XIV. letnik. V Gorici, dne 1. marca 1906. 9. številka. lovensko Ijuck na^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Girici. Naročnino in naznanila s]>r oj ema upravništvo, Gorica, SemeniSka ulica št. lli. Posaniiv.no Številko s;- prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip JTcrdijevom te-fcališču nasproti ine-stncrau , vrtu in na Korfnjskijln.. bregu (lli vii (lorno) Jt. li po 8 vin. Oglasi in poslanico se računijo po potit vrstah, in sicer: če so tiska enkrat li vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Tiska „Nai'0(lnn Tiskarna" (odgov. J. Miirnšič) v Gorici. Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi bo no vračajo. Ncfrankovana pisma sc ne {sprejemajo. Cona listu znaša za celo loto i krono, za pol leta 2 krom. Za manj premožno za celo leto 8 krono, za pol lota K 150. Za Nemčijo je cena listu & K. za druge dežele izven Avstrije r6"K.- M Roi^pise sprejema Narodi^ Tiskarna*' " v Gorici, ulica Vot-turini St. 9. Roparji na delu. Žalostni časi so napočili za katoličane na Francoskem. Najprej so nasprotniki sv. vere proglasili zakonsko zvezo za ločljivo pred državno postavo ; potem bo iigiiali menihe, zaprli samostane, oropali Solo krščanskega nanka in v zadnjem časa so ti roparji udrli v cerkve in vse kar je v cerkvi, proglasili za svojo lastnino. Zakaj je prišlo v katoliški Francoski tako daleč? V prvi vrsti so sovražniki sv. vere poskrbeli po časopisju in po drugih vplivih, da se duhovniki niso več brigali za politiko in so se javnemu življenja popolnoma odpovedali. Ljudutvo ni imelo dobrih, zanesljivih mož, ki bi mn svetovali, kake poslance naj voli. S svojim časopisjem in denarjem so premotili brezverci katoliško ljudstvo tako daleč, da je volilo brezverske poslance, ki so skovali v poBtavodajavnih zbornicah zakone, ki bo bili naperjeni proti sv. veri in katoliški cerkvi in so provzvočili na Francoskem toliko zla. Ker se je sovražnikom sv. vere tako dobro obnesel boj na Francoskem, za-to hočejo brezverci svojo srečo poskusiti tudi v drugih državah, in izključena ni Avstrija. Kakor njihovi bratci na Francoskem, delajo liberalci že dolgo po svojem časopisju na to, da bi se duhovnik ne Brnel pokazati drugod nego v cerkvi in župnišču. In zadnji čas so zagnali hrup po celi državi, da se tudi pri nas sme ločiti sv. zakon, in da se odstrani krščanski nauk iz šole. V ta namen so brezverske stranke ustanovile zadnji čas dve društvi, ki se jako živahno gibljeti, namreč .Svobodna šola“ in „Društvo ločenih zakonskihu. Zadnje društvo dela na razporoko ali ločitev katoliške zakonske zveze. Prvo društvo „Svobodna šolaM pa zahteva, da se veronk odstrani iz šol in da naj cerkev nima nobenega vpliva na šolo. Ali ni to vse do pičice po francoskem receptu? Namen sevraž- LISTEK. Jezuit in prostozidar. (Dalje,) „Ne kaže, da greš k vojakom, Avgust," je rekel Kugler. „Tam prideš največ do nadporočnika, ali pa se moraš prekrstiti in zavreči priimek Hardeg. Sicer pa tudi kot uradnik ne prideš visoko; nikdar si ne zidaj gradov v oblake, framiisoni ti že zasolijo življenje, posebno ker ti je brat jezuit.1* Ker je pa Avgust le silil v vojaški stan, skušal ga je spraviti starina Kugler v oficirsko šolo. Ali ni šlo. „Težko 1“ so deli. „Bi šlo; ali Har-degi niso dobro zapisani. Njegov brat je zlorabil kneževo milost, zapustil je vojaščino ter postal celo jezuit; ta družina je bila od nekdaj jezuitsko gnezdo.u Kugler je izpoznal framasonsko taco. Sknšal je priti v avdijenco pri deželnem knezu ; ali zavrnili so ga, dasi dobi to vsak gledališčni igralec, čeprav berači. „To je framasonsko maBlo !“ je godel Kugler. „Če je framason le župan ali uradnik, pa ne dobi meščan dela, če bc ne zapiše njim. Če je pa minister, pa laže kmeta in ga vara ter ponuja v službo le framasone.“ nikov sv. vere je prozoren. Z ločitvijo zakonske zveze hočejo dražbo razkri-stjaniti, vera bode vddno bolj padala, in otroci ne bodo dobivali doma verske vzgoje. V šoli se tudi ne bode podučeval krščanski nauk in na ta način dobili bodo brezverci brezbožen naraščaj med mladino, kar je brezvercev glavni namen. Verski boj se nam obeta na Avstrijskem. Liberalni roparji hočejo nam iztrgati vero iz srca, zapreti cerkve, izgnati hočejo duhovnike iz javnega življenja, da lahko v kalnem ribarijo — da lahko izsesavajo vse nižje stanove, ki si morajo z žulji služiti vsakdanji kruh. Katoliški možje, treba nam je biti pozornim 1 Naša sv. dolžnost je, da ob volitvah v .deželne in državne zbore volimo le može, ki nam bodo s častno besedo obljubili, da bodo tudi v zakonodaji varovali katoliško stališče, vedno varovali svetost sv. zakona in se z vsemi močmi uprli liberalnim roparjem, ki hočejo šolo oropati krščanskega nauka. Vspehi pri užitnini in davščinah na pivo. (Dalje.) b) Vspehi državnih in deželnih užitninskih doklad. V deželnem odboru goriškem ne je ukoreninilo uže leta 1902 prepričanje, da se ne more nadalje trpeti tedajšnjega načina pobiranja užitnin. Toliko v deželnem odboru kakor tudi v deželnih uradih se j9 vedno bolj spoznavalo, da trpijo dežela in občine vsled tega veliko škodo. Žal, da ni bilo lahko temu okom priti. Dežela nima po dosedanjih predpisih niti te pravice, da bi smela sama po tarifu pobirati lastne doklade od užit-nine; občine pa se niso upale v mnogih slučajih sprejeti te butare na svoja ramena radi prevelikih upravnih stroškov. Že je bil izgubil vse zaupanje, da ga zasliši knez. Nekega dne pohaja zamišljen pod obločniki knežjega vrta, kar ga nagovori sam — knez. „0h, moj ljubi Kugler! Kako je kaj, stari vojak? Ža dolgo vas nisem videl ?* „Visokoat I Že več kot dvajsetkrat sem prosil avdijence, a nikdar me niso pustili pred vas.“ „Kako to? Mi ni ničesar znano. Čemu pa ste hoteli biti zaslišani?* „Udova Hardeg je umrla. Njen sin prosi, da bi bil sprejet v častniško šolo.u „PI. Hardeg?Neprijetno, neprijetno!11 reče knez ter nagnbanči čelo. „Enkrat je bil že neki Hardeg v oficirski šoli, pa je izstopil in potepal se je okrog po deželi, namesto da bi bil ostal v moji službi.* »Visokost!“ odvrne stari vojak ne-vstrašeno, „napačno «te obveščeni. Karol pl. Hardeg je vstopil v red jeznitov in je — jezuit, pa ne potepuh, in odtod obrekovanje !“ Knez je bil presenečen. „Kaj? Hardeg — jezait? To je druga stvar. Jaz spoštujem ta red. Dobro, dobro, stari vojak ! Bomo videli!“ In knez je stopal proti grada. Dragi dan je bil Avgust vaprejet. Le nekatere občino so se podvrgle tej nalogi, a vse z vrlo dobrim vspehom. To je šo bolj uverilo deželno upravo o ' prepotrebni spremembi pobiranja teh davščin. Deželni odbor je dvakrat osebno | poskušal doseči na Dnnaju to spremembo, — a zaman. Stara navada, železna srajca. To se pravi v tem slnčaju: Stari šimel je vlekel voz naprej, dobro ali slabo, da je le voz tekel. Niti v Trstu niti na Dunaju niso hoteli ničesa slišati o kaki tozadevni spremembi. Naposled je prišel deželni glavar in deželni odbor s takimi argumenti na dan, da je vlada morala — hočeš, nočeš — vgrizti v to kislo ja-belko ter odstraniti šlendrijan, ki je požrl na leto državi, deželi in občinam sto-tisočake. Deželna uprava je stremila sicer za tem, da bi bila dobila pobiranje užit-nine za vse tri navedene činiteljev lastno upravo; toda iz različnih razlogov bb ji to ni'posrečilo, pač je pa vlada sklenila sprejeti ta posel v svojo režijo. D )žela je bila tudi s to odredbo zadovoljna, saj je s tem imela zagotovilo, da dobijo ona in občine vsaj to, kar jim od užitnine sploh gre. Nestrpno so se pričakovali v deželni hiši prvi dohodki; a uže po vspehih prvega meseca ni bilo najmanjšega dvoma več, da se mora vsa akcija posrečiti. Da bodo pa konečni vspehi toliki, tega niso niti največji optimisti pričakovali. Oglejmo si te vspehe po sodnih in političnih okrajih. Goriško mesto je uže prej skrbelo za to, da je dobilo kolikor mogoče velike dohodke od teh davščin. Svoj čas vpeljalo je bilo pobiranje tozadevnih doklad v mestno režijo, ki se je bila pa deloma ponesrečila. Pozneje je pa znalo uvesti tekmovanje med slovensko in italijansko tvrdko, zato ni bilo tu pričakovati velikih dobičkov. In vendar je tudi tu vspeh nepričakovan. Neverjetno, a uradno dognano je, To je bilo veselje zanj ! Kar objel bi bil Kuglerja. Ta pa mu pove vse, kako so mu zasolili juho framasoni in kako mu branili do kneza ter imenovali brata Karola — potepuha! AvguBt je bil nevoljen radi tega ; ali bil je prelahkomišljen, da bi bil izpoznal te spletke. V šoli se je Avgust odlikoval. Verske dolžnosti je tudi izpolnoval iz početka; seveda je moral slišati zaničevanje svojih vrstnikov. Izprva se jim je ustavljal; ali ni bil dovolj stanoviten in resen, in da bi imel mir pred njimi, je jel opuščati pobožne vaje, cerkev in sv. sakra-mente. Ni hotel, da bi ga zvali nasteža ali čudaka, kot je bilo pri Karola. In poBtal je malomaren v verskih rečeh. Nekega dne se je pričkal s tovarišema o framasonih. Tovariša desta, da je red framasonov nedolžna družba mož za oplemenitenje ljudi in družabno veselje; da se njegovi udje mej seboj podpirajo, da se pa ne brigajo niti za politiko, niti za vero, in da postijo VBakemu njegovo vero. Avgust pa odvrne, da io prostozidarji naj večji sovražniki krščanske vere in posebno še katoliške cerkve. Onadva mn ugovarjata ter ga pobijata. dn je neBla nžitnina in dnvSčina nn pivo tu v mestn 85.438 K 18 vin. lani več nego predlanskem. • To se pa razdeli tako-le: Leta 1904 je dobila vlada od užitnine vina, mošta in mesa 89000 K, lani pa čistega dohodka 105353 K in na rimanencah 8 775 K 50 vin., skupaj torej 114128 K 50 vin. Samo na njen račun so znašali torej dohodki v mestu za 25.128 K 50 vin. lani več nego predlanskem. Dežela jt imela predlanskem 120% doklade na užitnino in jo imela 106,800 K tozadevnega dohodka. Pri jednaki do-, kladi bi bila morala dobiti lani 126 423 K 60 vin. in na rimanencah 8.778 K. torej skupaj 135.201 K 60 vin., kar bi dalo čistega preostanka 28 401 K 60 vin. Ker je pa lani znižalo doklado od 120 na 100°|0, je imela faktično le isti dobiček, kakor država, to je 25.128 K 50 vin Mesto je dobilo predlanskem potom zakupa od doklad na vino, mošt in meso 135.000 K in to radi tega, ker ima 180°/# od vina in 84% od mesa ; lansko leto je pa dobilo po tarifi od vina 113 285 K 87 vin. in od mesa 36 366 K 07 vin., skupaj torej 149 651 K 94 vin. Le pri užitnini vina, mošta in meia je dobilo mesto lani 14.651 K 94 vin. več nego predlanskem. Za pivo je dobilo mesto predlanskem 29.000 K, lani pa 49.629 K 24 vin., torej za 20.529 K 24 vin več nego prejšnje leto. Pri vinu, mesu in pivu je dobilo lani torej 35.181 K 18 viu. več nego predlanskem. Za vse tri činitelje so znašali torej le v mestu lani dohodki 85.438 K 18 vin. več nego predlanskem, kakor gori povedano. Primerjajmo še dohodke lanskega leta z onimi predlanskega v posamičnih političnih okrajih in sicer: I. Gradiščanski okraj. a) V sodnem okraju gradiščanskem „Moram vprašati Kuglerja bolj natanko," je menil Avgust ter odšel.jj, IV. Kugler ga povabi na kavo in ga vpraša, kako mu je. Avgust mu pove svoje dvome. Stari stotnik ga pogleda ostro ter reče : „Zdi se mi — pri vseh bombah in granatah — da bi bil ti sam rad prostozidar. To bi bila družba za enega Ilardega ! Če češ, ti jih malo naslikam; pa nimam navade, rabiti svilnate rokavice. Kar sta ti povedala ona dva tovariša, ni res, ampak laž. Bil sem dvajset let sam prostozidar in dobro poznam to svojat. Če te ne brigajo za vero, kakor pravijo, kaj pa besedičijo o plemenitosti in nravstvenoati ? Ali se more krotiti strasti brez vere, in vzgojiti dobre, plemenite ljudi ? Ali niso napravili veri sovražnih postav, da spravljajo vero iz šole in družine, iz zakona in javnega življenja, džt, iz vsega poatavodajalstva ? Alijni vsled tega rod toliko bolj podivjan in^posurovljen in brezveren? (Dalje pride.) je donašala 1. 1901 užitnina 27.031- K. lani jn d ošlo v tem okraju brez rimi-nenc 28.657 K 53 vin. in ker so znaiale rimanenca 2 788 K 68 vin., je znašal v«s tozadevni dohodek 3L. 146 K 16 vin Primerjajo dohodke obeh zadnjih l*>t, kai';e se dobiček na račun države 1142 K l(i vlil. Ker jo imela dežela ravno toliko dobička, ie dal ta okraj državi in deželi lani 8.881 K 32 viu. več nego predlanskem. Za koliko so bile pa občine v tem okrajn na boljšem lani v primerja s predlanskimi dohodki, o tem nimamo za danes še potrebnih podatkov. b) TržiSki okraj je dal 1. 1904 v to svrho 28.000 K, lani je znašal čisti dohodek 32.738 K 68 vin. in rimanonce 2.511? K 69 vin., torej skupaj 35.267 K 34 vin. Če odbiješ dohodke predlanskega od on.h lanskega leta, vidiš, da je pridobila država tu 7.257 K 34 vin., in ker je pridobila dežela isto toliko, je znašal pri-dobitek za vlado in deželo 14514 K 08 vin. Koliko dobička so imeli zakupniki pri občinskih dokladah, pri piva in opojnih pijačah, ni tu vpoštevano. c) V korminskem sodnem okrajaje došlo lani na užitnini 42.521 K 67 vin., in na rimanencah 821 R 44 vin., skupaj torej 43.343 K 11 vin., dočim je dal isti okraj leta 1904 v ta namen le 36.100 K. Prebitek lanskega leta na račun vlade znaša torej 8243 K 11 vin., za državo in deželo skupaj pa 10480 K 22 viu. Umljivo, da tudi ta m vpoštevan pridobitek občinskih doklad, piva in opojnih pijač. č) Še lepši je bil vspeh v červi-njanskem okraja, kjer je znašal čisti dohodek užitnin 46574 K 75 vin., rima-nence 2 314 K 67 vin, skupni dohodek torej 48.889 K 42 vin. Ker je znašal predlanski dohodek le 38.006 K, je imela vlada v tem sodnem okraju 10.883 K 42 vin. dobička, dežela isto toliko in obe skupaj 21.700 K 84 viu. O dobička pri občinski ažitnini spregovorimo drugikrat. Iz teh podatkov je razvidno,da sta dobili dežela in država v gradiščanskem glavarstva 1 a n i (il 052 K , 00 v In. več nego leta 1904. 11. Glavarstvo goriška okolica Ta okraj sestoji iz ajdovskega, kanalskega in sodnega okraja goriška okolica. Tadi tnkaj so bili vspehi lepi, mnogo lepši nego v gradiščanskem glavarstva, kjer je bilo nastalo v zadevi sprejema nžitnine potom zaknpa med slovensko tvrdko Gorup in italijansko Trezzo leto 1894 neko tekmovanje, ki je provzročilo v Furlaniji povišek tedajšnjih dohodkov nžitnine za približno jedno tretjino. Leta 1898 do 1900 je vlada sama pobirala nžitnino v Furlaniji ter se na ta način prepričala, koliko ista nese. KaBnejo jo je dobil zopet Gorup v zaknp, vendar pa le za oni znesek, kateri je vladna kontrola dognala. V goriški okolici pa ni bilo nikdar nobenega tekmeca, zato je šla tu pšenica bolj bujno v klasje. To se razvidi iz naslednjih podatkov: a) V ajdovskem sodnem okraja, kjer se je bila ustanovila pred letom 1904 nekaka zadruga, ki je imela ta okraj v zakupu, a ga je odstopila leta 1904 g. Gorupu, je znašal dohodek v predlanskem letu 23 105 K, dočim je dal ta okraj lani čistega dohodka 28.028 K 35 vin. in rimanenc 869 K 89 vin., torej skopaj 29.498 K 24 viu. Krar je imel torej tu 6.393 K 24 vin pridobitka vsled pobiranja nžitnine v lastni režiji, dežela je pridobila isto toliko, obe skupaj torej 12 780 K 48 viu. Po vipavski dolini imajo nekateri ljudje interes, slepiti lahkoverno ljudstvo, da je imela vlada vsled nove akcije v tem okrajn izgubo. Ti podatki bijejo lem klevetnikom po zobeh. Toliko prejšnji zakupniki, kakor tadi oni iz leta 1901 so imeli pri tem podjetja velike dobičke, posebno če pomislimo, da v tem prebitka 12.786 K 48 vin. ni vštet dobiček, kateri so imeli od občinskih doklad na vino, mošt in meso, od davščin na pivo in iganjine. Izvestno je, da so nekateri ljudje pri tem bogateli, ljudstvo pa — nbožalo. (Dalje pride) Politični pregled. Volilna reforma v drž. zboru. — V petek je torej ministerski predsednik baron Gautsch predložil zbornici toliko pričakovano volilno preosnovo, slonečo na splošni in jednaki volilni pravici. Po ti volilni reformi bo štela naša poslanska zbornica 455 poslancev. Za poslance bodo smeli biti voljeni tudi člaai gosposke zbornice. Poslanski mandati so pa po omenjeni reformi t»ko-lo razdeljeni, in sicer: na Češko jih pride 118, na Dalmacijo 11, na Gilicijo 88, na Nižje Avstrijsko 55, nu Gornie Avstrijsko 20, na Solnograško 6, na Štajersko 28, na Koroško 10, na Kranjsko 11, na Bukovino 11, na Moravsko 44, na Šiezko 13, na Tirolsko 21, na Predarelako 4, na Utro 5, na G o r i š k o-G radiščansko 5 in na Trst in okolico 5 Po narodnosti so razdeljeni mandati lako-le: čeških bo 99, poljskih 64, rusinskih 31, slovenskih 23, hrvatskih' 13, rurcmnskih 4 in italijanskih 16. Po-temtakTOPfco znašalo število slovanskih poslancev 230 in bodo imeli torej 6 glasov večino nad poslanci vseh drugih narodnosti. Glede dežela, v katerih bivajo Jugoslovani, so mandati tako-le razdeljeni: v Tsrtu in okolici vdobe Italijani 4 poslance, Slovenci pa jednega, na Gorlško-Grudiščnuskcin dobe Slovenci 3 poslance, Italijani pa dva, v I s t r i dobe Hrvatje 2 poslanca, Slovenci jednega in Italijani 2, v Dalmaciji ostanejo vsi mandati v slovanskih rokah, na Kranjskem vdobe vseh 11 mandatov Slovenci, na Štajerskem dobe Nemci 22 mandatov, Slovenci 6 in na Koroškem dobo Slovenci 1 mandat Nemci pa 9. Goriško-Gradiščanska bo torej razdeljena na pet volilnih okrajev, ki bodo tako le sestavljeni : 1. volilni okraj obstojal bo iz občin, nahajajočih se v goriškem sodnem okraja, izvzemši mestno občino Gorico in pa občino Ločnik. K temu volilnemu okraju bodo pripudale tudi občine Biljana, Kožbana in Medana. 2. volilni okraj obatojal bo iz sodnih okrajev Avdovščina, Komen in Sežana, katerim se priklopita tadi občini tržiškega okraja Devin in Doberdob. 3. volilni okraj obstojal bo iz sodnih okrajev gradiščanskega in tržiškega, razun občin Doberdob in Devin. 4. volilni okraj bo sestavljen iz sodnega okraja Kormin brez občin Biljana, Kožbana in Medana. Priklopita pa se mu mesto Gorica in občina Ločnik. 5. volilni okraj bodo tvorili sodni okraji: Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid in Bovec. Dogodki na Ogrskem. — Kakor se vidi do sedaj, so vlada na Ogrskem ne boji posebno opozicije in je začela postopati proti nji z vso ostrostjo in brezobzirnostjo. Tako dobili so te dni vsi komitati nalog, da pripoznajo novoimenovane nadžupane, inače da bode vlada proti njim nastopala najostrejše. Vojaštvo pa je dobilo nalog, da ščiti vladno komisarje in nadžupane. Nadalje se poroča, da ostanejo še dalje v službi reservisti, kateri so imeli bili poslani zadnji čas na dopust V nedeljo so se vršili po Ogrskem razni shodi, na katerih so poslanci poročali svojim volilcem o svojem delovanju. Ti »>hodi so pa bili razun par izjem popolnoma mirni, in so volilci pokazali s tem, da bo ostali popolnoma hladni nasproti svojim poslancem, da jim njih burke že presedajo. Od avstrijsko -InSkc meje. — V najkrajšem časa bodo en italijanski in-fanterijski polk, trije eskadroni dragoncev iz Vidma in 80. italijanski infanterijski polk iz Benetk premeščeni v Sacile tik avstrijske meje. Dogodki na Ruskem. — „Raski Invalid14 je priobči nastopni car.-ki ukaz: 1. Oni častniki, ki so ranjeni prišli v vojno vjelništvo, oziroma, ki jim je bila odvzeta možnost, da bi se bili branil', se imajo zopet uvrstiti v svoje čelne ol-delke. 2. Oni častniki, ki so prišli v vojno vjelništvo, neranjnni, oziroma le malo ranjeni, se imajo zopet vsprejeli v njihove četne oddelke le tedaj, ako je privolil častniški zbor tozadevnega četnega oddelka. V tem sln^sju jih je uvrstiti v lokalne vojaške obHstnije. 3. Generale in i poveljnike samostojnih četnih oddelkov, ki so bili vjeti, je za dobo enega leta, ne oziraje se na to, so-li bili ranjeni ali neranjeni, ob njihovem prihoda v domovino uvrstiti v štan njihovega armadnega zbora, in sicer v svrho, da se natančneje pojasnijo okolnoati, pod katerimi so bili vjeti. Izid preiskave lor eventuelni predlogi, ali se imajo omenjeni generali potem še nadalje pustiti v službi ali ne, je predložiti carju. Te določbe pa se ne tičejo častnikov bivše posadko v Port-Arturju, ki je prišla v vojno vjelništvo vsled kapitulacije. Dopisi. Iz Plnvij. — Most v Plaveh je v silno slabem stanu, pa nihče poklicanih no vidi nevarnosti. Morebiti hočejo čakati, da se luknje tako povečajo, da pade skoz nje kak šolski otrok v Sočo. Past je odnesel iz plavske doline vse železničarje. Odšli so uradniki, podjetniki in delavci. Nekdanji mir se vrača. Hvala Bogu. Saj dosedaj res nismo vedeli, ali smo v Nemčiji ali v Itali|i. Uradniki Nemci, podjetniki Italijani, le jezika ljudstva ni znal nihče. Državni uradniki so se pač ačili italijanščine, da so občevali z Italijanskimi podjetniki, a da bi se priučili jezika ljudstva, a katerim so tri leta imeli opravilo, to je seveda prosramotno za nemško nezgodo. Pa bodemo o tem še govorili I Najdeno je bilo nekaj denarja in prstan na cesti od Daskel do Ktnala. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri vik. urada v Plaveh. V Ložicah so anhovski fantje pričeli pretep na neki ženitnini. Puščali so pra hudo nekema starcu, ki je še ob eni uri po noči prožal na ženitnini. Kdor išče, res iztakne. Možakar ima razrezano glavo, fantje pa bodo pihali kašo. Iz Mirnn. — V nedeljo 18. t. m. priredilo je, kakor znano, naše društvo veselico, katera je precej dobro vspela. Naj sledi tukaj nekaj vrstic o tej veselici. — Vspored je bil precej obširen in tadi lepo razvrščen, tako, da je sledila ena točka za drago precej hitro in je Lil vspored, čeravno kakor rečeno obširen, vendar v primerno kratkem času izvršen in ni bilo tistih navadnih dolgih presledkov. Petje je bilo dobro. Najboljše so bile izvajane točke: „Ražica i s!avu!j“, katero so peli naši orli in .,Na straži11 (peli cerkveni pevci) ter „Venček narodnih pesmi", (troglasni ženski zbor z spremljanjem harmonija). Lepo izvajani ste bili tudi deklamaciji od 8-letne deklice in dečka. Burka „Sprava“ je tudi dobro vspela. Govor je imel g. predsednik društva, ki je v prav lepih besedah pojasnil naše gibanje nasproti oznanjevalcem novih takozvanib „modernih naukov" demokratov in liberalcev. Občudovali smo pa naše igralce v igri „Ne kliči vraga11. Da, lahko rečemo, naši igralci so se tako privadili odru, da jih je občndovati. Oder je bil prav lepo v kmečko hišo spremenjen. G pevovodja je prav lepo na oder „nocopral" ognjišče, „napo“, peč in drugo hišno opravo vse lepo po kmečko pobeljeno. Igralci so bili vsi, razun Meteljko-vega Mihota, v narodnih nošah. Vlogo .Levičarja" je izvrstno igral mladenič Mrevle. Igralec ni mogel boljše svoje vloge pogoditi, posebno smo ga občudovali v trenotku, ko je iz peči prihrumel vrag in med tem ko je bil vrag na odru, spreminjal je barvo obraza se potil in trepetal od groze popolnoma naravno. „Polono“ je tudi prav izvrBtno igral i gdč. Urdih. Imela je precej težko vlogo in jo ie prav izvrstno pogodila. Želimo jo še videti na našem odru. Vraga je predstavljal že iz več šaljivih vlog znani humorist mladenič Povodnik in je svojo vlogo kakor vsakokrat tadi sedaj dobro izvršil. „Milko“ je predstavljala g.čna Vuk, ki je bila takrat prvič na odru in je, z ozirom na to, svojo vlogo prav dobro izvršila. G.dna. kaže postati izvrstna igralka. Neumnega „Meteljkovega Mihoto" je igral mladenič Pelikan in je svojo, sicer kratko a ne lahko vlogo, dobro pogodil. Da, lahko rečem, našim igralcem vsa čast. — Videli smo že to igro igrati nekje drugje ali ni bilo, kar bi moralo biti, in zato gre čast našemu društvu, ki ima tako vrle delitante. Sicer pa se iz tega razvidi, da društva, katerih glavni namen je ples, ne morejo gojiti umetnosti. Tam umetnost in izobrazba zaspi in ž njo tadi društvo samo. Veselilo nas je, ko smo videli na konca veselice, da sta se oba zbora združila, namreč, cerkveni in „Orel" ter za „povrh“ zapela „J#dransko morje1*. ! Pri dražbi je gospa Drafovka društvu poklonila lep dar, hvala ji I Ud Kat. del. društva. 8 Cerkljanskega. — (Novice.) Protestne pole proti razdružitvi zakona pridno podpisujejo ljadje po vseli vaseh. Osuplost in ogorčenost se kaže povsod. Ljudstva se zdi skoraj nemogoče, da bi si upala vlada izdati tako postavo, ki jo spoštujejo deloma celo ajdje. .Nemogočo je“, pravijo ljudje, „da bi ne podpisal tega ugovora vsak verni kristjan z obema rokama 1“ In vendar se dobč tadi pri nas v Cerknem nekateri življi, ki se odtegujejo podpisal Torej je le mogoče, dobri ljadje I Zdaj slišite na lastna ušesa, da go nekateri za to postavol Ako hočete vedeti, kako so prišli do tega prepričanja, poglejte, kaj berejo. Katekizma gotovo nel Pač pa 1'beralne, protiversko liste, katerim ni nič svetega, ne vera, ne cerkev 1 Poglejte, koga ti ljudje poslušajo. Papež, škofje in duhovniki njihovi so liberalci, bolj ali manj izšolani Ijndje, ki večinoma niti v cerkev ne hodijo in pridigujejo svoje nauke le po protiverskih časnikih in pa po gostilnah ali skrivnih shodih. Katekizem in sv. pismo teh ljudij so samo brezbožne knjige in časniki. Povej miškom hodiš in povem ti, kdo sil To je .le agitacija zaobč. vol it vel Tako tudi govorijo pri nas liberalci ljudstvu, oziroma svojim vernim, udanim pristašem. In mnogi kalin gre tudi na ta lim! Ko bi ti nbogi zapeljanci, kmetje celo, tako trdno in sveto verovali cerkvi, kakor verjamejo liberalnim sle-pilcem, to bi bili najboljši katoličani I Gorje mn, kogar Bog udari s slepoto! Obč. volitve v Cirknem se bližajo. Kmalu bodo volilni imeniki razpoloženi. V Šebreljah se je poročil najmlajši par. Ženin ima 17'/a let, nevesta pa 16l/2. Ženin je iz znane rodovine Rejčeve; oče je bil dolgoletni šebreljski župan. Bilo srečno 1 V O t a 1 e ž u se bo gradilo novo župnišče. Na Ravnah bodo popravljali cerkev. Žapnika še niso dobili. V Orehku tudi želijo dobiti čim prej spet duhovnika. V Corknem bo 4. piarca v dvorani .Gosp. Doma" ljulski shod. Govorilo 86 bo 1) o razmerah na Francoskem in 2.) o nameravanem civilnem zakona v Avstriji. Moški in ženske, ua shod I S trnovske planote, dne 26. fe-bruvarja 1906. Mejla pokrila višave je našo . .. Prašaš: „Zakaj ?“ Da napolnila znova bi čaše in ohladila Pusta pristaše: všdi in znaj, da je „deb6lnica" bila sindSi, da je bil „raj" . .. T&čas Pust mnogo solza ti potoči, tčžko od tega in njega se loči... Ej, in čemu? Saj, ako A dur ni komu prijeten, — ker je težak že in morda nevkreten — hvala Bogu: zvabi ga Fis-mol, da gre lahkopeten ^zgodaj"* domu .. . * * * Tako tedaj praznovali smo, crescendo molto končali smo .df-bčlnico" .. . Ti, megla, pa le razgrni se, od nas kam drugam obrni se, da jasne naše bodo višave in naše glave na .pepelnico" ... Iz Dola pri Opatjemselu. — V nedeljo 18. t. m. priredilo je „napredno“ društvo „Kras“ v Opatjemselu veselico s plesom, katere se je udeležilo tudi nekaj mladeničev iz Dola. Ko so jih oskubili za par kron, postali so jim ti „div-jaki“, kakor navadno imenujejo Doljane, zoperni, seveda njih kronce ne. Pošljejo tedaj redarja, naj jih odpravi iz gostilne, češ, policijska ara je. Na poziv redarja bili so omenjeni mladeniči pripravljeni zapustiti gostilno. Ko so pa uvideli, kako pristransko se ž njimi postopa, izrazijo se, da takoj odidejo, če to store tudi drugi gosti. Redar je izjavil, da društve-niki sami smejo ostati v gostilni, vendar druge ni silil ven, le njih je iztiral. To pa je bilo za Doljance preveč sramotno in žaljivo, poseboo ker so pri iztiranja pomagali tudi druitveniki. Dobro vedoč, da če je gostilna odprta, mora biti za vse enako, pričeli so pred lokalom demonstrirat. Udom društva .Kras" pa ni bilo po volji, da se sploh kdo drzne motiti jih pri zabavi in metali so na de- Jnonstrante vodo, kamenje in opeko, kar je iste še bolj razburilo. Ko pa vse to t,j pomagalo nič, bo poslali spet redarja jnad nje. Ko pride redar k njim, mu fmirno povedo, zakaj so tako ogorčeni. Isedaj pridrvo s hrupnimi hnra-klici dru-•jštveniki „Krasa“ (bili so baje sporazum-Ijoni z redarjem) kakor razbojniki obo-jroženi s kamenjem in poleni ter so napadli demonstrante, kateri so zbežali. Toda edon izmed njih pade in preden je zamogel ustali, planejo ii „napred-J njaki“ na nesrečneža kakor hijene. Redar ga je zvezal. Potem so pa bili in teptali po njem. Nekdo je to ubogo žrtev pred temi razdivjanci branil, a zaman. Potem pa je redar tega nesrečnega človeka spravil pod neki drev, kjer je moral ostati ves krvaveč celo uro. To je spet žalostna slika liberalnega „naprednjaštvau. Če bi se kaj takega dogodilo kje na Kitajskem, bi ne bilo čudo; da je pa pri nas to mogoče in celo v nekem društvu, katero podpirajo skoro vse ..boljše-* osebe v Opat-jemselu, to je škandal. . Novice. Slovenski postni govori v Gorici bodo v cerkvi sv. Ignacija ob Jpetkih ob 7. uri zvečer. Slovenci, udeležujte se teh govorov v obilnem števila. Ti govori naj slnžijo vsem v pripravo za vreden sprejem sv. sakramentov za velikonočni čas. Dva izredna občna zbor«. — „Slo-vensko katoliško delavsko društvo11 v Gorici in društvo .Škalnica11 bosti obhajali dne 11. t. m. pri Gorjanca na Kornjn v Gorici izreden občni zbor. Govorilo se bo o nameravani novi postavi glede krščanskega zakona v Avstriji. To smo hoteli naznaniti že danes, da opozorč o pravem času naši poverjeniki vse društ-venike in društvenice. Kaj več o tem prihodnjič. Za .Slovensko slrotišče1*: P. n. gg. Podgorec v zahvalo za srečno izvolitev novega knezonadškofa 6 K, Iran Rejec,, kaplan, i K, N..N. 1 K, 1. Peternel, dekan v Kobaridu, 10 K kot letni donesek, Ana Uršič 50 v, Anton Vidmar 10 v, Ivan Košir, kurat, 10 K. Bog vsem obilo poplačaj I Darovi. — Uprava „Prim. Lista11 1 je prejela za slov. „Alojzijevišče“ 6 K in j za „SirotiSče“ 6 K, katere je daroval IPodgorec v zahvalo za srečno izvolitev j novega knezonadškofa ; nadalje je daro-Ival za „Alojzijevišče,‘ 10 K, za .Šol.ski lDom“ 10 K in za ^Slovensko Sirotišče11 ! 10 K, Ivan Košir, kurat v Kalu, za družbo j „Sv. Cirila in Metoda1* 10 K, JuBip Furlani, jubilant v Villi Vicentini v hvaležni spomin, da je 25. februvarja dovršil 80 leto svoje starosti. — Bog povrni 1 Za „ Alojzijeviščc“: Preč. gosp. Angel Čargo 10 K, preč. g. Ivan Košir 10 K, Podgorec v zahvalo za izvolitev novega knezonadškofa 6 K, preč. gosp. Ivan Brezavšček 2 K. Bog povrni I Smrtna kosa. — V Vel. Žabljah je umrl 24. m. m. posestnik Andrej P a 1 i k p. d. „Pišter“ zadet od mrtvouda v 80. leto svoje starosti. Pokojnik je bil veren kristjan in skrben gospodar za vzgled marsikateremu gospodarju danainjega časa. Svetila mu večna luč I Najstarejši mož Ročinjsko kuracije, Andrej Rutar, umrl je dne 25. febr. Hojen je bil 22. novb. 1810. v Papeževem letu, (isto leto kot Leon XIII.) kakor se je večkrat pohvalil. Dočakal je lepo starost 95. I. 3 m., bil je do zadnjega pri popolni zavesti še dan pred smrtjo pr e-jel je sv. zakramente. N. v. m. p. Poroka. — Poročil se je pri Sv. Luciji g. Janko Manfreda posestnik v Hači, z g.čno Heleno Mavi iz C*»rkna. Mlada nevesta je sorodnica našega Prev. knezonadškofa dr. Sedeja. Častitamo. Duhovnih vaj nočejo! — Vele-častiti knezonadškofljski ordinarijat se je obrnil do vodstva c. kr. gimnazije s prošnjo, naj bi poskrbelo za učečo se mladino duhovne vaje pred velikonočno spovedjo. Prošnjo so odklonili. Gospodje profesorji so bili bržkone mnenja, da niso duhovne vaje umestne in potrebne. S takirn mnenjem pa mi nismo zadovoljni. Duhovne vaje so za mladino zelo potrebne. 2 njimi se vzbuja v mladini vestnost, se dviga in blaži srce, se vžiga, navdušuje za vse, kar je res dobro in plemenito, se vnema pridnost in požrto-▼alnost in se odvrača mladina od greha >n dosledno od časne in večno pogube. N* gimnazijah sploh obstojajo že od nekdaj kratke duhovne vaje pred velikonočno spovedjo. Te pa ne zadostujejo, kakor uči izkušnja. Znto so vpeljali že v mnogih krajih daljše duhovne vaje, ki so se sponeslo povsod prav dobro. Tudi na go-riški gimnaziji bi se ne vpeljalo z duhovnimi vajami nič novega, ampak bi se že obstoječe duhovne vaje !e nekoliko podaljšale S prav dobrim vspehom se obhajajo že od nekdaj duhovne vaje v deškem semenišču. Sadovi dnhovnih vaj so na sploh povsod taki, da so ž njimi vsi vzgojitelji zadovoljni. Sklep goriških g?, profesorjev nam je torej nerazumljiv, zlasti ako pomislimo, da tudi vlada dovoljuje duhovne vaje. Ta sklep se nam zdi še bolj čuden, ako pomislimo, da je dovolilo nedavno vodstvo c. kr. gimnazije dijakom ples, ki so se ga udeležile tudi kandidatinje c. kr. izobraževališča v Gorici, kar gotovo ni v smislu § 7. šolskih predpisov za goriške srednje šolo, katerega konec se glasi: „D i e Veran-staltung von Tanznnterhal-tnngen noter einander ist den Stndierenden verboton11, t. j.: Prirejati plese mej seboj je učeči se mladini prepovedano. Ako so gospodje dovolili ples, ki ni bil v smislu vladnih določb, mislimo, da bi bili smeli dovoliti v pripravo za velikonočno spoved tndi dnhovne vaje, ki so v smisla vladnih določb 1 Sapienti sat 1 Dekleta ne na GrSko! — Avstrijska zveza proti trgovini z dekleti (podtajništvo Trst, ulica Farneto 17) poroča : Neki človek v Krfa išče zveze z dekleti, posebno iz Trsta, Ljubljane, Reke itd z namenom, da jih pahne v zloglasno življenje. Ta človek je posestnik zloglasnih hiš in hoče preskrbeti na ta način te hiše z goljufanimi žrtvami. Oa obljubuje razne slažbe, kakor vzgojevalke, hišne itd., le da v večem števila preslepi nevedna dekleta. Zato se svetuje vsakemu dekleta, da ne sprejme službe na Grškem. Ugovor proti nameravani pre-incinbl državnih določb o žouilbi — in občine. — Z dežele nam pišejo: Po vseh časopisih se dandanes obravnava o nameravani novi postavi glede krščanskega zakona v Avstriji. Vsak časopis razmo-triva to vprašanje s svojega stališča. — Tndi slovenski časopisi liberalne barve se bolj ali manj očitno pridružujejo zahtevi židovstva in framasonstva, ki zahtevajo, da naj državni zbor uvede zakon, da se smejo zakonski ne samo zapustiti, ampak tudi skleniti nov zakon, in da se omogoči zakon ined kristjani in židi. Sedanji naš državni zakon se naslanja na cerkvene določbe ter priznava neločljivost zakona in priznava zadržek zakonske zveze med kristjani in židi. Naši nasprotniki trdijo, da je pre-memba teh določb koristna, ali to govorjenje je jako lahkomišljeno in neutemeljeno. — Ako se tudi ne oziramo na versko stran zakonske zavezo moramo vse eno zagovarjati neločljivost zakona in prepoved ženitve kristjanov z židi.— Nasprotniki imajo le navidezni razlog, da rešijo nesrečnega stanja nezadovoljne zakone. Ali ta razlog je tako malenkosten, da se popolnoma zgubi v očigled slabim nasledkom. Pogubljive nasledke ločljivosti zakona priznavajo vsi resni misleci, ne samo katoliški ampak tudi drugoverni. Znani so v tem ozira izreki Gladstona, Roseevelta in drugi. Pa tu nočemo ponavljati znanih izrekov in priznanih I strašnih nasledkov za zapuščene žene in nesrečne otroke. Le eden razlog podaiamo, ki zadeva naše občine. Pomislite, božji ljudje nasledke za občino, ko bo 5 10, ali več parov ločenih. Žena s prisojenimi otroci, ki ne bo mogla najti druzega moža, da bi njo in njene otroke rodil, kam naj gre? Kje naj išče pomoč? Kdo jo bo vzdrževal? Zastopniki občin! Ali ne bodo lake ženo in njihovi otroci padli na vaše rame? Občina naj jih oskrbuje, naj jih živi. Pomislite, kako novo bremo žaga občinam. Ko bi ločljivost zakona ne imela nobenega druzega slabega nasledka, nego omenjeno gmotno breme za občine, je pač že več ko zadosti razloga, da župani, podžupani in starašino v vsaki občini prvi podpišejo zgoraj omenjeni ugovor — ali pa naj hite zidali po vseh občinah hiralnice ali enako zavode, da bodo v njih redili zapuščene žane in izgojevali nesrečne otroke. Izobraževalno drnšvo PrcSercn“ v Šempetru je priredilo dne 24. fjbru-varja prav krasno veselico. UJeležba je bila ogromna. Izborno so peli znani šempeterski slavčki pod vodstvom pe- vovodje-strokovn^aka gosp. nadučitelja Lavrenčiča. Tal.ih tenoristov kot v Sl. Petru se ne d)bi z lepa v kakšni drugi slovenski vasi. Sodelovali so pri vesolici tamburaši izobraževalnega društva v Kamnjah. Tudi tnmburaši so častno rešili svojo nalogo Fi no in precizno tam-buranje je vsem izredno dopadlo. Vsak komad so poslušalci sprejeli z viharnim ploskanjem. Bil je zares časten večer za šempeterske pevce in za kamenske tamburaše Čast jim ! Tndi igra je krasno vspela. Zlasti Fe je odlikoval Vrban Smak. Pa tudi drugi igralci so častno rešili svojo nalogo. Simo predolga je bila igra. Skoraj poldrugo uro! Po veselici se je ruzvila živahna domačs zabava, pri kteri so peli šempeterski pevci in svirali kamenski tamburaš'. Oboji so želi i bilo časti in pohvale. Vse je bilo veselo. Slišali so se živio klici šempeterski m pevcem, kamenskim tamburašem, njih učitelju g. kaplanu Vodopivcu in njegovemu ranjkemu očetu nadučitelja Vodopivcu, ki jo bil svoj čas eden najboljših pevovodij v goriški okolici. Z eno besedo: Veselica se je v vsakem oriru izborno obnesla. Mlademu društva „Prešeren“ pa kličemo : „Le krepko naprej !•* Obes la se je včeraj zjntraj v Dol. Vrtojbi neka Uršula Mermolja, stara 48 let Zjutraj, ko so šli dragi k maši po pepel, ostala je sama dami. Ko so prišli ostali od maše, je niso mogli nikjer dobili, še-le čez nekoliko časa jo je našla njena 15-letna hčerka v hleva viseti. Vsa preplašena je tekla klicat bližnje sosede — a bilo je prepozno. Zapustila je moža, 17-Ietnega sina in 16-letno hčerko. Povod samomora je namreč ta, da je večkrat v svoji dolgotrajni bolezni posebno v zadnjem času blaznela. Zgubila je trgovka Marijs Ch!nesso na pota od svoje prodajalnice pri Soči-nem mosta do svojega stanovanja, ki je nasproti prodajalne, dne 27. t. m. zvečer 57 K in nekaj drobiža. Pošten najditelj dobi primerno nagrado. Frančiška Nanut v Sv. Roku je zgubila zlato zapestnic}. Kdor jo je našel, naj jo blagovoli prinesti v naše upravništvo, kjer dobi primerno nagrado. Hranilnica in posojilnica Biljana-.'Medana, reg. zadraga z neomejeno zavezo, bode imela svoj redni občni zbor dne 11. marca t. 1. ob 4 ari popoladne v svojem zadružnem prostoru na Dobrovem s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje in potrjenje računskega sklepa za leto 1905. 2. Prečitanje poročila o izvršeni reviziji po „Goriški zvezi11. 3. Premernba pravil. 4. Volitev načelstva, račanskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajnosti. — K obilni udeležbi se aljndno vabijo vsi zadružniki. Načelstvo. Povožena žena. — V nedeljo je povozil kočijaž dr. Thome blizu mestnega vrla nasproti mestne dvorane 60 letno vdovo Antonijo Bucinel iz Višnjevika, ki stanuje zdaj pri svoji hčeri v Podgori. Konj je podrl nesrečnico na tla in voz šel je čez njeno telo. Voznik se ni hotel iz začetka mnogo za to zmenili, ali kmalu je moral obrniti voz, ki je bil že kakih 100 korakov oddaljen od mesta, na katerem se je zgodila nesreča, da so deli vanj nesrečno ženo, katero so prepeljali v boiničnico. Nesrečna Bucinel jo bila hudo poškodovana po telesu, posebno pa na desni nogi. Vaje c. kr. avstrijske mornarice ob navzočnosti cesarjevi. — Iz Pulja poročajo, da bo imela letos avstrijska mornarica svoje vaje ob navzočnosti cesarjevi ob vsej naši obali Adriatskega morja. To vest potrjuje tudi list „N. Fr. Presse1* ter pristavlja, da se bodo vršili pri Pulju veliki izkrcevalni manevri s sodelovanjem armade in mornarice. Impertineutuost tržaškega magistrata presega že vse meje. Delegacija je namreč sklenila, da se imajo odslej na magistratu držati načela, da se ne sprejme nobenega nelaškega spisa ne od namestništva ne od strank ; povrh se je pa drznila zahtevali od namestniškega urada, ki upravlja posle, prej poverjene magistratu, izključno laški! Preineščenje Llojdove uprave na Dunaj. — Premeščenje Lloydove uprave iz Trsta na Danaj je torej že gotova stvar. O tem so se prepričali člani rovinjske in tržaške trgovske zbornice, ki ao bili te dri na Dunaja pri miaistru za trgovino. Nova železnica. — Pod naslovom „Goram in hribom skozi život“ se bavi v „Planinskom Vestniku" gospod Klodič-Sabladoski z novo železnico. Iz zanimivega spisa posnamemo nekaj podatkov: Trajanje vožnje: v Bohinj sedaj pozneje iz lnomosta 13‘/2 ur 9'/'. ur „ Solnograda 14’2 ,, 6 ' „ „ Linča 15 . 8 „ z Dunaja 14 „ 10 * iz Maribora 8'/. - *>/« » „ Ljubljane *'/i >• 91 “ ]2 » . Trsta 8 „ 28/i „ Vidma 9 „ 3 . „ Gorice 10 „ 1*1, n „ Beljaka & „ 1‘A „ „ Celovca 6 „ 1*!. n „ Prage 01 3/ /1 n 14 n v Sv. Lucijo sedaj pozneje iz lnomosta 22 „ 10 ur „ Solnograda 23 i, „ 6' 2 . „ Linča 21’la „ 8' 2 . z Dunaja 17 . 10*|, „ iz Maribora 10»/* n 6 H „ Ljubljane 8 „ 3 „ „ Trsta 7 „ 2 „ „ Vidma 4’!, „ l'!l n „ Gorice 3'i2 ll ‘la * „ Beljaka 13‘2 „ 17< n „ Celovca 14'2 „ 24'i* „ 2■ „ . Prage 141!, „ " « e, ii e. r. Nasilnež prve vrste je pešec 87. pešpolka v Celju, Sentjurc. Izvršil je že toliko zlobnosti, da mora za kazen že služiti 6 leto. V nedeljo je zopet brez dovoljenja popival z neko znanko v gostilni do 10. ure zvečer. — Patrulji, ki ga je prišla iskat, so je izmuznil skozi stranska vrata. Njegova spremljevalka pa je začela patruljo tako zmerjati in psovati, da jo bila aretirana. Zanaj je patruljo čakal Sentjurc in jo začel psovati ter zahtevati, naj izpasti njegovo znanko. Vrgel je bajonet od sebe in zakričal : „Ne grem, če me ubijete!" Šele, ko so še 3 vojaki prišli patrulji na pomoč, so ga spravili seboj. Pred vojašnico je zopet izkušal ubežati, in po dolgem boja so ga še le ukrotili. Demonstracijski pogreb. — Iz Reke poročajo, da niso pustili delavci župniku spremiti trupla pri zadnji demonstraciji ranjenega in v bolnici umrlega delavca Kobeka. Sprevoda se je vdeležilo 12.000 delavcev. Po tovarnah je bilo za čas pogreba delo ustavljeno. Legar razsaja že več časa v Hrastnika na Štajerskem in 8e vedno bolj širi. — Srčna kap je zadela v soboto zjuraj ob pol 5. mestnega fizka, v Ljubljani, zdravstvenega svetnika gospoda dr. Ivana Kopriura, ki je bolehal jako kratek čas. Pokojnik je bil rojen 17. decembra 1862 v Zagorja ob Savi in je nastopil mestno alažbo 1. julija 1890. Vladni hoteli po Dalmaciji. — Iz vladnih krogov se poroča, da misli vlada direktno ali indirektno sezidati po Dalmaciji in Bojni nekaj hotelov. Število dijakov na avstrijskih vseučiliščih. — Naučno ministerstvo je izdalo statistični izkaz dijakov, ki obiskujejo avstrijska vseučilišča v tekočem polletju. Na daaajskein vseučilišču je bilo 7837 dijakov. Skupno število vseh dijakov avstrijskih vseučilišč znaša. 22.749. Ženskih slašateljic je bilo na na vseh 8 avstrijskih vseučiliščih 1323. Grozna eksplozija v vojašnici. — „Evening Nevvi-* poročajo iz Kaire: V angleški vojašnici v Harlumu je bila grozna eksplozija, ki je povzročila mnogo škode. Mnogo oseb jo bilo ubitih. Pač peklenska hči. — V bližini Lo idona, poglavitnega mesta Anglije, poslala je bolna mati svojo 12-letno hčerko v lekarnico po zdravilo. Malopridno dekle pa kupi namesto zdravila strupa, nese ga materi in ji ga podeli, da bi mater prej spravila ! Strašna spri-denost! Pokojni danski kralj Kristijan IX. je zapustil 77 živili potomcev, in sicer 6 otrok, 31 unukov in 40 pra-unukov. Bik za 77.000 kron. — Na letošnji gospodarski razstavi v Londonu je neki Viktor Dergis iz Argentinije v Južni Ameriki kapil bika za 77 000 kron. Bik je dobil na razstavi prvo nagrado. Loterijske številke. 24. februvarja. Danaj................ 62 52 76 89 45 Gradec............... 72 90 10 1 53 Kdor ljubi kaka<> in čoUoIr Io, temu bodi |>ri)>oručeu : Ivona Hoffo R l'i' m. • rr\ te ki im h najmanj toU « v g»0.i. j torej najlaže pro-bar»roti vsakorsni poškodbi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijskD deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in za nezgodo. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem -..........=■ ■■■ popolno varnost. ------- Svoji k svojim! Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! vi«-'»Ik' •ul*- vik- '