oblikovanje občinskega kulturnega programa za leto 1992, ki
bo financiran iz proračunskih sredstev občine Ptuj
I.
Predloge kulturnih programov lahko prijavijo ustanove s področja kul-
ture, društva in druge pravne osebe, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo,
ter samostojni kulturni delavci.
II.
Prijavljeni predlogi bodo osnova za oblikovanje kulturnega programa v
občini in za zagotovitev deleža finančnih sredstev.
III.
Predlogi morajo biti strokovno utemeljeni in realno ovrednoteni po ce-
nah novembra 1991. Temeljiti morajo na že obstoječih kriterijih in normati-
vih.
Pri kulturnih programih, ki ne sodijo v redno dejavnost kulturnih usta-
nov, bodo imeli prednost pri vključitvi v Kulturni program občine tisti pred-
logi, ki bodo imeli v finančnem načrtu predvideno finančno soudeležbo zu-
naj občinskega proračuna.
Predlogi, ki ne bodo dovolj utemeljeni in bodo nepopolni, ne bodo
obravnavani.
IV.
Predlagatelji naj pošljejo en izvod predloga kulturnega programa s fi-
nančnim načrtom na naslov: Občina Ptuj. Sekretariat za družbene dejavno-
sti, Trg mladinskih delovnih brigad 1. 62250 PTUJ, do vključno 25/11-1991.
Predlogi, prispeli po tem roku, ne bodo obravnavani.
Številka: 611-2/91-13
Ptuj, dne 7/11-1991
SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
w
Šolski zvonec
nam je zaupal...
MAJŠPERK • Učenci z nižje stopnje imajo še kar zdrave
zobe, tega pa ni mogoče trditi za učence višje stopnje, je poka-
zal zobozdravniški pregled. Imeli so se čudovito na jesenskem
športnem dnevu, niti omeniti ni treba, da so pekli tudi kosta-
nje, zdaj pa pridno obiskujejo tečaj angleščine in plesne vaje.
Starši so se na roditeljskem sestanku seznanili z novostmi v
šolstvu.
PTUJ O Na osnovni šoli Ljudevita Pivka so starši preži-
veli prejšnji četrtek dopoldan s svojimi otroki pri pouku v pr-
vem kombiniranem razredu, ki ga obiskujejo otroci s cerebral-
no paralizo. Učenci višje stopnje so 5. novembra pripravili raz-
stavo jedi, ki jih sami pripravljajo pri gospodinjskem pouku,
učenci oddelkov za usposabljanje pa razstavo ročnih del in
risb. Učenci sedmih in osmih razredov so bili odlični gostitelji
učiteljev prvih razredov osnovnih šol ptujske občine in special-
nih pedagogov iz Slovenske Bistrice, Ruš, Lenarta in Ormoža.
MARKOVCI • Tudi učenci tamkajšnje osnovne šole so
se poklonili spominu umrlih. Minuli petek so uspešno nastopi-
li v kulturnem programu prireditve v njihovi telovadnici z na-
slovom Večer domače pesmi in besede ob martinovem.
PTUJ • V drugi polovici novembra bo spet prireditev
Mlinček prostega časa — tokrat z vstopnino. POZOR! Vstop-
nina je odpadni material: škatlice, ostanki volne, blaga, barva-
sti revialni papir. Zato že zdaj pričnite zbirati za vstopnino.
STOPERCE • Naslednje tri tedne bodo učenci in učitelji
bolj zmrzovali kot ne, saj jim bodo popravili centralno šele
zdaj, ker prej ni bilo denarja. Minuli petek so si vsi ogledali
kmetijo na Fiderškem Vrhu in odkrili marsikatero starino.
6 - OD TU IN TAM
14. november 1991 - TEDNIK
PISMO IZ UUBUANE
Dragi Franček
Bodi mi lepo pozdravljen, seveda pa veljajo moji pozdravi tudi
vsem tvojim. Kako je z letošnjo letino? Pa da ne pozabim, najlepše
hvala za piščance, ki so zelo dobri, in ne zameri tudi zelo poceni —
med nama rečeno dobil sem jih zastonj. Vem, da trdo delaš na
kmetiji, vendar pa imaš vsaj meso, krompir, zelje in podobne pridel-
ke vedno pri roki, saj ti ni treba v trgovino, kjer tolarja očitno nima-
jo za trdno valuto.
Si bral v Delu, na koncu komentarja D. Slivnika, o Drnovšku,
tistem, ki je bil ali je še član zveznega predsedstva ? Če nisi, si le
preberi. Tam namreč črno na belem piše, da se je imenovani na
skrivaj pogovarjal s Peterletom, da bi morebiti zamenjal dr. Rupla
na ministrskem stolčku. Na predzadnjo sejo v Haag pa se je menda
peljal kar z Markovičevim avionom. Da je nekoliko alergičen, kaže
tudi njegova izjava na ljubljanskem radiu, kjer je dejal, da nima
rad proslav. Zato je tudi razumljivo, da ga ni bilo na proslavi ob
odhodu jugovojske iz Slovenije v Kopru. Ali tudi ti misliš, da ga bo
zaradi vsega tega še bolela glava, kot je zapisal Slivnik?
Veš, imam občutek, da se nekateri strankarski veljaki in ljudje
na oblasti obnašajo tako, kot da je vesoljna Slovenija včlanjena v
stranke. Res pa je, da je komaj vsak dvajseti prebivalec naše države
član ene od strank in da bi kar 45 odst. Slovencev volilo stranko, ki
je še niso ustanovili, imenuje pa se: stranka strankarsko neoprede-
ljenih. Prepričan sem, da to nima nobene zveze s sedanjo stopnjo
demokratizacije in uspešnim razvojem naše družbe, ampak da je to
vse še posledica razmer v bivšem gnilem in skorumpiranem režimu.
Zato nikakor ne more biti res, da naj bi veliko Slovencev v anketi
odgovorilo, da je sedaj korupcija večja, kot je bila v prejšnjem reži-
mu. Res pa tudi ne more biti, da naj bi 44 odst. anketirancev Dela
odgovorilo, da Peterletova vlada ne bo zmogla hitrih ukrepov na
gospodarskem področju. Tisti, ki so morebiti tako izjavili, gotovo ne
berejo in poslušajo njegovih izjav, da smo na pravilni poti (vlada
namreč), da so storjeni potrebni koraki in podobno.
S prejšnjim režimom je treba enkrat za vselej obračunati, pred-
vsem pa z njimi, ki so bili z njim kakorkoli povezani, torej s celo-
tnim slovenskim narodom. Tega se očitno dobro zavedajo v Škojji
Loki, kjer so rekli: stop za rdečkarja. Na osnovni šoli Cvetka Golar-
ja v tem mestu so razpisali delovno mesto ravnatelja. Prijavil se je
samo en kandidat in — bog ne daj — sam bivši občinski partijski
sekretar, ki pa je slučajno dober matematik in fizik, bil je že uspe-
šen ravnatelj na drugi osnovni šoli, zanj je učiteljski kolektiv in tudi
predstavniki staršev se — očitno po pomoti — z njim strinjajo. Ob-
činska vlada pa je rekla ne. Prav mu je. Zakaj pa se ni vpisal, reci-
mo, med krščanske demokrate. Prepričan sem, da bi v tem primeru
dobil še kakšno funkcijo v tej stranki in še boljše delovno mesto, kot
je ravnateljevanje na neki osnovni šoli. Ob spremembi na oblasti pa
bi se lahko spet vpisal med levičarje.
Franček, gotovo veš, da imamo pri nas veliko varnostnih služb,
da bi ljubi Slovenci ja živeli v miru. Tako službo imajo tudi v Janše-
vem obrambnem ministrstvu, ki ima velika pooblastila, pa jih še
prekoračuje — vse zaradi za.ščite in varnosti naših državljanov. To
seveda nima nič skupnega z nepravno državo, saj vendar živimo v
pravni in demokratični ter pluralistični družbi, ki jo nezmotljivo vo-
di stranka Demos, opozicija pa samo nekaj malega brca.
Naj omenim še veselo novico, da so šefi na ljubljanski TV raz-
bremenili urednike in novinarje z odločitvami v zvezi z objavami
prispevkov, kar pa žalne velja za »sorodnike« šefov. Kmalu mi spet
piši. In lepo se imej seveda!
Tonček
Mala Tina prikazuje model trgovine Cofek.
Trgovina Cofek
z modno revijo v hotelu, na kateri so nastopile manekenke ma-
mice v svojimi malčki, vse pa je z veselim plesom sklenila najmlajša
plesna skupina osnovne šole Ormož pod vodstvom Tomaža Bolcarja,
je minulo soboto pričela v Ormožu delo nova modna trgovina za mla-
de in najmlajše, COFEK. Lastnica je Štefka Borak iz Ormoža. V trgo-
vini s skromno kvadraturo (3,5 x 3 m) ima iz blaga narejen velik cof.
Vse, kar ponuja, šivajo in pletejo doma, zato so vsi izdelki cenejši od
tistih, ki jih izdelujejo konfekcijske tovarne. Kljub temu da je po os-
novnem poklicu višja upravna delavka in ima za sabo že 15 let dela v
upravnih službah, se je Štefka vedno rada ukvarjala z modo. V času
študija je bila znana ljubljanska manekenka, v Ormožu redno pripra-
vlja modne revije, vedno je veliko šivala doma zase in za otroke, zato
se je v povsem novem poklicu dobro znašla.
»Odločila sem se, da se bom drugo polovico življenja ukvarjala z
bolj prikupnimi rečmi, kot so razni predpisi in drugo,« je sklenila
Štefka najin pogovor.
Trgovina Cofek je odprta od torka do petka med 9. in 17., v so-
boto pa med 9. in 12. uro. Ob ponedeljkih ima zaprto, ker potrebuje
en dan v tednu, da gre malo naokoli, pogleda kakšne so cene in da
nakupi nova blaga.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
Lažje z računalnikom
Postaja milice Slovenska Bi-
strica se lahko pohvali z novim
terminalom, ki delo poenosta-
vlja. Včasih so imeli vse podatke
zapisane v knjigah, danes pa
vnesejo samo šifro in že so na
ekranu.
Slavica Pongračič je delavka
za terminalom. O zanimanju lju-
di pravi: »Ljudi najbolj zanima-
jo podatki o avtomobilih, vozni-
ških dovoljenjih, prebivališču,
prekrških. Nekatere podatke jim
lahko nudimo, drugih pa ne, ker
so zaupni.«
Računalnik je povezan z Lju-
bljano in dela prek centralnega
računalnika za celotno Sloveni-
jo. Vse podatke dobivajo iz regi-
stra prebivalstva občine, na ža-
lost pa bistriška občina ne slovi
po ažurnosti.
S hitrim računalniškim prever-
janjem lahko miličniki hitro pre-
sodijo, s kakšno osebo imajo
opravka.
NP
(Foto: S. Brbre)
Po pečene
kostanje
k Ivanu
Mrzlo vreme je s ploščadi pred
Mercatorjevo blagovnico pre-
gnalo trgovce. Da pa vrvež osta-
ja, gre zasluga Ivanu Preacu, ki
to jesen Ptujčane razveseljuje s
pečenimi kostanji. Sladki jesen-
ski sadeži, posebej še, če jih zači-
ni še kakšna Ivekova, gredo Ptuj-
čanom v slast.
MG
(Posnetek: KOSI)
Ham-ham na
Trgu svobode
v začetku oktobra so dobili
Bistričani kiosk s hitro hrano.
Odprla ga je Lidija Delakorda z
Zgornje Polskave. V lepo preure-
jenem prostoru, kjer zdaj poslu-
je, je bila včasih trafika, pa se je
preselila v prostore stare Postaje
milice. Živa markiza rumeno-
rdeče barve privablja lačne ljudi
z malo časa že od daleč. Tako
prostor zdaj kaže dosti lepšo po-
dobo. O pričetkih zasebnica pra-
vi: »Mislila sem, da Bistričani ne
jedo hamburgerjev in da bom
lahko prodajala le krompirček.
Pa se je izkazalo, da gre obojega
več, kot sem na začetku pričako-
vala. Dopoldan gredo v prodajo
bolj hamburgerji — ljudje si jih
kupujejo za malico, popoldan in
ko gredo otroci iz šole, pa bolj
krompirček.«
Kiosk je odprt vsak dan od 9.
do 19. ure, ob sobotah od 9. do
13. ure, ob nedeljah pa je zaprt.
Poleg tega, da pri Ham-Hamu
dobite hamburger in krompirček,
vam ponudijo tudi vse vrste brez-
alkoholnih pijač.
In koliko stane en hamburger?
40 tolarjev.
Nataša Pogorevc
(Foto: Samo Brbre)
V Veliki Nedelji
brez večjega požara
O dejavnosti gasilcev v Veliki Nedelji smo se pogovarjali
z Brankom CANJKOM, poveljnikom GD. Povedal je, da so v
mesecu, varstva pred požari krajanom in mladini na stežaj
odprli gasilska vrata, da so si lahko ogledali gasilsko opremo.
Pred kratkim so nabavili gasilsko lestev, dolgo 8,3 metra, da
lahko gasijo in rešujejo ljudi tudi v višjih zgradbah. V prete-
klem obdobju k sreči niso kakšnega večjega požara, na pomoč
so priskočili le v Šardinju, kjer je v gospodarsko poslopje
udarila vodna strela, a ni povzročila požara. Reševali so tudi
v Ormožu, ko je zadnje neurje naredilo precejšnjo škodo —
odkrivalo strehe in podiralo drevje.
Udeležili so se gasilske občinske vaje v Ormožu, sodelo-
vali pa tudi na regijskem tekmovanju v Oplotnici.
Franjo Hovnik
TEDNIK ~ "ovember 1991
ŠPORT — 7
Poraz Drave
v Ptuju
Člani RK Drava so v soboto v
Ptuju doživeli peti zaporedni po-
raz v superligi. Znova se je potr-
dilo, da je liga izredno kakovo-
stna in da lahko Ptujčani uspe-
šno nastopajo samo z zelo zavze-
to vadbo in kar najbolj borbeno
igro. V soboto so v dvorani Cen-
ter pred 200 gledalci gostje iz
Kozine izkušeno kaznovali napa-
ke domačinov in tekmo dobili s
27:22. Prvi del je bil popolnoma
enakovreden, v drugem pa se je
ponovilo obdobje slabše igre
Drave. Za domačine je Hrupič
dosegel deset zadetkov in se utr-
dil na čelu najboljših strelcev su-
perlige, ekipa pa je sedaj deseta.
V soboto bo gostovala v Ribnici
in se pomerila z Inlesom Rikom,
ki ima enako število točk - štiri.
Vodstvo kluba pa ni sedelo
križem rok in je sprejelo nekate-
re ukrepe, ki naj bi pripomogli k
izboljšanju stanja in boljšim
igram, kot je bila sobotna. Tako
so v delo prvega moštva pritegni-
li Josipa Franckija, znanega in
izkušenega strokovnjaka iz Ca-
kovca, ki bo pomagal trenerju in
igralcu Ivanu Hrupiču.
V slovenski rokometni ligi so
člani Velike Nedelje nekoliko
presenetljivo igrali 24:24 v Čr-
nomlju, Ormož je v Veliki Nede-
lji z 18:22 izgubil s Šeširjem, čla-
nice Drave pa so v zadnjem kolu
jesenskega dela v vzhodni skupi-
ni brez težav zmagale v Maribo-
ru proti drugi ekipi Branika. V
prihodnjem kolu se bo Velika
Nedelja v svoji dvorani pomerila
s Krškim, Ormož pa bo gostoval
v Kamniku.
1. k.
ODPRTO MEDNARODNO PRVENSTVO NEMČIJE V JUDU
Zmaga Filipa Leščaka, Petek tretji
Minulo nedeljo je \ Karlsruheju v Nemčiji pote-
kalo mednarodno prvenstvo za posameznike. Pr-
venstva se je prvič pod zastavo Slovenije udeležila
slovenska reprezentanca. Sodelovalo je 169 pred-
stavnikov iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Fran-
cije ter Slovenije. Slovenska ekipa seje predstavila
s 14 tekmovalci v vseh kategorijah Najbolje se je
odrezal Filip Leščak (Drava), ki je v kategoriji do
86 kg osvojil prvo mesto. V prvem nastopu je pre-
magal domačega predstavnika Schmidta z 10:0 že
v sedmi sekundi borbe, v drugem kolu Nizozemca
Pluggeja prav tako 10:0, v polfinalu Nemca Pirpa-
merja 10:0 in nato v finalu še Francoskega pred-
stavnika Lairdaza 10:0.
Super rezultat je dosegel tudi drugi predstavnik
iz Ptuja v slovenski reprezentanci Damjan F^etek
(Gorišnica), ki je v kategoriji do 78 kg osvojil tre-
tje mesto in bronasto medaljo. Damjan je dosegel
štiri zmage in doživel en poraz.
Andrej Murko, drugi član Drave v slovenski
ekipi, je v supertežki kategoriji osvojil izvrstno pe-
to mesto. Po seriji treh zmag je doživel dva tesna
poraza.
Filip Leščak je bil tudi v konkurenci za proglasi-
tev najboljšega posameznika na prvenstvu. Vendar
je nagrada (barvni televizor) tesno, a zasluženo
pripadla zmagovalcu v kategoriji do 95 kg Nemcu
Lobensteinu, letošnjemu evropskemu prvaku.
Slovensko reprezentanco so na prvenstvu vodili
Janez Vidmajer, Franc Očko in Vlado Cuš.
Zmagovalci odprtega prvenstva Nemčije:
60 kg Welz, Nemčija; 65 kg Genly, Franci-
ja; 71 - Kreutz, Nemčija; 78 kg - Matusche,
Nemčija; 86 kg - Leščak, Slovenija; 95 kg — Lo-
benstein, Nemčija; 95 kg - Miiller, Nemčija.
Jože Fajs
Seminar Ljuba Javorška
v soboto, 26. oktobra, je v
dvorani TABOR v Mariboru po-
tekal seminar pod vodstvom Lju-
ba Javorška, pionirja slovenske-
ga karateja, ki je pred kratkim v
Parizu položil 5. DAN, najvišji
naziv, ki se podeljuje na tehnični
nivo karate znanja. Javoršek je
polagal pri Taiju Kazeju (9.
DAN), enem vodilnih inštruktor-
jev JKA (Japonske karate asocia-
cije) in direktorju WKSA (Sveto-
vne karate shotokan akademije).
Seminarja, ki je potekal v iz-
rednem delovnem vzdušju, se je
udeležilo tudi 16 članov SKK Jo-
že Lacko Ptuj. Javorškov pro-
gram je temeljil na bazalnih teh-
nikah, kimeju (mišični kontrakci-
ji) in večji moči udarcev, kar je
značilno za tradicionalno obliko
karateja. V zadnjem času se ved-
no več tekmovalcev športnega
karateja vrača k izvoru s spozna-
njem, da ipponi in vvazarjiji (toč-
ke v borbah) niso edina razsež-
nost karateja. Tako sta npr. tudi
večkratna evropska prvaka Mar-
cini in Rastellijeva prestopila iz
WUKO federacije (športni kara-
te) v ITKF (tradicionalni karate).
Vzajemni vpliv in tesnejše sode-
lovanje med federacijama je brez
dvoma izrednega pomena, saj ra-
vno njuno razhajanje v stališčih
o prihodnosti karateja onemogo-
ča vstop te veščine med olimpij-
ske discipline.
Ptujčani bomo še nadalje osta-
li v Karate zvezi Slovenije (WU-
KO), vendar se ne bomo odrekli
tradicionalnim pristopom, ki jih
med drugim zagovarja tudi Lju-
bo Javoršek, generalni predstav-
nik WKSA v Sloveniji. Večletno
sodelovanje in prijateljstvo s tem
izjemnim mojstrom karateja bo-
mo še okrepili ter se udeležili
dveh novih seminarjev, ki ju pri-
pravlja do konca leta.
Silvo Vogrinec
Prvo srečanje dveh velikih mojstrov, Javorška in Kazeja, na SP v Brem-
nu leta 1980.
Ozon-Mladost 3:0 (3, 3, 3)
športna dvorana Center, gledalcev 50, sodnika Kmetec (Maribor), Masten
(Ptuj).
Ozon: Jamšek, Gojkošek, Knez, Razboršek, Rajh, Murko, Golob, Marta
^meršič. Godec, Marjeta Emeršič, Jug; prvi trener Edi Dolinšek, drugi trener
Vito Radičevič.
Visoka zmaga igralke Ozona ni presenetljiva, kajti domače igralke so bile
pred maloštevilnimi gledalci boljše od gostujoče ekipe Murske Sobote, ki je tre-
nutno na petem mestu. Ekipa Mladosti ni upravičila tako visoke uvrstitve, kajti
slabo so sprejemale začetni udarec, bile so slabe ob mreži in so jih domače
igralke premagale na vseh področjih.
Značilnost srečanja je, da je trener Ozona Edi Dolinšek na igrišče poslal
vseh dvanajst igralk, in razveseljivo je, da so mlade igralke od minulega prven-
stva zelo napredovale.
V	naslednjem kolu bodo igralke Ozona gostovale v Ljutomeru, kjer se bo-
do srečale z enajstouvrščeno ekipo Cvena.	I. z.
Športna aktivnost
v društvu invalidov
Invalidi so odstreljali I. kolo v IV. dopisni strelski ligi za sezono 1991/92.
Nastreljali so 1077 krogov od 1200 možnih. V primerjavi z letom 1990/91 so re-
zultat izboljšali za 2 kroga.
V	letošnji sezoni nastopa 18 ekip in nekaj posameznikov iz 15 društev Slo-
venije. Čaka jih še 7 kol, nato polfmale in finale. Vse aktivnosti bodo trajale do
aprila 1992. Ker so letos v finalu dosegli II. mesto, pričakujejo tudi v novi sezo-
ni dobro uvrstitev.
Osemčlanska ekipa se bo iz kola v kolo menjavala. Nastopala bo v tejle po-
stavi: Srečko Majcenovič, Ludvik Pšajd, Franček Ljubeč, Marjan Gavez, Ton-
ček Cestnik, Jože Pintarič, Konrad Kramberger in Franc Cetl. Želeli so tudi na-
stopanje žensk, ampak ni odziva.	Franc Cetl
Če so bili že v Kanadi, ZDA, levici, Italiji, Avstriji in še kje, zakaj ne bi
bili ptujski kurenti s Tonetom Vogrincem tudi v domačem Mariboru.
(foto: M. Ozmec)
Tone Vogrinec
je ostal mož beseda
Na letošnjem svetovnem smučarskem prvenstvu v Saalbachu je
Tone Vogrinec, direktor slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc,
spet stavil, in sicer da bo prehodil pot od Ljubljane do Maribora, če
bo Nataša Bokal osvojila kolajno. Ker je Nataša prismučala kolajno,
je bilo treba držati besedo. In konec minulega tedna seje Tone Vogri-
nec zares odpraivl na pot. Tri dni sta pešačila z novinarjem 7 D Boja-
nom Tomažičem in v soboto, 9. novembra, popoldne sta ob sprem-
stvu večnih spremljevalcev ptujskih kurentov — prispela na cilj, v
Maribor. O sami poti, žuljih in letošnjih obetih slovenske smučarije
pa več v prihodnjem Tedniku.
-OM
Ptujčani na polfinalu
državnega prvenstva
Danes je na Pohorje odpotovala ekipa Šahovskega društva Ptuj, ki bo do
nedelje nastopila na polfinalu 1. državnega ekipnega prvenstva Republike Slo-
venije. Ptujčani se bodo borili za eno prvih dveh mest, ki vodita na finale čez 14
dni. Kapetan ekipe Janko Bohak je pred odhodom povedal: »Ekipa je dokaj
izenačena in upam, da bomo dosegli zastavljeni cilj. Naše najmočnejše orožje
so vsekakor članice, saj je Anita Ličina v zadnjem času dosegla nekaj odličnih
rezultatov, kar jo uvršča v sam vrh slovenskega šaha. V vrhu je tudi Narcisa Mi-
hevc, udeleženka olimpiade leta 1990. Tudi člani so solidni, vendar so posamez-
niki v zadnjem času manj nastopali na močnejših tekmovanjih. Izjema sta Jerič
in Podvršnik, ki sta odlično igrala na 1. državnem prvenstvu za člane. Morda so
nekoliko šibkejši del ekipe mladinci, pa tudi ti so si v zadnjem času nabrali pre-
cej izkušenj, posebej še pionir Matjaž Plajnšek.
Ekipo je vedno odlikovala homogenost, kar je za končni uspeh še kako po-
membno, in prepričan sem, da bo novo obdobje v zgodovini slovenskega šaha
za naše društvo vsaj tako uspešno, kot je bilo preteklih 55 let, kolikor društvo
obstaja.«
Silva Razlag
Janko Bohak zmagal
in prevzel skupno vodstvo
Petkovo martinovanje ni preprečilo ljubiteljem hitropoteznega šaha, da ne
bi odigrali že desetega turnirja za leto 1991. Med 12 udeleženci je bil ponovno
najhitrejši Janko Bohak, ki je ob 9 zmagah, enem remiju in enem porazu zbral
9,5 točk, 2. Milan Šeruga 8, 3. Boris Žlender 7, 4.-5. Igor Iljaž in Jože Cič 6,5,
6.-8. pa Robert Roškar, Ferdo Supančič in Oliver Težak 6 točk itd. V skupnem
seštevku je prvič povedel Janko Bohak, ki je iz osmih turnirjev zbral 124 točk, 2.
Jože Cič 112 (8) 3. Igor Iljaž 91 (9), najboljši mladinec Robert Roškar pa je s 47
točkami s sedmih turnirjev na 9. mestu.
Tudi na naslednjem, predzadnjem turnirju, ki bo 6. decembra ob 18. uri
(zadnji bo 2. januarja 1992 ob 9. uri) še ne bo nič odločenega o letošnjem prva-
ku, zato bodo borbe še toliko bolj zanimive.
Silva Razlag
Ormoški vinski kozarec
Na Martinovo soboto so v or-
moški blagovnici TIMA predsta-
vili ORMOŠKI VINSKI KOZA-
REC. Pisali smo že o podgor-
skem natečaju za slovenski vin-
ski kozarec, na katerega je pri-
spelo veliko predlogov. Komisije
enologov, gostincev in trgovcev
so izmed vseh izbrale tri. Avtor
tretjenagrajenega je Božidar Gra-
bovac, študent iz Ormoža. Ta ko-
zarec ima vgraviran ormoški grb,
zato so se odločili, da ga bodo
imenovali ORMOŠKI VINSKI
KOZAREC. Serijsko ga izdeluje-
jo v Rogaški Slatini, velja pa 120
tolarjev. Širši javnosti je njegovo
uporabnost predstavila enologi-
nja iz ormoške vinske kleti Lidija
Ruška.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
Promocija v Timi.
Uspešni člani,
neuspešne članice
Igralke NTK Petovia so v superligi doživele četrti poraz, vendar
bo v povratnih srečanjih zagotovo boljše, saj so porazi na gostovanjih
zelo tesni. Tako je bilo tudi tokrat v Hrastniku, kjer jih je domači Ke-
mičar premagal s 5:4. Dve zmagi je dosegla Marinkovičeva, po eno
pa Mlakarjeva in Cerčetova.
Članom pa gre v slovenski ligi zelo dobro, v predzadnjem kolu
jesenskega dela so najprej s 7:2 zmagali v derbiju v Krškem, nato pa z
enakim izidom še v Hrastniku. Trenutno so drugi, z enakim številom
točk kot vodilni Melamin.	|
Stojncl in Videm — jesenska prvaka
v območni nogometni ligi je Impol v Slovenski Bistrici z 2:1 premagal goste iz Slovenj
Gradca, Središče pa je z 0:2 izgubilo na Prevaljah.
V	derbiju enajstega kola prve medobčinske lige je Gerečja vas z 2:1 premagala Stojnce, ki
so jesenski prvak, saj je Aluminij igral 3:3 v Gorišnici. Drugi izidi: Pragersko Drava 2:2,
Skorba —Hajdina 0:1, Slovenja vas-Dornava 1:0 in Preskrba Boč Bukovci 3:0.
Jesenski prvak v drugi ligi je Videm, ki je v derbiju na svojem igrišču z 2:1 premagal Le-
skovec. Drugi izidi: Rogoznica - Spodnja Polskava 6:2, Zgornja Polskava Hajdoše 3:1, Gra-
jena—Tržeč 6:2, Markovci Mladinec 5:2, tekme Podvinci Apače pa ni bilo, ker gostje niso
prispeli.
V	soboto se bo ob 8.30 v športni dvorani Center začel zimski del občinske lige v malem
nogometu. Tekme oziroma kola bodo igrali ob sobotah dopoldan. Pari prvega kola: Video
Panda Juršinci, Svinčniki Vitomarci, Tarok II Markovci, Poetovio Beneton, Kov. Za-
muda— Mithra in Gorišnica Tarok I.
I. k.
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
14. november 1991 - XEDNIK
V čistilnici Frangež
mislijo na občane
Marjan Frangež je obrtnik že
sedemnajst let. Toliko let uspe-
šno dela tudi njegova prva čistil-
nica. To je letos moderniziral z
ekološko čistim načinom čišče-
nja ter znatno razširil dejavnost
pralnice za zasebni in družbeni
sektor. Pralnica v Aškerčevi 4 je
namenjena tudi posameznikom,
ki si zaradi takšnih in drugačnih
vzrokov ne morejo perila oprati
doma. Na voljo jim je tudi parna
likalnica.
Da bi svojo dejavnost čimbolj
približal občanom, je odprl čistil-
nico v Kidričevem. Lokal je do-
bil v najem od občine. Po do-
brem mesecu poslovanja sicer
ugotavlja, da ekonomskega učin-
ka ni, da pa bodo vztrajali zaradi
občanov, ki si želijo, da bi jim bi-
le različne storitve čimbolj pri ro-
ki.
Obrtnik Frangež je s partnerji
ustanovil podjetje »Frangi«, ki
bo v kratkem Ptujčane razveseli-
lo z nekaterimi novostmi. Na
Vrazovem trgu, kjer bo sedež
podjetja, bodo odprli trgovino s
čevlji, kakršne v Ptuju še ni bilo.
V Cankarjevi pa urejajo proda-
jalno z vrhunsko ponudbo tek-
stilnih izdelkov Stefanel, italijan-
skim spodnjim perilom in z ne-
katerimi drugimi kakovostnimi
izdelki, ki so za zdaj še skrivnost.
Obrtnik in podjetnik Marjan
Frangež je podobno kot drugi
zasebniki zaman iskal investicij-
ski denar pri slovenskih bankah.
Vse, kar je letos naredil in še bo,
je delal s svojim denarjem in tuji-
mi partnerji. Z razširitvijo dose-
danje dejavnosti in z odprtjem
novih je zaposlil nekaj mladih
ljudi, ki so zaman iskali zaposli-
tev.
MG
(Posnetek: OM)
Ste že bili v
Kmečkem hramu?
Kmečki hram pod upravo Kmetijske zadruge Ptuj je že pred do-
brim tednom odprl vrata, in ko vas pot zanese v Ptuj, se lahko tudi vi
prepričate o novi pridobitvi ptujske zadruge. Po dolgem prizadevanju
ji je namreč uspelo dobiti v najem pritlične prostore (nekdanjega Klu-
ba mladih) in v njih so uredili prostore za delo hranilno-kreditne služ-
be, ki je obenem tudi podaljšana roka Slovenske zadružne kmetijske
banke. Ko boste opravili svoje finančne posle, lahko stopite še v so-
sednjo prodajalno s priročnim bifejem. Oboje je namenjeno trženju
pridelkov in izdelkov zadružnikov, v te lokale bodo torej stopili tudi
tisti, ki si želijo privoščiti katero od kmečkih dobrot.
Kmetijska zadruga Ptuj se je za investicijo odločila kljub krizi, v
ureditev prostorov vložila polovico ustvarjenega dobička in si poleg
tega pomagala s krediti. Investiranje je pogoj za ustvarjanje boljših
časov, zadružnikom pa se je ob tem še izpolnila dolgoletna želja.
JB
Ob odprtju Kmečkega hrama.
V EISENSTADTU ZASEDAL SENAT GRADIŠČANSKO-PANONSKIH VITEZOV
Ptuj ima dva vinska viteza
Septembra je bil v Ptuju usta-
novljen konzulat gradiščansko-
panonskih vinskih vitezov, ljudi,
ki negujejo vinsko kulturo, pove-
zujejo vinske bratovščine panon-
skih dežel, ki se trudijo za znan-
stvenoraziskovalno delo o vinu
in prek tega za prijateljstvo, saj
vino povezuje ljudi. Natanko
mesec dni po ustanovitvi konzu-
lata v Ptuju, ki ima sedež v mino-
ritskem samostanu, 26. oktobra,
je senat gradiščansko-panonskih
vinskih vitezov imenoval tudi no-
silce posameznih funkcij v kon-
zulatu. Senat zaseda vsako leto
na avstrijski državni praznik v
graščini Eszterhazyjev v Želez-
nem (Eisenstadt). Tako je bilo
tudi letos, ko so ob posebnem
obredu vinskega viteškega reda
ustoličili prve slovenske vinske
viteze.
To so postali dipl. iur. Fedor
Pirkmajer iz Celja, univerzitetni
profesor dr. Jože Colnarič iz Ma-
ribora, ing. Jani Gonc in monsi-
njor pater Mirko Pihler, oba iz
Ptuja.
Huj, ki se ponaša s 750-letno
kletarsko tradicijo, je tako okro-
nal svojo nekaj stoletij dolgo
predanost trti in vinu še s prvim
konzulatom v mladi slovenski
državi in zdaj še s prvima vitezo-
ma gradiščansko-panonskega
vinskega viteškega reda. Jani
Gonc in pater Mirko Pihler, zdaj
zaprisežena vinska viteza, dajeta
ptujski vinski tradiciji še nekaj
več. Viteški red, katerega konzu-
lat dela zdaj tudi v Ptuju, pa slo-
venskim vinarjem odpira pot v
Evropo in v svet. Treba je pou-
dariti, da lahko postanejo člani
viteškega reda samo moški, ki se
ne ukvarjajo s politiko. Viteški
red, katerega korenine segajo v
12. stoletje, časti vino, zakaj v vi-
nu ležijo veselje, prijateljstvo in
resnica.
NaV
Razvitje prapora Društva vinogradnikov Jeruzalem
z obilo petja, glasbe in plesa (nastopili so Ljutomerski oktet, trobilni kvintet iz Ormoža, družinska god-
ba na pihala Štefanec iz Ljutomera in folklorna skupina iz Podgorcev) se je minulo nedeljo v gostišču na Jeru-
zalemu pričela svečanost ob razvitju prapora Društva vinogradnikov Jeruzalem. Pokroviteljj)rireditve je bila
ormoška enota Stanovanjsko-komunalne banke iz Ljubljane, boter pa vinogradnik Stanko Curin s Koga. Pri-
reditev je bila na stičišču ormoške in ljutomerske občine ob prisotnosti obeh županov, dr. Jožeta Bešvirja iz
Ormoža in prof. Mirka Preloga iz Ljutomera, in seveda mnogih članov društva.
»V današnji svečanosti je več
simbolike kot vsega drugega.
Prapor razvijamo v letu 1991 —
letu slovenske samostojnosti,« je
med drugim povedal Janko Ku-
mer, predsednik DVJ, ki danes
šteje že 431 članov.
Društvo vinogradnikov, usta-
novni zbor je bil 14. aprila 1985,
si je v svoja pravila zapisalo, da
morajo imeti prapor, ki pomeni
enega njihovih društvenih sim-
bolov.
^ Društvo je v minulih šestih le-
tih naredilo veliko, na področju
izobraževanja vinogradnikov in
kletarjev s številnimi predavanji
in tečaji za kletarje, ki ga je letoš-
njo pomlad uspešno končalo več
kot 80 članov društva. Veliko
manj je društvo naredilo na po-
dročju cen grozdja in vina, ki ne
pokrivajo vsega, kar mora vino-
gradnik vložiti v svoj pridelek.
Utemeljenost želje, da bi dru-
štvo imelo svoj prapor, dokazuje
tudi 55 žebljev na drogu prapora
in 17 trakov.
Prapor, ki predstavlja Jeruza-
lem, vinsko trto in grozdje, je iz-
delala Beta Letnik iz Malečnika
pri Mariboru, drog pa Ferdinand
Pfajfer iz Maribora. Osnovni
barvi sta zelena in zlato rumena:
zelena predstavlja vinograde v
najbujnejši vegetaciji, zlatorume-
na pa je jesenska barva goric, ki
z dobro letino razveseljujejo vi-
nogradnika.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
S svečanega razvitja prapora.
Uspele prireditve ob martinovem
Lepo vreme, s koruznico okra-
šene stojnice, prijetne dišave po
pečenih kostanjih, mošt in druge
dobrote so pripomogle k doma-
čemu in prijetnemu vzdušju so-
botnega martinovanja v Ormožu.
Ljudi je bilo nekaj manj kot na-
vadno, kljub vsemu pa je bilo ve-
selo. Prodajali so celo krofe in
ljudje so jih hitro pokupili, s tem
pa še bolj poudarili ljudsko izro-
čilo, da je martinovo resnično je-
senski pust, zahvala za dobro le-
tino in priprava na dolgo, tema-
čno in mrzlo zimo.
Prišlo je tudi nekaj kramarjev,
zanimivo pa je bilo videti, da ie
podjetje kmetijstvo Jeruzalem
Ormož na Kerenčičevem trgu
ponujalo celo avtomobile, ki jih
imajo sicer na prodaj v njihovi
poslovalnici na Hardeku. Aktiv
kmečkih žensk je pripravil pravo
pašo za oči. Letos so imele na
voljo restavracijo v starem delu
hotela, kjer so prikazale več kot
sto vrst peciva, kruhov in druge-
ga. Obiskovalcem so šli v slast
tudi obloženi kruhi z domačim
mesom.
V kulturnem delu prireditve so
sodelovali Pihalni orkester Or-
mož, mešani pevski zbor DPD
Svobode, mlada harmonikarja
Igor in Aleš, ki sta igrala na fraj-
tonarici, največjo pozornost pa je
ponovno pritegnila modna revi-
ja, ki jo je pripravila blagovnica
Tirna iz Ormoža, predstavila pa
manekenska skupina Štefke Bo-
rak. Na prireditvi so predstavili
ormoški vinski kozarec, priredi-
tev pa so sklenili s krstom mošta,
ki so ga izvedli Feliks Stropnik,
Ivan Kukec in Gustek Žemljic.
Prireditve ob vinskem prazni-
ku so konec tedna potekale v
vseh gostiščih občine Ormož, po-
novno je bil po dolgem času za-
seden ormoški hotel.
Prireditve so v Ormožu skleni-
li na martinovo, v ponedeljek, ko
je tudi sicer zelo živahno zaradi
številnih obiskovalcev martinove-
ga sejma, enega izmed treh or-
moških letnih sejmov. Letošnje-
mu so nekoliko spremenili loka-
cijo, vse je potekalo na Kerenči-
čevem trgu. Ni manjkalo kramar-
jev iz sosednje Hrvaške. Kaže,
da jih tudi nova meja in carina
ne odvrneta od tega, da ne bi pri-
šli v Ormož. Na sejemskem pro-
storu je dišalo po klobasah, ko-
stanju, moštu, vmes pa je nesoje-
ni predsednik Slovenije Ivan
Kramberger prodajal svoje knji-
ge.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
Kljub temu, da je bilo manj obiskovalcev, je bilo na javnem martinova-
nju v soboto veselo.
Pri Slovencih
v Stuttgartu
Ponovnemu vabilu slovenske-
ga društva Triglav iz Stuttgarta
se je Ansambel SVIT iz Ptuja z
veseljem odzval. Martinovali so
v čudovitem vzdušju prepolne
dvorane. »Še se bomo videli!« so
si dejali ob slovesu.
Ansambel SVIT je nastopil v
naslednji zasedbi — od leve:
Janko Kocmut, Ivo Glažar, Šte-
fan Lenart, Franc Korpar, Anton
Murko in Vladimir Kajzovar.
V. K.
Ob zahvalni nedelji
»Kakor boš spomladi sejal, ta-
ko boš jeseni bral«, pravi ljudski
pregovor. In res, jesen je čas za
spravilo poljedeljskih pridelkov
in pobiranja plodov, je čas, ko
kmet naredi obračun svojega de-
la čez leto. Prve jesenske plodo-
ve začno pri nas pobirati že v
drugi polovici septembra (bratev
ranine) in končajo s spravilom
poljščin nekako do praznika
vseh svetih. Do takrat so pridelki
v glavnem pospravljeni: kašče
polne in v kleti polni sodi veselo
»brbotajočega« mošta, ki čaka
na Martina. Najtežja dela so za
tisto leto pri kraju in ob obilni le-
tini se bo treba zhvaliti za dare-
žljivost narave. V pradavnih ča-
sih se je človek najbrž zahvalje-
val svojim poganskim bogovom,
kasneje, v dobi krščanstva, pa je
Cerkev uvedla zahvalno nedeljo,
ki jo pri nas obhajamo vsako pr-
vo nedeljo v novembru. Tedaj
verniki prineso v cerkev in polo-
že pred oltar najrazličnejše pri-
merke poljskih pridelkov in
gozdnih sadežev, da se z njimi
zahvalijo za dobro letino. In ta-
ko je bilo tudi letos po vseh cer-
kvah širom naše občine. Tudi
mestne niso bile izjema. Med da-
rovi, ki so jih verniki tega dne
prinesli v prezbiterij'NVIinoritske
cerkve v F*tuju, smo poleg razne-
ga sadja, vinske trte, krompirja,
korenja, zeljnatih glav, korenja
itd., lahko občudovali še izjemno
veliko bučo. Povedali so mi, da
je tehtala 60 kg, da je zagotovo
rekorderka po teži in velikosti in
da jo je daroval neki pridelova-
lec iz Brstja. Čudež narave ali
njena igra, naključje, prideloval-
čevo znanje ali kaj drugega?
Foto: l.C.

TEDNIK ~
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9
OB DESETLETNICI SMRTI EDVARDA KOCBEKA
Usoda stare mežnarije
4. novembra je minilo deset let od smrti Edvarda Kocbeka, slovenskega pesnika, pisatelja, prevajalca, av-
torja znanih pesniških zbirk Zemlja, Groza, Poročilo, novele Strah in pogum in spominske proze, kot je Tova-
rišija. Listina, Dnevniki.
Kot predstavnik krščanskih socialistov je bil od jeseni 1941 član izvršilnega odbora Osvobodilne fronte
slovenskega naroda, od drugega zasedanja Avnoja pa vse do 1952, ko se je razšel s politiko KPS, je opravljal
pomembne državne funkcije v federaciji in republiki, odtlej pa je živel kot svobodni književnik.
Domačijstvo je bilo Kocbekov
močan usmerjevalec za kasnejšo
javno zavzemanje za suvereno
Slovenijo, za domovinskost.
Dom je samo en, iz njega je Koc-
bek črpal moč in pogum. Ta dom
je bil stara mežnarija v Vidmu ob
Sčavnici.
O usodi te več kot 300 let stare
domačije sem se pogovarjala z
Miroslavom Slano-Mirosom, ki
ga je uničenje stare mežnarije
posebej prizadelo.
»To je bilo zelo kruto, boleče,
zelo grozno, če parafriziram nje-
govo zbirko Groza. Z besedo se
tega dejanja ne da opisati. Da bi
po osvoboditvi, po vsem, ko so
že padle žrtve v Teharjah, v Ro-
gu in še kje drugje, prišli domači-
ni in začeli podirati hišo, ki ima
zgodovinsko, kulturno in etnolo-
ško vrednost kot ljudsko stavbar-
stvo — tega človek zlepa ni vi-
del. Človek bi lažje razumel, če
bi to bilo takoj po vojni, vendar
1948. leta pri nas le ni bilo več
tako. Povedal bom kar naravnost:
šlo je za prestiž, in to ideološki. In
v Vidmu ob Ščavnici se je vedno
šlo za nek prestiž. Kocbeka, mo-
čno osebnost, so hoteli po svoje
izločiti po načelu: če nisi z nami,
si proti nam. Kaj pa je po njihovi
primitivni logiki lepšega in bolj-
šega kot podreti hišo, ne zaveda-
joč se, da je bistvo te hiše duh,
da je bilo tisto že napisano, da je
bilo že med ljudmi. To so njego-
ve pesniške zbirke, to so njegovi
Dnevniki, njegove Listine. Tega
si seveda omejeni ljudje v službi
tedanjih oblasti niso bili svestni.
Gledali so samo za svoje trebu-
he. Ne morem razumeti niti po-
budnikov, ki so prihajali iz Kref-
tovih vrst, ali nekega mlinaria
Mauka in vseh drugih, ki so pri-
stavili svoje piskrčke, niti tistih
tako imenovanih malih udbovč-
kov, kot jih imenuje Ervin Fritz,
ki so se udinjali povsod, ne vem
kakšnemu sistemu. Kaj so priča-
kovali, ko so zakuhali vse to na
majhen namig iz Ljubljane? Ce
bi se domačini ali pa domači
župnik postavili po robu — za
take reči so tedaj pošiljali ljudi
na Goli otok in je bilo tedaj naj-
bolj umno, da si molčal,« je po-
vedal Miroslav Slana.
Kocbekova domačija je bila
prisrčna stavba, po svoji struktu-
ri značilna za slovensko ljudsko
stavbarstvo osrednjih Slovenskih
goric, imenitno vraščena v idili-
čni Videm, v farovž, cerkev in
gostilno ob njej. Vsestransko je
harmonirala s tipiko te pokraji-
ne, kot dobro vino, kjer so vse
sestavine v ravno pravem sozvoč-
ju. Človeka ob misli nanjo zaboli
srce, je sogovornik nadaljeval.
Zakaj, čemu? Ali so res mislili,
da bodo s tem, ko so podrli ne-
kaj zidov, uničili misel enega
redkih slovenskih dramatikov,
pesnikov in filozofov in po svoji
izpovedni moči edinstvenega člo-
veka?
Na kraju, kjer je do 1948. leta
stala stara domačija, rojstna hiša
Edvarda Kocbeka, je danes praz-
nina. Stoji pa neznansko grd za-
bojnik, kjer sladoledar od kdo ve
kod prodaja sladoled. V svojem
rojstnem kraju pa ta veliki mož
še vedno nima spominskega obe-
ležja.
Na vprašanje, kako gleda na
izdajo štirih Kocbekovih knjig,
ki so jih v letošnjem letu že izda-
le različne založbe, prej pa leta
ni bilo nič, je Miroslav Slana od-
govoril, da je to manipuliranje z
neko osebnostjo.
Pred kratkim seje pogovarjal s
Kocbekovo sestro Tiliko, ki živi
v Radgoni, in izvedel, da imajo
baje Krefti spravljen nekak Koc-
bekov kip. Menil je, da se ta tre-
nutek delajo packarije v zvezi s
Kocbekom. Bilo je rečeno, da ho-
čejo nekje v Vidmu odkriti tudi
spominsko ploščo, vendar je še
vse zavito v meglo in skrivnost.
Menda hočejo nekateri imeti
svečane govore in na račun Koc-
beka priti na svetlo iz anonimno-
sti.
»Kocbek je slovenski in naš po
duhu in mislih, zato smo dolžni
poskrbeti, da se mu sedaj, ko so se
besi in gnevi iz ideološkega vidika
polegli (pa se menda še niso po-
vsem), primerno oddolžimo in le-
tos ob desetletnici njegove smrti
odkrijemo spominsko ploščo.
Vendar ne verjamem, da se bo to
zgodilo do novega leta. Svoje bi
moralo reči pisateljsko društvo,
pa ministrstvo za kulturo,« je še
povedal Slana.
Kocbekova sestra Tilika je me-
nila, da bi se bratovemu spomi-
nu v Vidmu in v državi Sloveniji
najlepše oddolžili, če bi staro
mežnarijo ponovno postavili tak-
šno, kot je bila. Domačini bi celo
prispevali les, nekaj bi primakni-
lo župnišče. Na domačiji bi mo-
goče vzidali spominsko ploščo,
uredili del hiše v spominsko so-
bo, v drugem delu pa bi imeli kaj
funkcionalnega — mogoče bi
imel pevski zbor svoje vaje ali
kaj podobnega. S tem bi tudi
Vidmu ob Ščavnici vrnili nekaj
njegove starožitnosti. Pa še raz-
meroma poceni bi bilo.
Vida Topolovec
, ^^^ ------------ -
NA OBISKU PRI PINTARICEVIH V KVEDROVI 2 V PTUJU
»Mami, vrača! ti bom s pridnostjo.. .!<{
Tričlanska družina Pintaričevih se dnevno ukvarja s težavami, ki
jih drugi ne poznajo. Sin Aleš, sicer učenec 7. b razreda osnovne šole
Franca Osojnika v Ptuju, je zaradi bolezni (distrofija mišic) na invalid-
skem vozičku. Mama Dragica si za vsakodnevne napore zasluži naziv
»mati korajža«. Sina mora vsak dan čez številne ovire pripeljati in odpe-
ljati iz šole. Najhuje je po stopnicah gor in dol. Z Alešem jih morata
premagati pri vsakokratnem vstopu oziroma izstopu iz bloka. Včasih,
ko so stanovali v nadstropju, je bilo stopnic še več. To arhitektonsko ovi-
ro pa Pintaričevi ob nesebični podpori lastnice prodajalne Alf v Ptuju
Silve Razlag in drugih želijo premostiti. Skupaj z nekaterimi iz stano-
vanjske dejavnosti občine Ptuj razmišljajo o postavitvi manjšega dvigala
(žal je zamisel za zdaj zaradi pomanjkanja denarja neuresničljiva) ozi-
roma o gradnji dovoza pri balkonu. Nekateri so svojo nesebičnost že po-
kazali in želijo pomagati: Hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge
Ptuj, Kmetijska banka Slovenija, zasebnik Drago Lazar iz Kranja...
Če bi »odprli« še več src, bi mama Dragica in sin Aleš lažje prihajala in
odhajala iz stanovanja.
Akcija zbiranja pomoči za
Aleša se je začela na pobudo
krajevne skupnosti Jožeta Potrča
in Silve Razlag. »Malokdo ve, da
nisem hodila do petega leta sta-
rosti,« pravi Silva. »Vem, kakšni
so občutki nemoči. Pozneje sem
hodila s palico. Od drugega raz-
reda osnovne šole sem služila pri
kmetih. Poznam življenje in
znam prisluhniti ljudem, ki so
potrebni pomoči. V desetih letih
vodenja komisije za socialna
vprašanja v krajevni skupnosti
sem spoznala in videla veliko ži-
vljenjskih stisk.
Aleša poznam že dolgo. S
hčerko Andrejo sta hodila sku-
paj v Vi ic, sedaj sta skupaj v šo-
li.
Ko sem odprla papirnico Alf,
je Aleš postal naš častni član, je
lastnik prve članske izkaznice.
Za ureditev dovoza v stanovanje
je naša papirnica namenila 10
odstotkov izkupička prodaje pr-
vega dne. Pomagala mu bom, ko-
likor bom mogla . . .«
Pintaričeve smo obiskali neke-
ga deževnega večera v oktobru,
Silva Razlag se nam je pridruži-
la. Aleša je razveselila s fotograf-
skim aparatom, da bo lahko fo-
tografiral avtomobile in drugo,
kar bo želel. Darilo ga je prese-
netilo, ostal je brez besed. V ve-
selju sta se mu pridružila starša.
Dragica Pintarič ne podpira
samo treh hišnih vogalov, njeni
so štirje. Tudi možje invalid, hu-
do se je ponesrečil pred sedem-
najstimi leti, pred enajsitmi leti
so ga invalidsko upokojili. Opti-
mizem je ne zapušča, marsikoga
drugega bi že zlomilo. Kmalu bo
morala znova začeti delati osem
ur. S šefico trgovine (Rimska
peč) se dogovarjata, da bi delala
deljeno: od 8. do 12. ure in od
15. do 19. ure. Vsak drugačen de-
lovnik bi jo onemogočil, saj mo-
ra Aleš ob uri v šolo in iz nje.
Aleš potrpežljivo prenaša svo-
jo drugačnost. Mami se je takole
zahvalil za vso njeno požrtvoval-
nost in ljubezen: »Z ničimer ti
tega ne bom mogel poplačati, za-
to pa se bom pridno učil . . .«
Svojo obljubo izpolnjuje: je zelo
priden in vesten učenec. Najraje
ima matematiko in nemščino.
Za njegovo uspešno delo ima-
ta nemalo zaslug tudi vodstvo in
učiteljski zbor osnovne šole
Franca Osojnika. Uredili so do-
stop v šolo in poskrbeli še za ve-
liko drugih stvari, ki so potrebne,
da lahko Aleš nemoteno obisku-
je pouk. Osnovni šoli gre zaslu-
ga, da je ostal skupaj s sošolci,
sicer bi moral v zavod. Pa tudi
oni so prispevali k temu, da bo
ostal do osmega razreda v Ptuju.
Šolanje bo lahko nadaljeval v
Kamniku ali v Ljubljani. Želi si,
da bi se lahko učil še angleščine
in da bi postal prevajalec.
Mama Dragica in oče Jože si
zelo prizadevata, da bi Alešu po-
magala po najboljših močeh.
Upoštevata zdravstvene nasvete,
pomoč pa iščejo tudi pri bioener-
getiku. Pravijo, da mu pomaga,
le shujšati ne more. Mama Dra-
gica vedno dobro premisli, kako
bo s svojimi 64 kilogrami nesla
Aleševih 62.
Letošnje poletje, kakršno je že
bilo, je Alešu prineslo novo zma-
go. Naučil se je plavati. Pri so-
šolcu v Jiršovcih je v bazenu pre-
živel veliko ur. Plaval je še zadnji
dan poletja.
Družba na Aleša in njemu po-
dobne ne da veliko. Pri Pintari-
čevih je ugotovila tudi to, da jim
ne pripada otroški dodatek. Po
dodatnih intervencijah so jim ga
sicer papirno uredili — pripadal
naj bi mu od letošnjega maja —
a do Pintaričevih do oktobra še
ni prišlo nobeno nakazilo.
O nehumanosti in nesebičnosti
okolja, v katerem živimo in dela-
mo, bi lahko še govorili. Dovolj
zgovoren je podatek, da lahko na
prste ene roke preštejemo usta-
nove v Ptuju, ki so uredile dovoz
za invalidne osebe. Veliko bomo
tedaj, ko bomo poskrbeli tudi za-
nje.
MG
Ales Pintarič: »Rad bi bil preva-
jalec«.
Družina Pintaričevih s Silvo Razlag.
Aleš med sošolci.
(Posnetki: OM)
Šolski okoliši —
prijazni učencem
in staršem
Ni še tako daleč vroč začetek šolskega leta, ko je okrog dvajset
staršev javno in glasno protestiralo zavoljo šolskih okolišev treh ptuj-
skih osnovnih šoL Veliko je bilo namreč staršev, ki so skupaj z otrokom
le nekaj dni pred začetkom šolskega leta izvedeli, kam pojde otrok na-
slednjih osem let v obvezno osnovno šolo. Nekaj dni pred začetkom šol-
skega leta je bila vojna v Sloveniji dovolj zgovoren argument, ne pa tudi
opravičljiv, zakaj zdrahe okrog šolskih okolišev so stare več kot desetle-
tje, da pa so letos zvedeli zanje poleg staršev šoloobveznih otrok še dru-
gi, imamo »zasluge« po mnenju nekaterih predvsem novinarji. Kdorkoli
je že »vojno« med ptujskimi osnovnimi šolami predstavil javnosti, sploh
ni pomembno, pomembno je nekaj drugega, kar pa je ostalo skrbno za-
prto še naprej v kakšnem predalu aH v podzavest potisnjenem razmišlja-
nju.
Ce nenehno slišimo, da smo imeli
prve demokratične volitve, da imamo
prvo demokratično izvoljeno vlado,
da imamo torej po več kot štirideset-
letnem »enoumju« končno demokra-
cijo, potem bi človek pričakoval, da
lahko starši na glas vprašajo, na kate-
ro šolo bodo dali otroka, ne oziraje se
na šolski okoliš. Ne da bi zanikali pri-
sotnost čustev pri odločitvi (Na to šo-
lo sem hodil že sam), pa je bilo letos
večkrat slišati tudi kaj o kakovosti po-
sameznih šol. In to je bilo potem ja-
bolko spora, ki je vzpodbudilo kar
nekaj piscev, da so spregovorili o tem
na straneh našega časopisa. (Mimo-
grede — pod pisanje so se podpisali
tudi tisti, ki sploh ne obstajajo, kar je
še bolj dalo slutiti, da še vedno obsta-
jajo tabu teme.) Zamere so bile večje
ali manjše, čeprav ni nihče zapisal, da
je ta in ta šola boljša od druge. Vpra-
šanje, ali je zgolj naključje, da je na
eni od šol vedno več učencev kot pro-
stora zanje, ali pa to pomeni, daje na
tej šoli nekaj, kar je'— če ne že doka-
zano boljše, pa vsaj drugače — všeč
otrokom in staršem, se torej postavi
kar samo od sebe, ne da bi zato moral
kdo od zadaj kaj prišepniti ali da bi
se novinar moral povsem podrediti
mnenju v tem primeru prizadetih star-
šev.
Kakovost šole bo vedno bolj odlo-
čujoča, pa če bo to zaposlenim v izo-
braževanju všeč ali ne. Šolski okoliši
so bili le posledica, o vzroku ni nihče
govoril, nihče se niti potrudil ni, da bi
ga poiskal. Kot smo slišali na seji ko-
misije za šolske okoliše, ima Srednje-
šolski center na računalniku zbrane
podatke o uspešnosti učencev, kar bi
lahko bil eden od argumentov »voj-
skujočih« se v stilu znane pravljice:
»Zrcalce, zrcalce na steni, povej, ka-
tera ...« Tako pa se niti predstavnik
Zavoda za šolstvo Republike Sloveni-
je — enote v Mariboru, ki se je tudi
podpisal pod enega člankov na to
vročo poznopoletno temo, ki je
spremljala začetek šolskega leta v
Ruju, ni spomnil, da bi poskušal svo-
je pisanje podkrepiti s temi podatki,
čeprav še zdaleč niso edini, ki govore
v prid tej ali oni šoli, so pa dovolj
zgovorni, če jih seveda želimo poiska-
ti. To je očitek stroki, pa tudi oblast-
nim organom.
Da bi se izognili zmedi in nejevolji
v začetku prihodnjega šolskega leta,
so se letos pristojni v občinski vladi
in sekretariatu odločili, da do decem-
bra zberejo za vse osnovne šole v ob-
čini podatke o tem, kam želijo starši
vpisati svoje prvošolce. Ce želje ne
bodo usklajene z dejanskimi mož-
nostmi na posameznih šolah, naj bi se
do konca marca prihodnje leto pogo-
vorili s starši, ki želijo šolati otroka
na drugi šoli, kot je določeno s šol-
skim okolišem. O selitvi iz enega v
drugi šolski okoliš naj bi odločali sve-
ti šol v soglasju z ustanoviteljem. Šol-
ski okoliši niso problem samo v me-
stu, tudi zunanje šole poznajo te teža-
ve, vendar jih, kot kaže, rešujejo brez
velikih pretresov — tudi zaradi manj-
šega števila učencev, kar omogoča
lažjo razporeditev učencev, četudi
prihajajo iz sosednjega šolskega oko-
liša. Gotovo pa tudi zaradi tega, ker
ravnatelji zunanjih osnovnih šol prej
najdejo skupen jezik kot ravnatelji
treh mestnih. Žal, tudi to je eden od
vzrokov za mnoge povišane glasove
ter takšne in drugačne sestanke. Rav-
natelji ptujskih osnovnih šol bodo
morali vzeti v zakup in na svoja rame-
na tudi zmožnost in hotenje skupnega
dogovora. Na komisiji za šolske oko-
liše smo namreč slišali tudi to temo.
Pristojni sekretariat se je zavezal,
da bo pripravil tudi analizo o uspeš-
nosti posameznih šol, seveda s po-
močjo Zavoda za šolstvo. Rezultati,
take analize bodo gotovo ob začetku
prihodnjega leta razrešili marsikatero
dilemo in ohranili normalen pritisk
marsikateremu staršu. Končno, bi
lahko zapisali, saj se bo tudi pristojni
sekretariat s temi rezultati izognil
marsikateremu zapletu in napadu na
svoje delo. Želimo mu lahko le, da bo
ob tokratni ponujeni roki staršem
uspešno krmaril med njihovimi želja-
mi in možnostmi.
Pri vsem tem pa nekaj še vedno bo-
de v oči in sili pero, da še ne konča te-
ga pisanja. O problemu šolskih okoli-
šev se v imenu otrok in za otroke po-
govarjajo starši, učitelji, ravnatelji in
predstavniki oblastnih organov.
Otrok ni vprašal nihče nič... Molčali
so tudi strokovnjaki (psihologi, peda-
gogi, socialni delavci)...
NaV
Srečanje z Jutrovim
na ptujskem gradu
Pokrajinski muzej Ptuj hrani v svojih zbirkah tudi 47 portretov že-
na in mož iz Orienta. V naše dežele so portreti prišli v drugi polovici
17. stoletja po zaslugi družin Leslie in Herberstein. Dva moža teh dru-
žin sta namreč bila na diplomatskih popotovanjih tudi v Turčiji. Dolgo
časa nastanek teh slik ni bil znan, nova spoznanja o tej zbirki, ki je naj-
večja v Evropi, je v osemdesetih letih v svoja raziskovanja vključil dr.
Maximilian Grothaus iz Avstrije, dober poznavalec te vrste umetnosti.
Muzej se z njimi načrtno ukvarja že
od začetka lanskega leta. Videli smo
že delovno razstavo za Srečanje z Ju-
trovim na ptujskem gradu, minuli pe-
tek pa so predstavili še strokovni del
razstave. S tem srečanjem se je stro-
kovni del priprav na razstavo tako re-
koč končal, saj teče že redakcija kata-
loga, pa tudi eksponati za razstavo so
že skoraj pripravljeni. Lahko zapiše-
mo, da gre za mednarodni projekt, saj
sodelujejo v strokovnem delu tudi tri-
je Avstrijci. Razstavo naj bi odprli 15.
aprila 1992.
Na petkovem strokovnem srečanju
v viteški d-'orani ptujskega gradu so
svoje prispevke k razstavi predstavili:
dr. Ignacij Voje (Turški vpadi na ptuj-
sko območje in njihove posledice),
dr. Maximilian Grothaus (Ptujske
turquerije, grafične predloge zanje in
njihovo kulturnozgodovinsko oza-
dje), dr. Zmago Šmitek ;Slovenci in
zanimanje za neevropske kulture),
Marjan Matjašič (Pohlep po oriental-
skem blagu), dr. Sergej Vrišer (Vpliv
Orienta na oblačilno kulturo) ih Mar-
jeta Ciglenečki, ki je predstavila kar
tri teme (Ptuj — utrdba v obrambi
pred Turki, Družini Leslie in Herber-
stein ter oprema njihovih gradov Hra-
stovec, Vurberg in Ptuj ter Muzeolo-
ški koncept razstave).
Ljubitelji muzejske dejavnosti že
nestrpno pričakujejo razstavo, saj so
priprave zanjo na visoki profesional-
ni ravni, poleg tega pa gre za zbirko,
ki. ni redkost samo pri nas doma, am-
pak tudi v Evropi. Kot smo slišali, so
strokovne priprave v sklepni fazi,
vprašanje pa je, ali se bodo znali in
hoteli vključiti tudi vsi drugi, ki bodo
ob razstavi lahko ne samo tržili, am-
pak hkrati s kulturnim dogodkom
promovirali svoje izdelke — kombi-
nacija, o kateri v svetu vedo, da je
ekonomsko najuspešnejša. Muzej je
tudi v zvezi s tem že letos januarja
predstavil ta projekt, saj bi Ptuj moral
biti zainteresiran, da projekt izrabi za
svojo promocijo, kar pomeni sodelo-
vanje tako gospodarstva, upravnih or-
ganov kot zasebnikov. Roka je ponu-
jena ...	NaV
10 - NEKOČ IN DANES
14. november 1991 - TKDHIK
Stavke, talci in etika
v zgodovini pa tudi dandanes
se dogaja, da ena (ali obe) od
sprtih strani uporablja nedolžne
ljudi kot talce za dosego svojih
ciljev. Pri tem izrablja talce na
tak način, da bi pri nasprotni
strani prek njenega človekoljub-
ja dosegla svoje cilje. Ce nas-
protna stran na to potezo s talci
ne pristane, se zadeva ponavadi
konča tragično ali vsaj negativno
za talce. Kot talca bi lahko tedaj
opredelili (definirali) človeka, ki
v sporu med dvema stranema ni
neposredno udeležen, vendar
ena od sprtih strani povzroča in
izrablja njegovo stisko tako, da
bi prek človekoljubja nasprotne
strani dosegla v sporu svoje cilje.
Normalen svet se zgraža nad
uporabo talcev ali pa jo vsaj od-
klanja kot neetično dejanje.
Podali smo izvirno definicijo
talca, ki pokriva področje vseh
talcev, tudi tistih, ki na prvi po-
gled niso videti kot talci. Do
uporabe talcev po zgornji defini-
ciji lahko pride tudi v stavkah. V
profitnih podjetjih je to redkeje,
ker delavci s prekinitvijo dela
povzroče lastniku izpad profita,
kar povzroči nanj dovolj močan
pritisk, da skozi pogajanja vsaj
delno ugodi ciljem, ki so si jih
zastavili delavci. V takšni stavki
ni bilo uporabe talcev. Pa poglej-
mo hipotetični primer, kjer ima-
mo v stavki opraviti tudi s talci v
najsplošnejšem pomenu te bese-
de. Recimo, da stavkajo ladijski
prevozniki, ki dovažajo hrano na
samoten otok, in te hrane nočejo
dovažati, ker so sprti s svojimi
delodajalci. V tem primeru po-
stanejo prebivalci otoka talci, saj
v sporu nimajo ničesar opraviti,
so pa lačne žrtve. Tudi v prime-
ru, da dovažajo prevozniki hrano
samo umirajočim, je njihovo po-
četje neetično.
Primer uporabe talcev smo
srečali tudi v zadnji množični
stavki v Mariboru, ko so nekateri
stavkajoči vdrli na železniško po-
stajo in niso dovolili odpeljati
potniškim vlakom. Talci so bili v
tem primeru potniki. Podobne
primere smo srečali tudi v ptuj-
ski občini, ko so krajani zaradi
spora z oblastmi zaprli cesto in
so morali nedolžni potniki (talci)
cele ure zmrzovati, dokler oblast
zaradi človekoljubja ni popusti-
la. Stran, ki uporablja pri sporih
talce, je nasilna, in tudi če z upo-
rabo talcev doseže svoje cilje, je
njeno dejanje neetično.
Končno naj omenim še en
zgled uporabe talcev v zadnji
stavki zdravstvenih delavcev.
Gre za spor med slovensko vlado
in zdravstvenimi delavci, v kate-
rega bolniki niso neposredno
vpleteni, si pa žrtve (talci v naj-
splošnejšem pomenu definirane
besede »talec«). Verjamem, da
so zahteve zdravstvenih delavcev
upravičene, kolikor je to mogoče
v teh težkih časih za večino Slo-
vencev — vendar menim, da bi
bilo treba za dosego ciljev ubrati
takšno pot, pri kateri ne bi bili
prizadeti nebogljeni bolniki.
Dr. Adolf Žižek, dipl. inž.
Lackova ulica
naj ostane i
v zadnjem času poteka med Ptujčani konfiikt, ali naj se preime-
nuje Lackova ulica v Ulico sv. Viktorina ali kako drugače. Nič nimam
prod temu, da dobi sv. Viktorin kot ptujski svetnik na Ptuju svoj pro-
stor. Vendar se vprašujem, ali je njegov prostor prav v sedanji Lacko-
vi ulici. Na Ptuju imamo tri trge: Trg svobode. Trg MDB in Srbski
trg, ki bi brez težav spremenili svoja imena.
Baje imamo na Ptuju 60 % imen ulic in trgov iz NOB. V novejši
zgodovini (400 let) predstavljajo 4 leta NOB samo en procent in v tem
procentu naj bi se gibalo tudi število ulic, trgov in zavodov, ki nosijo
imena iz NOB. To pomeni, da bi bilo treba narediti ostro selekcijo
med tistimi, ki so med NOB resnično kaj pomenili. In med te zagoto-
vo spada domačin Jože Lacko. Upreti se z orožjem okupatorju v letu
1942, medtem ko je bil okupator v svojem največjem vzponu, je bilo
izredno hrabro in junaško dejanje. Tudi vsa mučenja, ki jih je Lacko
prenašal, so bila poleg znamenja trpljenja tudi oblika junaškega od-
pora. Če smo v Sloveniji ohranili 27. april kot dan upora proti okupa-
torju, bi morali na Ptuju ohraniti kot simbol odpora proti okupatorju
Lackovo ulico. Edina moja pripomba v zvezi s tem je, da bi bilo treba
zamenjati spomenik v Lackovi ulici, kjer je gestapo umoril Lacka in
ki je opremljen s srpom, kladivom in petokrako, z enostavnejšim spo-
ročilom, npr. »Tukaj so okupatorji umorili slovenskega rodoljuba Jo-
žeta Lacka.«
S tem, ko menim, da bi bilo treba Lackovo ulico ohraniti, menim
tudi, da bi bilo treba pretresti imena drugih ulic in trgov ter imena os-
novnih šol in drugih zavodov, ki nosijo ideološko obarvana imena.
Ne trdim, da bi jih bilo treba vse zamenjati, saj so mnogi od borcev
imeli razen ideoloških tudi druge (dobre) lastnosti, vendar menim, da
bi morala sestavljati ta imena krepko pod 10 % imen ulic, trgov in za-
vodov na Ptuju.	Dr. Adolf Žižek
Hvala, gospod Lašič
ODGOVOR NA ČLANEK »SLOVENSKO DRUŠTVO SAVA POJASNUJE« TEDNIK, 24. OKTOBRA 1991
Gospod Franc Lašič je eden tistih redkih
Slovencev v Nemčiji, ki ob napadu okupator-
ske vojske na Slovenijo ni čakal na pozive in
apele, ampak se je takoj vključil v akcijo za
pomoč svojem narodu in domovini.
Ni moj namen, da bi zanikal prizadevanja
slovenskega društva Sava iz Frankfurta pri
odpravljanju posledic vojne, čutim pa, da je
moja dolžnost, da ostro zavrnem napade, ki s
strani upravne^ odbora Save letijo proti go-
spodu Lašiču. Ce kdo, potem bo on lahko v
kateremkoli trenutku dokazal, da se nikoli ni
kitil s tujim perjem, še manj mu je šlo za »sa-
mohvalno publiciteto« ali za »povzdigovanje
samega sebe«! Da so organiziranje pomoči
Sloveniji v trenutku, ko so društva še spala,
vzeli v roke redki posamezniki, je dejstvo, ki
ga še tako spretno prirejanje ne bo moglo
spremeniti.
Naključje je hotelo, da spremljam delo go-
spoda Lašiča od trenutka, ko se je sam, brez
pozivov in prošenj, ponudil pri prevozu sred-
stev za slovensko zdravstvo. Ko sem mu ne-
kega dne omenil, da bi o enem takih tran-
sportov obvestili tudi novinarje, da bi rojaki
v domovini občutili, da v težkih trenutkih ni-
so sami, mi je gospod Lašič rekel, da mu to
ne bi ustrezalo. Trditve, da mu je šlo za pu-
bliciteto, so gotovo iz trte izvite! Več kot
30.000 prevoženih kilometrov, nešteto ur, ve-
čerov pri zbiranju zdravil in sanitetnega ma-
teriala vse brez enega samega pfeniga za-
služka ... Daje lahko vozil material v Slove-
nijo, se je moral odpovedati marsikateri vož-
nji, ki bi mu kot privatnemu avtoprevozniku
lahko prinesla bogat zaslužek. Za to, kar zdaj
doživlja, je morala trpeti tudi njegova druži-
na, saj je vedno znova, tudi v času, ko je bilo
to zelo nevarno, odhajal v domovino, da bi
pomagal ljudem, ki so trpeli. Vozil je tudi na
Hrvaško. Od tam je dobil tudi nekaj pisnih
zahval. V Sloveniji ga poznajo v vseh večjih
bolnicah, od Jesenic do Izole, od Maribora
do Ljubljane. Pripeljal jim je zdravila, ki mu
jih je pomagala zbrati sestra Slavica Budim-
Ijič, angažirana rojakinja, ki dela v Univerzi-
tetni kliniki v Mainzu, pa sanitetni material,
ki mu ga je priskrbel gospod Klaus Peter
Braun, vodilni mož pri nemški dobrodelni
organizaciji Eskalup Unfallhilfe. Velik del
materiala pa je zbral tudi sam: hodil je od fir-
me do firme, prosil, prepričeval, nalagal in
vozil. Kdo pri Savi lahko trdi, da je storil
več?!
Mirne vesti lahko na koncu zatrdim tole:
gospod Lašič je za odpravo posledic vojne v
Sloveniji naredil več kot vsa slovenska dru-
štva v Nemčiji skupaj! Ko bo več časa, ko bo
kriza za nami, ko bo svobodna, neodvisna
Slovenija končno zadihala, me primite za be-
sedo. Vsako trditev bom lahko dokazal! Za-
enkrat pa: hvala, gospod Lašič. Prisrčna hva-
la v imenu vseh, ki ste jim pomagali in Vas
ne poznajo. Nekega dne se Vam bodo morda
opravičili tudi ljudje, ki so vas po krivici ob-
sojali. Pa tudi če tega ne bodo naredili, vsaj
na skrivaj Vam bodo dvignili klobuk v znak
priznanja.
S tem pismom nočem nikogar prizadeti.
Želim samo opomniti k razumu, želim pozva-
ti vse, ki ne morejo pomagati, da vsaj ne ško-
dujejo, ne žalijo. Premalo nas je, Slovencev,
da bi si lahko privoščili zdrahe. Prešibki smo,
da bi si lahko privoščili blatenje tistih, ki so
našemu narodu in domovini v najtežjih časih
nesebično pomagali.
Naj bo to pismo kot vzpodbuda.k trenutku
treznega premisleka. Pa brez zamere!
Zvone Kokalj,
predsednik slov. društva LASTOVKA
Ingolstadt, ZR Nemčija
Davki in nezadovoljni obrtniki
(3. nadaljevanje)
Znižanje davka, če zavezanec
zaposluje druge osebe
Če zavezanec zaposluje:
a)	delavce, se mu v letu, za ka-
tero se davek odmerja, zniža od-
merjeni davek za vsakega delav-
ca za znesek, ki ustreza 10 %
b)	invalidske osebe po predpi-
sih o usposabljanju in zaposlova-
nju invalidskih oseb, se mu zniža
odmerjeni davek za vsako takšno
osebo za znesek, ki ustreza 30 %
e) invalide s 100% okvaro in
gluhoneme s 70% telesno okvaro,
se mu zniža odmerjeni davek za
vsako takšno osebo za znesek, ki
ustreza 50 %
povprečnemu enoletnemu či-
stemu osebnemu dohodku zapo-
slenih delavcev v gospodarstvu v
Republiki Sloveniji v preteklem
letu.
Znižanje davka, če je zavezanec
invalid
Stari predpisi (glej 37 čl. ptuj-
skega odloka) so enaki kot se-
danji v ZD, ki sem jih že prika-
zal.
Znižanje davka zavezancem, ki
z izvozom blaga in storitev na
konvertibilno področje ustvarijo
devizni priliv
Davek se zniža glede na odsto-
tni delež, ki ustreza razmerju
med celotnim prihodkom obra-
tovalnice in dinarsko vrednostjo,
doseženo z izvozom blaga in sto-
ritev. N.pr. zniža se za 35 %, če
znaša odstotni delež izvoza nad
50 % (glej lestvico znižania in
druge pogoje znižanja v čl. 38
ptujskega odloka).
Priznanje davčne olajšave dav-
čnim zavezancem, ki vlagajo sred-
stva v gradnjo malih hidroelek-
trarn in drugih energetskih virov
Pogoj za priznanje davčne
olajšave, ki ne sme presegati
40 % vloženih sredstev, je vloži-
tev v gradnjo najmanj 60 % eno-
letnega povprečnega čistega
osebnega dohodka zaposlenih
delavcev v gospodarstvu Repu-
blike Slovenije za preteklo leto
(glej čl. 39 ptujskega odloka).
Znižanje davka zavezancem, ki
oddajajo presežke električne ener-
gije v elektroenergetski sistem, če
instalirana moč male hidroelek-
trarne presega 100 kilovatov
V takih primerih se odmerjeni
davek zniža glede na odstotni
delež tega prihodka v celotnem
prihodku obratovalnice, na pri-
mer za 5 %, če znaša odstotni de-
lež tega prihodka do 5 %, itd.
(glej 40 čl. ptujskega odloka).
Davčna olajšava zavezancem,
ki pridobivajo dohodek s kmeč-
kim turizmom
Zavezancem, ki pridobivajo
dohodek s kmečkim turizmom in
jim je podeljen zaščitni znak
kmečkega turizma, se prizna dav-
čna olajšava v višini 20 % od od-
merje-ega davka.
Davčna olajšava zavezancem.
ki imajo pripravnike, učence in
študente
Zavezancem, ki imajo priprav-
nike ter učence in študente na
proizvodnem delu oziroma prak-
si, se prizna davčna olajšava v vi-
šini 15% od izplačanih bruto
osebnih dohodkov za čas traja-
nja pripravniške dobe oz. v višini
15 % od izplačanih nagrad po
kolektivni pogodbi učencem in
študentom.
Davčna olajšava zavezancem,
ki vlagajo sredstva v sanacijo vi-
rov onesnaženja okolja
Takim zavezancem se prizna-
va davčna olajšava v višini vla-
ganj, vendar največ do 30 % za
vsako leto odmerjenega davka za
dobo 3 let.
(Glej pogoje za priznanje te
olajšave v 44. čl. ptujskega odlo-
ka.)
Kateri davčni zavezanci so
oproščeni plačila davka
( Moški, stari nad 65 let, in žen-
• ske, stare nad 60 let, ki opravlja-
4 jo deficitarno storitveno dejav-
nost in pri tem ne uporabljajo
dopolnilnega dela drugih delav-
cev in tudi ne družinskih članov,
so oproščeni plačila davka od
dohodka iz gospodarske dejav-
nosti. Ta olajšava se priznava tu-
di zavezancem, ki opravljajo go-
spodarsko dejavnost kot po-
stranski poklic, medtem ko se
jim druge naštete olajšave ne pri-
znajo.
Ali je skupni znesek prikazanih
davčnih olajšav omejen.
Da, kajti v 49. čl. ptujskega
odloka je določeno, da v posa-
meznem letu ne more presegati
80 % odmerjenega davka, s tem
da se 100% olajšava za prvo leto
poslovanja v omenjeno omejitev
ne všteva.
Pod kakšnim pogojem se dav-
čne olajšave sploh priznavajo
Ptujski odlok določa, da se
davčne olajšave priznavajo le
pod pogojem, da so poslovne
knjige, ki jih je zavez^anec dolžan
voditi, vodene na način in po na-
čelih, določenih s predpisi o na-
činu in vodenju poslovnih knjig
oziroma evidence.
Izdatki za kulturne, telesnokul-
turne in humanitarne namene ter
za reprezentanco
V 49. čl. ptujskega odloka je
določeno, da izdatki za kulturne
in telesnokulturne namene, ki se
odbijejo od prihodkov, lahko
znašajo največ do 20 %, za hu-
manitarne namene pa največ do
40 %, s tem da skupni izdelki ne
morejo presegati enoletnega pov-
prečnega čistega osebnega do-
hodka zaposlenih delavcev v go-
spodarstvu v Republiki Sloveniji
v letu, za katero se odmerja da-
vek.
Izdatki za reprezentanco se
lahko priznajo največ do 0,8 %
od celotnega prihodka.
Nadaljevanje prihodnjič
roPOVSKAHMA
V NEMŠKI
VOJSKI
12. nadaljevanje
Med čakanjem na procesijo so
dopustniki pripovedovali svoje
dogodivščine iz dresure v nemški
vojski. K skupini je pristopil Va-
lantov Tejča, s katerim sva se
pred vojno dobro poznala. Prav
na dan 6. aprila 1941 je zbolel.
»Zmešalo se mu je,« so pravili
'judje. S palico je tisti dan grozil
jatam nemških letal in izgovarjal
nepovezane besede, iztrgane iz
evangelijev, molitev in knjig, ki
jih je prebiral. Tiste dni ni bilo
možnosti za strokovno zdravlje-
nje. Po nasvetu izkušenega pa-
darja se je zdravil tako, da se je
večkrat dnevno kopal v potoku.
V tistem času je namreč zapadel
sneg, bilo je mrzlo kot pozimi,
zato mu je ledeno mrzla voda
»preganjala šum iz glave«, kot je
sam povedal.
Začasno je ozdravel, vendar se
mu je navadno ob polni luni bo-
lezen delno ponavljala. Tako je
bilo tudi tokrar, saj je velika noč
praviloma ob polni luni. Pristo-
pil je torej k skupini in začel pre-
cej glasno približno takole:
»Prišel je velikonočni čas, ko
ljudje nosijo krvave srajce, ki se
ne bojijo ne praznika in ne nede-
lje .. . Tisti čas bo ob enajstih
poldne zvonilo (mislil je nemški-
poletni čas), ko se bo vse to zgo-
dilo, ko bodo železni orli letali
po zraku in sipali na ljudi ogenj
in smrt, ko bodo jeklene želve
spreminjala polja v nerodovitne
pustinje .. . Tedaj bo hudo in
strahotam ne bo konca. Gorje se
bo širilo po vsem svetu in bližal
se bo njegov konec ...«
Skušal sem ga pomirFti, vendar
me je zavrnil: »Pusti me ti, ki si
se hudiču pustil zaznamovati,
njegove cunje nadeti. ..« Večina
naokoli je prasnila v smeh. Vse
skupaj so preglasili zvonovi in
začela se je velikonočna procesi-
ja. Tejča se je pomiril z glasno
moliimjo.
Še nekaj stavkov o njem. Bil je
nekaj let starejši od mene. Rad
bi bil postal učitelj, toda srednja
kmetija v zakotnem delu Haloz
mu tega ni mogla zagotoviti. Tol-
kli so skrajno revščino in se za-
dolževali, da so vsaj za silo vzdr-
ževali starejšega sina Leopolda,
ki je študiral v Mariboru na gim-
naziji, potem bogoslovje. V tret-
jem letniku ga je zatekla okupa-
cija. Nemci so mu ponujali služ-
bo na občini, kjer je delal le kak
mesec, potem pa je pobegnil v
Ljubljano. Tam je končal bogo-
slovje in kot mlad duh^nik seje
precej zapletel z domobranci.
Zato je ob koncu vojne pobegnil
na Koroško, od tam pa je našel
pot v Južno Ameriko. Postal je
baje misijonar med Indijanci ozi-
roma divjimi domorodci.
Tejča je moral pomagati doma
staršem, veliko je bral in sanjaril.
Delno to, delno pa dednost je bi-
la tudi vzrok njegove bolezni. Je-
seni 1944 je bil mobiliziran od
partizanov, vendar so ga zaradi
bolezni po treh tednih iz brigade
odpustili. Po vojni se je prosto-
voljno javil za delo v rudniku v
Zasavju. To težko delo je bilo
razmeroma dobro plačano, zato
si je v nekaj letih toliko prihra-
nil, da je odšel iskat brata Polde-
ta v Južno Ameriko. Prispel je v
Argentino in tam zvedel, da je
brat izginil med divjimi plemeni
v brazilskih pragozdovih. Tako
se je končala pot kmečkega fan-
ta, ki je sanjal, da bo nekoč v
enem od domačih krajev spošto-
vani gospod župnik, pa se je tik
pred ciljem usodno zapletel v
politiko in odplavilo ga je tako
daleč od domovine ... Tudi Tej-
ča je ostal v Argentini.
Toliko mimogrede o usodi
dveh bratov Valantovih iz Na-
dol, danes Kupčinji vrh. Z obe-
ma sem se dobro poznal, se v
mladosti z enim in drugim veliko
družil.
Dopusta je bilo konec in na
samo veliko nedeljo proti večeru
sem moral v Rogatec na vlak, za-
kaj 26. aprila do večera se je bilo
treba javiti v vojašnici v Ulmu.
Tokrat mi v Rogatec ni bilo treba
pešačiti, za prevoz so poskrbeli
drugi fantje.
V Rogaški Slatini je vstopilo v
kupe neko dekle in za njo več
uniformiranih fantov — dopust-
nikov s tistega območja, ki so se
enako kot jaz vračali. Večina ni
bila treznih in se je temu primer-
no tudi vedla. Razumljivo, da so
začeli nadlegovati tudi dekle. Se-
del sem na klopi sam in jih z za-
nimanjem opazoval. »Zakaj si
pa ti tako žalosten?« je reklo de-
kle, se iztrgalo vsiljivcu in pri-
sedlo k meni. Toda ni bilo prave
možnosti za pameten razgovor.
Zvedel sem le, da potuje v Mari-
bor, kjer dela. Vendar smo kma-
lu prispeli do Grobelnega, kjer je
bilo treba prestopiti.
Poskrbela sva, da sva se ob
prestopu znebila nadležnih sopo-
tnikov. Čeprav ni bilo prostih se-
dežev, je bilo stoje ob oknu do-
voli možnosti za miren pogovor.
Mimo so brzeli gozdovi, odeti
v modrikasti pajčolan mesečine,
v ozadju se je dvigal temni
Boč ... To me je spodbudilo, da
sem začel modrovati, kako bi bi-
la pot v te gozdove mnogo pa-
metnejša kot pot nazaj v nemško
vojsko, vendar je pot v domače
gozdove preveč tvegana in polna
neznank.
Iz dekletovega odziva na izre-
čeno misel in nadaljnjega razgo-
vora sem razbral, da dekle precej
pozna razmere in da so njene
simpatije na strani osvobodilne-
ga gibanja. Dejala je, da je pot v
gozdove brez predhodne zveze in
izkušenega vodnika lahko še ne-
varnejša, kot je pot na fronto.
Lani da je v Mariboru še bilo
moč najti zvezo za odhod na Po-
horje, toda zadnje mesece tega ni
več. Mnogi so bili zaprti in ustre-
ljeni, ljudje drug drugemu več ne
zaupajo, zapirajo se vase. Tudi
ni znano, ali na Pohorju še sploh
obstaja kakšna skupina, ki bi se
ji bilo moč pridružiti. »Kdo ve,
kako dolgo bo to še trajalo?« je
zamišljeno dejala.
Kljub razgovoru z opisano
vsebino mi najbrž ni zaupala, saj
ni hotela povedati, kje v Maribo-
ru dela niti izdati svojega imena.
»Pazi na svojo glavo!« mi je de-
jala na postaji v Mariboru, stisk
roke in že je izginila med množi-
co.
DVA SE NISTA VRNILA
Na velikonočni ponedeljek
zvečer je bila v vojašnici v Ulmu
zbrana že večina. Nekaj jih je si-
cer še manjkalo, toda okoli pol-
noči še pride potniški vlak in ver-
jetno se bodo pripeljali z njim.
Res jih je nekaj prišlo, imeli so
manjše težave pri vhodu v vojaš-
nico, vendar brez kakih posledic.
Zjutraj na zbornem mestu so
uradno ugotovili, da manjkata
samo dva — Alojz Križanič in
Anton Pulko. Oba sta bila iz na-
še sobe in oba sta bila moja naj-
boljša prijatelja. Malo sem bil
razočaran, da mi nobeden ni prej
tega zaupal, čeprav smo večkrat
sanjarili, kako si bomo pomagali
iz te vojske.
»Samo dvoodstotni kalo,« se
je šalil naš vodnik, doma iz Su-
detov, ki je znal češki in je precej
razumel slovenski. Tudi pozneje
je rad ob raznih priložnostih
omenjal Pulka, ki da je sedaj pri
»banditih« že dobil kak oficirski
čin.
Križaniča ni mogel omenjati,
zakaj njega je čez nekaj dni v vo-
jašnico privedla vojaška policija.
Nismo ga videli, ker so ga takoj
odpeljali na zaslišanje in v za-
por. Na zboru so čez kak dan
prebrali sklep da je bil obsojen
na 21 dni zapora.
Ker Pulka ni bilo, z njim sva si
delila omaro, sem moral čez kak
teden vse njemu pripadajoče
stvari odnesti v skladišče. Skrb-
no so evidentirali vsak kos in
ugotovili, da je poleg uniforme
in vsega, kar spada zraven, v ka-
teri je odšel na dopust, odnesel s
sabo le še rezervne hlače in tisto
majico, s katere je že prej odpa-
ral krpo z »adlerjem«. V skladiš-
ču so se čudili, da ni odnesel s
sabo več oblačil, saj »banditi
najbrž to rabijo«.
Kot sem v enem od prejšnjih
nadaljevanj že omenil, se je An-
ton Pulko, doma iz Zlatoličja,
nekaj časa skrival po Dravskem
polju in se potem pridružil četni-
ški plavogardistični skupini, ki jo
je organiziral Jože Melaher-
Zmagoslav, učitelj iz Zrkovcev
pri Mariboru.
Dalje prihodnjič
XSDIfIK -- november 1991
NASVETI - 11
Pasja
kuga
preti!
Pasja kuga sodi med najbolj
nalezljive in razširjene kužne bo-
lezni psov. To je bolezen pred-
vsem mladih psov. V starostnem
obdobju med 4 in 6 meseci zboli
okrog 78% živali, med 6 in 12
meseci 51 %, med 1. in 2. letom
le okrog 37 %, pozneje odstotek
naglo upada.
Do izbruhov pasje kuge pride,
ko je vreme mrzlo in vlažno, zla-
sti v pozni jeseni, pozimi in v
zgodnji pomladi. Posamično se
bolezen lahko pojavi tudi zunaj
tega časa.
VIRUS se izloča z urinom, iz-
trebki, s slino in z vnetnimi iz-
cedki bolne živali. Do okužbe
pride z direktnim stikom bolne
in zdrave živali, pa tudi s posre-
dovanjem okuženega okolja, s
hrano, vodo, s predmeti in aero-
geno s prahom. Precejšen pomen
pri širjenju pasje kuge imajo
IMUNI psi, tisti, ki so v konva-
lescenci, prav tako pa tudi člo-
vek, ki je pasivni prenašalec te
bolezni. Mortaliteta je pri posa-
meznih epizootijah različna. Od-
visna je od virulence povzročite-
lja; temperature in vlage v oko-
lju, splošne odgovornosti orga-
nizma in terapevtskih ukrepov.
INKUBACIJA traja 3 do 7
dni. Bolezenska znamenja pasje
kuge so zelo različna; poznamo
namreč abortivni, perakutni in
akutni potek.
Akutni potek je za pasjo kugo
tipičen. Prične se s temperaturo
39° in 41° ter otožnostjo. Po ne-
kaj dneh se stanje navidezno iz-
boljša, telesna temperatura se za-
časno normalizira. Kmalu potem
nastopi ponovno poslabšanje,
temperatura se ponovno povrne.
V	začetku tega stadija so man-
deljni razžarjeni in povečani, kar
je po svoje dokaj značilno za bo-
lezen. Ves nadaljnji potek je v
znamenju bakterijske infekcije.
V	tem obdobju bolezni navadno
prevladuje vnetje vseh sluznic.
Včasih je bolj poudarjeno vnetje
dihal, prebavil, kože ali simpto-
mi s strani živčnega sistema. Gle-
de na to pravimo, da ima pes
pljučno, prebavno, kožno ali živ-
čno obliko kuge.
In kako obvarujemo našega
ljubljenca pred to zahrbtno bo-
leznijo? Na volji imamo vakcine,
s katerimi cepimo pse, ko so stari
7 do 10 tednov, ker pa je pri mla-
dem organizmu zmožnost ustvar-
janja solidnejše in trajnejše imu-
nosti dokaj omejena, je bolje, če
cepljenje po 3—4 tednih ponovi-
mo.
Branka Kosenburger, dipl. vete-
rinarka
Poti odraščanja
(2. nadaljevanje)
Ustavimo se še ob TI sporoči-
lu in JAZ sporočilu. Verjetno ste
kdaj utrujeni - morda celo zdaj
in bi mi najraje rekli: Nadležna
si nehaj. To je TI sporočilo, ki
bi me prizadelo, užalilo. Ce bi mi
pa rekli: Ne morem sledili tvo-
jim besedam, vstal sem že zelo
zgodaj, precej sem že utrujen,
skrajšaj, če se le da, je to čisto
nekaj drugega. S tem me niste
prizadeli, povedali ste mi, kaj
občutite, nekako ste se odprli in
svoje občutke, čustva izrazili z
besedami. Na podoben način naj
bi se pogovarjali tudi s svojimi
otroki. Ce se z njimi odkrito po-
govarjamo, se bodo odkrito po-
govarjali tudi oni z nami - med
nami ne bo neprehodnih pregrad
in notranjih napetosti, ki so veli-
kokrat vzrok za najrazličnejša
stranpota. Te stiske so včasih ce-
lo tako hude, da privedejo otro-
ka in mladostnika na misel o sa-
momoru. Prisluhnimo otroku,
dajmo mu možnost, da izrazi
svoje mnenje, ne pozabimo na
besede: Nikoli ne reci otroku ju-
tri, njegov dan je danes. Ne
vztrajajmo pri svojem za vsako
ceno, če s svojo nepravilno avto-
riteto večkrat oviramo otroka pri
uresničevanju njegovih potreb,
smo do njega besedno ali še mor-
da celo drugače agresivni, bo tu-
di otrok do nas agresiven. Te-
meljna zakonitost, po kateri se v
tem primeru otrok ravna, je: Ti si
prizadel mene, zdaj bom priza-
del jaz tebe.
Starši si ponavadi oddahne-
mo, ko zvemo, da v razvitem sve-
tu in vse bolj že tudi pri nas ob-
staja metoda, pri kateri ne upo-
rabljamo sile, pri kateri ni pora-
ženca. Obe strani najdeta rešitev
in to morata upoštevati.
Da bi otrok pristal na sodelo-
vanje, ni treba uporabljati moči,
saj bo tudi on sodeloval pri odlo-
čanju.
Primer spornega položaja za-
radi dežnega plašča se lahko po
tej metodi reši takole:
Otrok: »Uh, grem v šolo.«
Oče: »I^raga moja, zunaj de-
žuje in ti nimaš dežnega plašča.«
Otrok: »Saj ga tudi ne potre-
bujem.«
Oče: »Mislim, da precej dežu-
je, in bojim se, da boš imela vse
reči mokre, pa še prehladiš se
lahko.«
Otrok: »Ampak dežnega plaš-
ča ne bom oblekla.«
Oče: »Zdi se mi, da svojega
dežnega plašča nočeš obleči.
Otrok: »Ja, sovražim ga.«
Oče: »Res ga moraš zelo so-
vražiti.«
Otrok: »Ja, ker je karirast.«
Oče: »Ali ti tale karirast plašč
ni všeč?«
Otrok: »Ne, v šoli nima nihče
j^arirastega dežnega plašča.«
Oče: »Ti pa nočeš nositi dru-
gačnega, kot ga nosijo drugi.«
Otrok: »Tako je. Vsi nosijo
enobarvne dežne plašče, bele ali
zelene.«
Oče: »Oh, to je pa res pravi
problem. Nočeš obleči dežnega
plašča, jaz ne bom tvegal, da bi
bila v dežju mokra in da bi se
prehladila. Ali imava kakšno
drugo rešitev? Kako naj to reši-
va, da boš zadovoljna?«
Otrok: (po kratkem premišlje-
vanju): »Mogoče bi lahko oble-
kla mamin dežni plašč.«
Oče: »Kakšen pa je, je enobar-
ven?«
Otrok: »Ja, bel je.«
Oče: »Misliš, da bi ti ga za da-
nes posodila?«
Otrok: »Vprašala jo bom.«
Deklica se vrne po nekaj mi-
nutah oblečena v materin dežni
plašč. Rokavi so predolgi, zato si
jih zaviha. Mati nima nič proti
temu.
Oče: »Si zdaj zadovoljna?«
Otrok: »Prima je.«
Oče: »No, zdaj boš suha, in če
je prav tebi, sem zadovoljen tudi
jaz.«
Otrok: »Dobro, adijo.«
Oče: »Adijo, želim ti lep dan v
šoli.«
Kaj se je tu zgodilo? Ne otrok
ne oče nista uporabljala sile. Z
najdeno rešitvijo sta bila oba za-
dovoljna. Oče je rekel: »Želim ti
lep dan v šoli« in to je tudi res
mislil, deklica pa je brez strahu
pred posmehom sošolcev šla v
šolo brez karirastega plašča.
Nadaljevanje prihodnjič
Marta Tuš, prof. pedagogike
Dober den! Moren vam povedati, da me je vinski patrun sveti Mar-
tin čista ožmekna, saj smo tudi na našen Suhen hregi naredli veselo
Martinovo veselico. Dobro smo jeli in pili in se veselili. Tudi zaplesali
smo in si poleg zrecitirali: Migaj, migaj, moj Martin, hoj boš migal, prej
boš lun . . .! Jaz man en dober predlog: ker smo v zodjen leti ukinoli več
partijskih in borbenih držovnih proznikov in na novo inštalirali svetniške
proznike, bi lehko tudi godovno svetega Martina bilo držovni proznik.
Itak smo Slovenci dobro poznoni kak častilci vinske kapljice in tistega
pregovora, daje v vinu resnica. Resnica pa je tudi v pregovori, ki provi,
da voda žene mlinček, vinček pa klinček ... Je pa tak: če ga prevečsmrk-
ne.š, te tudi klinček mehek grota. ne samo kolena. Ali pa tisti moj rek:
Najbojšo na sveti je svinjsko in vinsko, potli pa še žensko fcoj. . .
Ker pa je november tudi mesec hoja proti alkoholizmi, se moremo
tudi malo o ten pogučati: avto in alkohol ne greta vkuper. Tudi mopeda
in pecikla neje varno voziti na alkoholični pogon. Nasploh je treba piti
zmerno in po pameti. No ja, saj se včosik zgodi, da ga človik v dobri volji
oh kokšnem prozniki malo hoj globoko v glaž pogledne in se potli zgodi
tisti pregovor, ki provi: »Gdor preveč pije alkohol, ima glavobol. . .!«
Pa naj te ho zadosti za gnes. Martina smo pospravli, zaj pa se homo
začeli tak pomalen priprovlati na Mikloža in Božičeka. Tak se toto leto
naglo k svojemu kunci bliža. Zima trka na dveri, za zimo hode prišla po-
mlad in drgoč homo brez dugih gat. Jaz si hom te zapeja: Prišla ho po-
mlad. vtaknil hi ga rad. . . Trseka v zemljo, seveda, da si ne hi keri po-
kvarjenec kaj drugega misla . . .!
Te pa srečno in po možnosti še ne za večno. Vaš LUJZEK.
M vrtu
HRUŠKA je v domačem
SADNEM VRTU med najprilju-
bljenejšimi sadnimi vrstami. Pri-
kupni obliki sadu in njegovemu
izvrstnemu okusu, zlasti ma-
slenk, se ni mogoče odreči, dre-
vesu pa je dana naravna lastnost,
zlasti če je cepljeno na šibko ra-
stoči podlagi kutini, da gaje mo-
goče oblikovati v najrazličnejše
špalirne oblike, kar je vrtu doda-
ten okras. Hruškovi plodovi ima-
jo pomembno prehrambno vred-
nost, saj vsebujejo posamezne
žlahtne sorte celo do 15 % slad-
korja, do 0,7 % beljakovin, pose-
ben in pristen okus pa jim odre-
jajo razne organske kisline. Hru-
ške vsebujejo razne aromatične
snovi, bogatejše so od jablan po
vitaminih, zlasti vitaminu C, in
askorbinski kislini, ki je največ
vsebuje sorta kleržo. I kg dobro
zrelih hruškovih plodov vsebuje
400 do 600 kalorij, sicer pa so za-
radi pestre vsebine organskih
snovi pomembne kot dietna hra-
na.
Hruška na rastne razmere niti
ni toliko zahtevna kot jablana,
zahtevnejša je le pri zemlji, saj ji
najbolj ustrezajo globoke, tople,
laporne, peščeno ilovnate in
zmerno vlažne zemlje, pa bolj su-
he in tople lege. Ker je hruško
mogoče oblikovati v najrazličnej-
še oblike špalirne drevesne kroš-
nje in ker je navsezadnje manj
občutljiva na razne rastlinske bo-
lezni in škodljivce kot jablana, je
priporočljivo na vsakem vrtu po-
saditi po nekaj dreves. Slaba
lastnost hrušk je le to, da so izra-
zito sezonske in v navadnem
skladišču nimajo trajnejše skla-
diščne vzdržljivosti, zato načrtuj-
mo velikost nasada in število
dreves glede na potrebe.
Za gojenje pritličnih dreves in
njihovo oblikovanie v raznih
špalirnih oblikah uporabljamo
za podlago kutino. Na tej podla-
gi sicer drevesa potrebujejo opo-
ro in jih sadimo gosteje — 1 do
2 m v vrsti. Takšna drevesa hitro
zarode, dajejo lepše in debelejše
plodove od sort, cepljenih na se-
jancu.
Po sadnem izboru si od glav-
nih sort slede od najranejše: ju-
nijska lepotica, trevuška, vilja-
movka, konferans, fetelova, dru-
štvena in najkasnejša krasanka.
Drevesničarji imajo na voljo tudi
drevesca, ki jih sadni izbor uvrš-
ča med postranske sorte, ki pa so
ravno tako kakovostne kot gla-
vne sorte. Sem uvrščamo od naj-
ranejše žifardove, ki zori že sredi
julija, nato pa ji slede tedensko
po dozorevanju: zgodnja moreti-
nijeva, klapova, rdeča viljamov-
ka, avranška in boskova.
V BIVALNEM VRTU v no-
vembru pričnemo opravila, ki so-
dijo v čas, ko so okrasne rastline
v fazi zimskega mirovanja. Vse
grmovnice in drevnine, ki niso
zimzelene, so po prvih jesenskih
slanah pričele odmetavati listje.
Ce pa listje še ni pričelo odpada-
ti, je znamenje, da smo jih poleti
prekasno gnojili z dušičnimi
gnojili, s čimer se je podaljšala
vegetacija. Okrasnim drevninam,
ki imajo že po svoji naravi krhek
in lomljiv les, kot so temariska,
zlati dež in podobne, tik preden
pričakujemo sneg, osmukamo
listje oziroma jih otresemo, če je
zapadel moker in težek sneg, da
preprečimo lomljenje vej.
Rezati lahko pričnemo žive
meje in druge okrasne grmovni-
ce in drevnine, zlasti tiste vrste,
ki pozno pomladi in poleti cveto,
ter grmovnice, katerim so se
spodnje veje že močno ogolile in
imajo precej starega, izrojenega
lesa. Rezati ne smemo, ko je les v
zmrzlem stanju, ker so takrat ve-
je toge in se lomijo, pa tudi rezil-
no mesto se prej zdrobi kot pa
gladko odreže.
Ce je živa meja že precej stara
in spodaj ogoljena, ji les popra-
vimo tako, da ga temeljito po-
mladimo. Obrezati moramo na
starem lesu najmanj v spodnji
tretjini, tako da je 1,2 m visoka
živica po rezi visoka še samo
40 cm. Stranske poganjke kraj-
šamo na 1 do 2 očesi, ves suh in
polomljen les pa odstranimo.
Forsytije in druge zgodaj cvetoče ■
grmovnice režemo šele spomladi,
ko odcvetijo.
V	ZELENJAVNEM VRTU
skrbno pospravimo vse ostanke
vrtnin, ki smo jih spravili. Vrt bo
imel tudi pozimi prijeten videz,
če bo negovan in pospravljen.
V	kleti in druge prostore smo
pospravili razne vrtnine. Četudi
so bili pospravljeni povsem zreli
in zdravi plodovi, kar je osnovni
pogoj za njihovo vzdržljivost, se
v zimski hrambi prično hitro
kvariti, ker je zanje nenadno na-
stala velika sprememba med gre-
do in zaprtim prostorom. V kleti
vzimljena endivija rada gnije.
Večji škodi se izognemo, če spro-
ti odstranjujemo vse nagnite li-
ste, ker bi se gniloba hitro razši-
rila na sosedne zdrave liste in
rastline. Zemljo, v kateri je vlo-
žena endivija, rahlo navlažimo,
da glave ne ovenijo, pri čemer
smo pozorni, da ne ovlažimo tu-
di listov.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi podzemnih
plodov, od 12. do 14. in od 21.
do 23. novembra, zaradi nadzem-
nih plodov, kar velja predvsem
za sadno drevje, 11. in 12. ter od
19. do 21. novembra, zaradi lista
17. in 18. novembra ter rastline
zaradi cveta in zdravilna zelišča
15. novembra.
V soboto, 16. novembra, je
neugoden čas za kakršno koli de-
lo na zemlji in z rastlinami.
Miran Glušič, ing. agr.
Novosti na videu
Med obiskovalci videoteke je
tudi zelo veliko otrok. Zato smo
danes za njih izbrali risani film
VSI PSI GREDO V RAJ. Posneli
so ga v Irski. Kritiki ga uvrščajo
med mojstrovine, predvsem zara-
di izredne animacije in prelepih
posnetkov.
Osrednja tema zgodbe je prija-
teljstvo med malo deklico Anne-
Marie, siroto brez staršev in do-
ma, in velikim ovčarjem Charlie-
jem.
Anne-Marie razume govorico
živali in se zna z njimi pogovar-
jati. Njen dar želi izkoristiti hu-
dobni terier Carface, zato jo
ugrabi. Reši jo ovčar Charlie.
Anne mu pomaga, da na stavah
dobi veliko denarja, s katerim
odpre svoj pasji nočni klub. Pri
tem pa Charlie skoraj pozabi na
obljubo, ki jo je dal svoji prija-
teljici, namreč poiskati ji mora
dobre starše, ki bi jo posvojili.
Konec je, kot se za risane filme
spodobi, srečen, saj so psi za ra-
zliko od ljudi po naravi dobri,
zvesti in prijazni.
V simpatični zgodbi THE
FIFTH MONKEV (Peta opica),
ki je vsa prežeta s stalno človeko-
vo borbo med dobrim in zlim,
boste spoznali Kunda, človeka
petdesetih let. Živi v brazilskih
gozdovih, je preprost in siroma-
šen. Denar si služi z lovljenjem
metuljev in kač. Zaljubljen je v
mlado vdovo Marijo, ki se želi
poročiti le z bogatim prosilcem.
Na enem od svojih lovov najde
Kunda štiri šimpanze. Odloči se,
da jih bo prodal, in denarja bo
dovolj za poroko z Marijo.
Skupaj s šimpanzi se odpravi
na dolgo pot, med katero se nje-
govo prijateljstvo in navezanost
na spremljevalce vedno veča. Na
koncu spozna, da so prijatelji
več vredni kot denar, s katerim
se prave ljubezni ne da kupiti.
Glavno vlogo je prepričljivo za-
igral Ben Kingsley, dobitnik
Oskarja za vlogo v filmu Ghandi.
Film režiserja Jeana-Paula
Rappeneauja Cyrano de Berge-
rac je dobitnik mnogih svetovnih
filmskih priznanj: zlata palma v
Cannesu, zlati globus za najbolj-
ši film in glavno moško vlogo,
najbolj gledani tuji fim v Ameri-
ki, nominiran za več Oskarjev. Po
velikem uspehu na velikem ekra-
nu si ga lahko v vsej njegovi veli-
čini ogledamo tudi na videokase-
tah.
V zgodbi o vzvišeni in globoki
ljubezni plemenitega, hrabrega
in bistrega Cyranoja igra Gerard
Depardieu. Cyrano je zaljubljen
v lepo Rosane, ki pa raje vidi le-
pega, a prav nič pametnega Chri-
stiana. Dolgonosi Cyrano poma-
ga Christianu, da osvoji Rosane
tako, da mu šepeče ljubezenske
besede, ki jih ta potem govori
Rosane. Rosane ne sluti, kdo sto-
ji za prelepimi stihi, in ko to od-
krije, je že prepozno^ Ko Cyrano
naposled sname mas;ko pred Ro-
sane in ko ta spozna, da je prek
Christiana vzljubila Cyranoja,
boste ganjeni do solz.
Morda vas bo zanimal še po-
datek, da je to najdražji film,
posnet v Franciji.
Podatke
pripravil:
__■ I /
Anne-Marie s svojimi prijatelji v risanem filmu Vsi psi gredo v raj.
IS a zastavljeno vprašanje, kdo je
glavni igralec v filmu Dances nit h
Wolves — to je seveda Kevin Cost-
ner — smo dobili več odgovorov in
izžrebana je bila Mira Gašparič iz
Nove vasi 22, Ptuj Nagrado lahko
dvigne vsak dan med 9. in IL ter
14. in 19. uro ter ob sobotah med
lO.in 13. uro v rideoteki Stolp.
Novo nagradno vprašanje se gla-
si: ime in priimek glavnega igralca
v filmu Terminator 2. Nagrada:
avdio kaseta, posneta z glasbo po
želji. Odgovore pošljite do 21. no-
vembra na naslov: Stop, Potrčeva
2, Ptuj
12 - TV SPOREDI
14. november 1991 — TBBIHK
TEDNIK -- november 1991
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
14, november 1991 - TEIMflK
Zlata poroka v Ormožu
Zlatoporočenca Brumen s svojimi najdražjimi.
V knjigo zlatoporočencev ob-
čine Ormož sta se vpisala Marija
in Franc Brumen z Bresnice 39.
Poročila sta se 2. novembra 1941
na matičnem uradu v Podgorcih,
9. novembra pa v podgorski cer-
kvi. Ob obletnici cerkvene sta
praznovala zlato poroko.
Marija (dekliški priimek Ko-
kot) je rojena 1914. leta v Goriš-
nici, Franc pa 1915. leta na Bres-
nici. Žena, po poklicu šivilja, je
bila gospodinja in je skrbela za
štiri otroke, mož logar je bil v
službi pri Gozdnem gospodar-
stvu Ptuj. Po poroki sta najprej
živela pri njegovih starših, nato
pa sta dober streljaj vstran zgra-
dila svoj dom. Nekaj zemlje sta
podedovala, nekaj dokupila, se-
daj pa sta 5 ha razdelila med
otroke.
Jesen življenja jima ob štirih
sinovih, ki so zaposleni v sosed-
nji Avstriji, razveseljuje 10 vnu-
kov in en pravnuk. Sta še kar pri
močeh, zlasti žena Marija je ži-
vahna in žilava, kot so matere in
žene, ki vedo, da morajo v zako-
nu nositi velik del bremena.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
V SOBOTO OB 18. URI NA RADIU PTUJ
Glasbena izpolnjevanka
Za tokratni sobotni večer na radiu Ptuj ponujamo glasbeno izpol-
njevanko za ljubiteljice in ljubitelje tuje zabavne glasbe.
Slišali boste dvanajst skladb, začetnice naslovov skladb ali imen
izvajalcev pa bodo dale rešitev — ime in priimek znanega glasbenika
srednje generacije. Rešitev zapišite na kupon, pripišite svoje podatke
in pošljite na naslov: Radio — Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj — Za
glasbeno izpolnjevanko. Vaše kupone na dopisnicah (lahko jih pusd-
te tudi v nabiralniku na naši stavbi!) pričakujemo do petka, 11. no-
vembra. Med reševalce bo žreb razdelil privlačne nagrade. Žrebali bo-
mo v soboto, 23. novembra.
TEDNIK ~ november 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
ŽMIBOC ^ M I	^ kuhinje	• spalnice	• dnevne sobe	• kopalnice
r	Mm 1-KJ	• jedilnice	• predsobe	• otroške sobe	• pisarniška oprema
m^^^ POHIŠTVA	UGODNO! Prevoz, montaža, svetovanje pri prodaji, po želji tudi izmerimo prostor!
Spuhlja 79a, ® 775-410 PRIPOROČAMO SE!
Podelimo svoje dobrote z nesrečnimi
Hajdinska cerkev s\. Martina je biia la god svojega patrona dele/na posebne
pozornosti našega občestta, tako tistega tinogradmškega kot tistega, ki ljubi
žlahtno vino. Tega dne (v ponedeljek, IL novembra) so ji namenili posebno vlogo:
v njej so pr\ič na Ptujskem in nemara tudi na Slovenskem opravili svečan obred
posvetitve mošta. V ta namen so iz naših znanih ptujskih kleti na Hajdino s konj-
sko vprego pripeljali sod vina, ki ga je čas poti spremljala razgibana skupina
markovskih kopjašev. Tu so se jim na župnijskem dvorišču pridružili še domačini
in gosti: predsednik Družbenopolitičnega zbora slovenske Skupščine, sicer rojak
iz Juršincev dr. Ludvik Toplak ter naša občinska garnitura na čelu z županom
Vojtehom Rajherjem.
Družno z duhovščino je nato celot-
na povorka krenila v cerkev. Potem
ko so kopjaši pred oltar postavili sod
z moštom, se je pričela slovesna ma-
ša, ki jo je bral župnik in gvardijan
Minoritskega samostana v Ptuju ter
hkrati vitez gradiščansko-panonskega
vinskega reda monsignor Mirko Pi-
hler. Kot somašniki so mu pri tem po-
magali: hajdinski župnik g. Roman
Maier, župnik iz Slovenje vasi g. Pa-
vel Pucko in pater Lovrenc Grandu-
šek. Svečan obred bogoslužja je mon-
signor Pihler povzdignil še s prilož-
nostnim govorom, v katerem je naj-
prej omenil martinovanje kot enega
najlepših ljudskih običajev, se nato
dotaknil našega čedalje slabšega
osebnega standarda, sklenil pa z na-
slednjo mislijo: »Tako kot je sv. Mar-
tin delil svoj plašč s prezeblim siro-
makom in vedno v največji sočlove-
kovi stiski pokazal vse svoje usmilje-
nje ter ljubezen, tako tudi mi danes
ne pozabimo tistih, katerih mize niso
praznično obložene. Svoje dobrote
podelimo z njimi?«
Svečano bogoslužk se je končalo s
posvetitvijo mošta. Čast tega opravi-
la, ki bo odslej v hajdinski cerkvi vsa-
koletna tradicija, je kot članu tako
imenitnega viteškega reda pripadala
seveda monsignorju Mirku Pihlerju.
Sod s posvečenim moštom so nato
ponovno s konjsko vprego vrnili na
Ptuj, kjer so ga na Bakhovem trgu po
stari meščanski šegi prekrstili v vino.
Besedilo in foto: I. C.
Prva posvetitev mošta v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Obred je opravil
župnik in vitez gradiščansko-panonskega vinskega reda monsignor Mir-
ko Pihler.
Dobrodelni koncert za Hrvaško uspel
v ptujski občini je trenutno
471 hrvaških beguncev, ki še na-
prej v glavnem bivajo pri svojih
sorodnikih ali znancih. Zanje ne-
nehno skrbita ptujska Karitas in
občinska organizacija Rdečega
križa, tako da so zaenkrat vsi to-
plo oblečeni in siti. Poročali smo
že o uspelih solidarnostnih akci-
jah in prireditvah, na katerih so
občani zbirali denar za pomoč
Hrvaški. Minuli petek, 8. novem-
bra, je bila ena takih zelo uspelih
prireditev v veliki dvorani TGA
v Kidričevem, kjer je iniciativni
odbor hrvaških beguncev, ki za-
časno bivajo v tem kraju, pripra-
vil velik dobrodelni koncert.
Kulturni ^
križemliražem
PTUJ • Nocoj ob 19. uri vabi
minoritski samostan na dobrodelni
koncert in promocijo koncertnega
klavirja. V baročni dvorani bodo
nastopili pianistka profesorica Re-
nata Neuvirt in pevci Društva glas-
benih umetnikov Maribor—Lju-
bljana: Zorica Fingušt-Fatur. Maj-
da Švagan, Emil Baronik, Franci
Javornik, na klavirju jih bo sprem-
ljal profesor Robert Mracsek. V na-
daljevanju se bodo predstavili še
učenci Glasbene šole Karola Pa-
horja: Lena in An/a Simonič, Mar-
jeta Jasenc. Veronika Emeršič. Ta-
nja Kožar. Barbara Šegula in Pa-
tricija Masten.
PTUJ t V Ljudski in študijski
knjižnici so v ponedeljek odprli raz-
stavo VINO. KULTURA IN
O POJ. Avtor Vladimir Knez skozi
literaturo, ki jo hrani knjižnica,
predstavlja kulturo pitja vina. Raz-
stava bo na ogled do konca mese-
^"'VIDEM (DOBREPOUE) • V
soboto ob 18. uri bo v Jakličevi
dvorani Srečanje z ljudskimi pevci'
in godci Slovenije. Nastopili bodo
tudi mešana pevska skupina Rož-
marin iz Dolene in pevca iz Nove
vasi.
PTUJ % V razstavišču oh Dravi
bodo predstavniki Arheološkega
muzeja Zadar nocoj oh 18. uri
predstavili s fotografijami in vide-
om posledice vojne v Zadru. .
Podražitve v paketu
v paketu podražitev, ki so jih spre-
jeli na zadnji seji ormoške vlade, je
tudi voda. Njena cena je bila nespre-
menljiva vse od 1. decembra lanskega
leta. Z enim glasom proti so člani or-
moškega izvršnega sveta glasovali za
40 odstotkov višjo ceno. Gospodinjstva
bodo po novem morala za kubični
meter vode odšteti 19,46, gospodarstvo
pa 38,92 tolarja. Res je, da je ormoški
vodovodni sistem, ki je v večini zgra-
jen iz sredstev krajevnih samopn-
spevkov zastarel, da cevi na trasi, dol-
gi več kot 240 km, nekontrolirano po-
kajo, da vodo po dolgih transportnih
poteh prečrpavajo iz nižjih predelov v
višje, da so na bregovih ormoške ob-
čine veliko vodohramov, draga čistil-
na naprava na otoku pri Veliki Nede-
lji, ki čisti že načrpano vodo, pa je
vendar cena te dobrine tako visoka,
da Ormožani pijejo in uporabljajo
tretjo najdražjo vodo v državi Slove-
niji.
Podražili so tudi odvoz smeti (20
odstotkov), za 46 odstotkov so zvišali
cene dimnikarskih storitev (tudi ta ce-
na je bila že od lanskega avgusta),
stanarine in najemnine so od 1. decem-
bra dražje 50 odstotkov. Prvotno so
stanarine in najemnine nameravali
zvišati dvakrat (s 1. novembrom za 35
in nato še s 1. decembrom za 25 od-
stotkov), vendar so se zaradi pripom-
be enega izmed članov izvršnega sve-
ta, da stanarin le ne gre zviševati za
nazaj in da bi bila skupna podražitev
v decembru previsoka, odločili za
manjše povišanje, kljub temu da bo
odstotek stanarin in najemnin v reva-
lorizirani vrednosti stanovanj tako
manjši.
Zvišali so tudi mesečno plačilo
stroškov v vzgojno-varstvenih organi-
zacijah na otroka in geodetske stori-
tve.	Vida Topolovec
Okoli petsto obiskovalcev s širše-
ga območja občine si je ogledalo
nastop ansamblov: Ptujskih pet.
Mlada pot. Polet, Metalurg in
ansambel Jožeta Ekarta. Nasto-
pila sta tudi znana pevca Boris
Novkovič in Edvin Fliser. Čisti
dohodek od prireditve bodo na-
menili za pomoč Hrvaški.
Iniciativni odbor se toplo za-
hvaljuje vsem nastopajočim, pa
tudi sponzorjem: Bistroju Don
Juan, podjetju Vital, cvetličar-
nam Roža, Rožmarin in Majcen,
Emoni Merkur Ptuj, Radio-Ted-
niku Ptuj in drugim javnim glasi-
lom.
Foto: M. Ozmec
S FIČKOM V KOMBI IN S CE-
STE
Po regionalni cesti od Pavlov-
cev proti Ljutomeru je v sredo, 6.
novembra, ob 7,15 vozil fička
Stanislav Fajfar iz Malega Bre-
brovnika 38, KS Ivnajkovci. Prav
v Ivanjkovcih je pred desnim
ovinkom začel prehitevati tovor-
njak s priklopnikom. Tedaj mu
je nasproti pripeljal kombi, ki ga
je vozil Srečko Leskovar iz Leš-
niškega Vrha 6 pri Ormožu. Le-
skovar se je z zaviranjem in umi-
kanjem poskušal izogniti trčenju,
vendar mu to ni uspelo. Fajfar je
s sprednjim delom fička trčil v
kombi in ga je po trčenju vrglo s
ceste. Pri tem je bil huje ranjen
15-letni Ervin K., sopotnik v fič-
ku. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico.
ZGORELA POČITNIŠKA HI-
ŠICA
V ponedeljek, 4. novembra, ob
6.30 so plameni zajeli počitniško
hišico v Gruškovju 65, KS Pod-
lehnik, last Stanislava Vidoviča
iz Mojstrane. Ogenj so pogasili
gasilci iz Podlehnika, Ptuja in
Leskovca. Ugotavljajo, da je do
požara prišlo verjetno zato, ker
je lastnik Vidovič v nedeljo še bil
v počitniški hišici in je ob odho-
du najbrž pozabil izključiti plin-
ski štedilnik. Zaradi tega se je
pregrela in vnela oprema v kuhi-
nji, ogenj se je potem razširil na
leseni strop in ostrešje, ki je zgo-
relo. Ocenjujejo, da je škode za
okoli 200 tisoč tolarjev.
NA PREHODU V PEŠKO
Prejšnji torek se je Nenad Ži-
brek s Koga peljal z osebnim av-
tom v Ljutomer. Na Ormoški ce-
sti v Ljutomeru je spregledal
Majdo Slavinec iz Podgradnja
pri Ljutomeru, ki je na označe-
nem prehodu za pešce prečkala
cesto. Slavinčevo je zadel in jo
zbil po cestišču. Hudo ranjeno
so prepeljali v bolnišnico.
TATOVI POVSOD NA DELU
Okoli 1. novembra je nezna-
nec vlomil v stanovanjsko hišo v
Ptuju, ki jo ima v najemu Edvard
K. iz Ptuja. Izginilo je nekaj aku-
stičnih aparatov, oblačil in zla-
tnine — po oceni znaša skupna
vrednost ukradenih predmetov
okoli 200.000 tolarjev.
Na cenen nezakonit način je
skupina mladih Ptujčanov v sta-
rosti od 18 do 20 let poskušala
priti do novih avtomobilskih ko-
les. V petek zvečer so odšli v Ma-
ribor, v podzemni garaži v Ulici
Staneta Severja dvignili osebni
avto jugo, odvili vsa štiri kolesa
in jih naložili v svoj avto, s kate-
rim so se hoteli vrniti v Ptuj, ven-
dar so prej prišli v roke polici-
stom. Vse tri fante bodo prijavili
javnemu tožilcu zaradi suma sto-
ritve kaznivega dejanja tatvine.
FF
Težave pri oskrbi
z zdravili
Ne samo postavitev južne meje, tudi politični razlogi so vzrok, da v
lekarnah primanjkuje zdravil. Veledrogerije Farmadent, Kemofarmaci-
ja in Salus so že pred 8. oktobrom opozorile na težave pri oskrbi sloven-
skega zdravstva. Zaradi velikih dolgov bolnišnic so se njihove zaloge
zmanjšale, zaradi pomanjkanja denarja pa jih tudi niso obnavljali.
Iz južnih republik je do posta-
vitve meje prihajalo do približno
polovico zdravil oziroma druge-
ga medicinskega blaga. Med te-
mi so nekatera življenjsko po-
membna zdravila, ki jih sloven-
ske tovarne ne proizvajajo: insu-
lini, citostatiki, kompletni pro-
gram za dializo, narkotiki, briz-
ge, hormonski aparati in drugo.
Novi predpisi nabave zdravil
in drugega medicinskega blaga
obravnavajo kot redni uvoz. Za
uvoz oziroma izvoz zdravil so
potrebna posebna soglasja, ca-
rinsko tarifiranje in drugi carin-
ski dokumenti. Zaradi izpolnje-
vanja vseh teh postopkov je nor-
malna oskrba slovenskega zdrav-
stva skoraj povsem onemogoče-
na. Povečujejo se tudi stroški.
Veledrogerije zato predlagajo,
da se poenostavi postopek pri
uvozu oziroma izvozu zdravil in
drugega medicinskega blaga na
južni meji, da bi se izognili še
večjim motnjam pri oskrbi zdrav-
stva. Veledrogeristi (Farmadent,
Kemofarmacija in Salus) so do
uvedbe meje vsak dan v povpreč-
ju sprejeli okrog dva tisoč karto-
nov različnega blaga.
V PTUJU MANJKA OD 150
DO 200 ZDRAVIL
O stanju pri oskrbi z zdravili v
Združenih lekarnah Ptuj je di-
rektor Jože Gorenc povedal:
»Z oskrbo z zdravili v tem ča-
su ne moremo biti nikjer zado-
voljni. Vojna v drugih delih nek-
danje Jugoslavije in osamosvoji-
tev Slovenije sta povzročili, da
so se oskrbovalne poti skoraj v
celoti pretrgale. Poleg tega far-
macevtske tovarne na jugu ome-
jujejo proizvodnjo iz ekonom-
skih razlogov. Zato Slovenija v
tem obdobju praktično ne more
kupiti zdravil južno od Sotle.
Oskrba z zdravili v ptujski le-
karni je trenutno še zadovoljiva,
ker smo imeli velike zaloge. Bo-
do pa tudi te pošle.
Trenutno manjka od 150 do
200 zdravil. Zelo hudo je pri
oskrbi z antidiabetičnimi zdravi-
li, kardiotoniki, antirevmatiki,
skratka pri tistih zdravilih, ki jih
slovenska farmacevtska industri-
ja ne izdeluje.
V lekarnah lahko izdelamo
razne praške in tablete proti gri-
pi, bolečinam, ne moremo pa iz-
delovati zdravil, za katere je po-
trebna sodobna tehnologija.
Ljudje z razumevanjem spreje-
majo težave pri oskrbi z zdravili,
so pa tudi izjeme. Nekaterim ni-
kakor ne moremo dopovedovad,
da zdravil nf iz teh ali onih razlo-
gov in da za to nismo krivi lekar-
narji. Največ težav je s dstimi, ki
jemljejo zdravila iz skupine psi-
hofarmakov.«
MG
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Milica Kolarič, Nova vas
104, Ptuj ~ Aleša; Gabrijela Ši-
|anec, Bolehnečici 18, Videm ob
Sčavnici, ~ deklico; Mira No-
vak, Njiverce 14, Kidričevo —
dečka; Ina Kretič, Sp. Rudnik,
C. V/6, Ljubljana — Doro; Sabi-
na Fras, Janežovci 18, Destrnik
—	dečka; Jožica Meško, Vičanci
32, Vel. Nedelja - dečka; Dani-
ca Vidovič, Zakl 13/b, Podlehnik
—	deklico; Slavica Golob, Go-
rišnica 62/a ~ deklico; Ivanka
Potrčk, Sovjak 7, Trnovska vas
—	dečka; Nada Čeh, Dornava
142/a — dečka; Suzana Mako-
vec, Kicar 114, Ptuj — Simono;
Cvetka Bezjak, Trnovska vas
39/d — Primoža in Jerneja; Kar-
men Jerenko, Ptuj, Ziherlova pl.
13 — Sanjo; Slavica Arnuš, Per-
šonova 21, Ptuj — Ivo; Elizabeta
Slameršak, Markovci 75 — Ur-
ško; Darja Kokot, Veljka Nova-
ka 39, Varaždin — Stjepana; So-
nja Kmetec, Zagrebška 82, Ptuj
— Vivien in Alena.
POROKA - PTUJ: Anton Vi-
dovič in Angela Dajčman, Krče-
vina pri Vurbergu 3/a.
UMRLI SO: Julijana Vičar,
Rotman 18, roj. 1926 — u. 1. no-
vembra 1991; Angela Kozel,
Draženci 6, roj. 1924 — u. 1. no-
vembra 1991; Frančiška Čeh,
Spuhlja 87/a, roj. 1924 — u. 4.
novembra 1991; Antonija
Žmauc, Kicar 138, roj. 1908 — u.
6. novembra 1991; Franc Pukla-
vec, Zasavci 19, roj. 1921, — u. 8.
novembra 1991; Milan Kranjc,
Gajevci 33, roj. 1951 — u. 4. no-
vembra 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor O F
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmlgoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.250,00 to-
larjev, za tujino 2.450,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.