Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Marliri della Liberta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI Posamezna štev. 50 lir N A R O č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 688 TRST, ČETRTEK 21. MARCA 1968, GORICA LET. XVII. Jlarodnosino vprašanje češkoslovaškem Kakor hitro se je svojčas zvedelo, da je Postal Slovak Dubček novi krmar partijske 'o notranje politike na Češkoslovaškem, je Postalo poznavavcem razmer v tej državi takoj jasno, da se bo začelo spet več govortiti 0 »slovaškem vprašanju« in sploh o narodnostni politiki na Češkoslovaškem. To nerešeno vprašanje bremeni notranjepolitično življenje češkoslovaške republike že ves čas njenega obstoja ter je bilo, kot znano, tudi eden izmed vzrokov, da v razdobju 1938-39 dl bila sposobna, da bi se bila odločno upr-I® bitlerjanskemu nasilju. Cehi so bili v stari Avstriji eden tistih narodov, ki so se najbolj odločno borili za narodno avtonomijo in za načelo samoodločbe darodov, ko so se zavedli te pravice. Poma-9_ali so razbiti avstroogrski imperij in porasti nemški imperializem pangermanskega Kova prav v imenu tega načela. Boj proti pangermanizmu jim je pomenil boj za narodno samoodločbo, boj za pravico do lastne^ narodne države in do resnične samood-°cbe ter politične svobode. , Vendar pa so se pri tem sami okužili s klicami imperializma. Komaj so dobili last-n° državo, so Čehi — bolje bi dejali: češke ^canske vlade in stranke — vsilile češko ob|ast slovaškemu narodu, ki je češkemu v ^rsikatere m pogledu zelo blizu, a je ven-ar tudi popolnoma samonikel narod, po za-^eat', zgodovini in jeziku. Isti ljudje, ki so ako odločno branili pravico do avtonomije jn neodvisnosti lastnega naroda nasproti Ve-enedicem, te pravice po letu 1918 niso pri-Z,nali Slovakom. Njihov cilj je bil, prej ali S.?J Počehiti kulturno, gospodarsko in šte-V||čno šibkejše Slovake ter ustvariti enotno 'n »močno« češko državo — Češkoslovaško. .0 je seveda povzročalo pri Slovakih odpor ln zagrenjenost. Žalostne izkušnje s Hitlerjem niso čeških T^čanskih strank ničesar naučile in po dru-91 svetovni vojni so še bolj zagrizeno nada-ievale s poskusi, da vsilijo Slovakom češko egernonijo, pri čemer so zakrivile celo ne-ai dejanj okrutnega maščevanja nad Slova-'• Prišlo je leto 1948, ko so prišli komu-vlsd na oblast. A čeprav bi se bili morali ) d obvezani po Leninovih načelih o Pravicah narodov do samoodločbe, so nada-^evall politiko meščanskih vlad do Slova-v> kar dokazuje, kako daleč je včasih raksa od teorije. K temu je veliko pripo-n^9ej stalinizem, ki je onemogočal svobod-°.diskusijo in menil, da je mogoče reše-a 1 neprijetne probleme s tem, da se jih »zamrzne« ali da se jih sploh ne prizna. v Pat' je, da bo zdaj le tudi na Češkoslo-- em zmagalo načelo, da je mogoče reli H nar°dnostne probleme samo s svo-no diskusijo, iskreno in med enakoprav-i partnerji. MLADI ROD Zadnjič smo pisali o velikih spremembah, ki se dogajajo v idejah in tudi v menjavanju oseb na vodilnih mestih v Pragi. Sam državni predsednik Novotny prejema pozive, naj bo toliko pogumen in naj odstopi z mesta, za katero ni več primeren. Uprla se mu je predvsem mladina v stranki in zunaj nje, ki hoče svobodneje misliti. Zdaj napadajo mladi strankin cenzurni u-rad in strankarskega »ideologa« Jirija Hen-dryha, češ da je vodil javnost za nos. Predsedniku državnega cenzurnega urada Edvardu Kovariku pa očitajo, da je ustvaril zadušno ozračje. Klic po svobodi besede in misli je poslal geslo češke mladine, tudi komunistične. Vre pa tudi med akademsko mladino v Madridu, ki se je prejšnji petek spopadla s policijo z gesli proti vojni v Vietnamu, v resnici pa je hotela dati duška svojemu nasprotovanju Francovi »očetovski« diktaturi. Nekaj podobnega je bilo tudi po italijanskih univerzah. Zadnje študentovske nemire so res skušale kake stranke izkori-ščevati v svoje namene, v resnici pa gre za pojave upornosti proti konformizmu in paternalizmu vladajočih. Odtod duhovno vrenje na Zahodu in Vzhodu, odtod tudi demonstracije. Podobne sile so spravile v vrenje tudi mladino na Poljskem. Na varšavski univerzi so akademiki stavkali od sobote do torka. Mladina zahteva od vladne stranke demokracijo, svobodo mišljenja in besede. Policija — seveda na ukaz od zgoraj — je tudi v poljskem komunističnem režimu s silo nasto- pila proti študentom. Povod je dala prepoved igrati dramo »Dziady« v narodnem gledališču. Igro iz poljskih bojev za svobodo je napisal slavni poljski pesnik Mickiewicz, ki ie s svojo zanosno besedo vodil Poljake v svobodo proti Nemcem, ruskim carjem in proti avstrijskemu absolutizmu. Vladinov-cem drama o narodni svobodi ni bila všeč, češ da je le namigovanje na sedanji politični pritisk na Poljskem. Po prepovedi je prišlo do stavk in dijaških povork v vseh vseučiliških mestih. Dijaki so imeli v ponedeljek v Varšavi protestno zborovanje. Zahtevali so razčiščenje, kdo je dal policiji ukaz s silo nastopiti, koliko ljudi in mladincev je ranjenih in zaprtih, študenti so zahtevali, naj na zborovanju javno nastopijo strankini vodje ter odgovore na ta vprašanja. Katoliški poslanci skupine ZNAK so naslovili na ministrskega predsednika Cyran-kievicza protestno pismo, v katerem zahtevajo -konec brutalnega postopanja s strani policije in takoimenovanih prostovoljnih policistov proti državljanom ter jamstvo za državljanske svoboščine in svobodo kulture. Vlada se je v toliko vdala, da^ je odslovila tajnika partije v Varšavi Stašev-skega in člana politbiroja Zambrovskya. A tudi tu se, kot na češkem, komentarji križajo, češ da sta odslovljena kot bivša Žida, ne kot pregoreča in protidemokratična partijca. Bodi kakorkoli, dejstvo je, da so na po-' hodu nova stremljenja, mlade sile, ki si ne j puste več mašiti ust ne od desne in tudi I ne od leve. »Pogum, svoboda!« je njih geslo. TRETJI KAINIDIIOAT Kažejo se znaki, da je ameriška notranja politika na razpotju. Doslej je prevladoval v njenem življenju sistem dveh strank: demokratske in republikanske. Ti dve se menjujeta na državnem krmilu in dajeta može za predsedniško mesto. Sedanjo strankarsko dvotirnost pa prav resno ograža guverner južne zvezne države Alabame, George Wallace. štiridesetletni guverner je ustanovil tretjo stranko »American Indipendent Party«, Ameriško neodvisno stranko, kjer se zbirajo vsi, ki so nezadovoljni s programoma obeh velikih strank. Wallace sam pravi, da so načela o-beh strank in njih vodilnih mož skoro enaka. Razlike so le v osebnih pogledih in koristih. Zato je vseeno ali so pri krmilu možje iz te ali druge stranke. Jasno je le to, da jih je treba nadomestiti z osebami iz tretje stranke, ki ni odvisna od nobenih kapitalističnih trustov ali psevdosociali- stičnih sindikatov, ampak ki ima tudi sodoben socialni program: odstranitev plemenske mržnje, pobijanje zločinskih skupin, omejevanje moči državnega aparata in socialno dejavnost države. Doslej je Wallace pripadal k demokratski stranki. Zdaj bo pa sam nastopil pri prihodnjih predsedniških volitvah. Upa na zmago seveda nima. Johnsonu in njegovemu republikanskemu kandidatu bo pa povzročil marsikateri sivi las. Obema bo odvzel gotovo število glasov. Prihodnji ameriški predsednik, tudi Johnson, ne bo več izvoljen pri prvem ljudskem glasovanju, ampak bo odločitev padla pri ožjem glasovanju v zbornicah. Prestiž prihodnjega predsednika se bo torej zmanjšal, ameriški neodvisneži pa utegnejo postati jeziček na politični tehtnici. Kennedu bo kandidiral za predsednika RADIO TRST A • NEDELJA, 24. marca, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Črni gusar«. Mladinska zgodba (Emilio Salgari - Desa Kraševec). Četrti del. Igra R. O., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 14.30 Nedeljski vestnik; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Oblast«. Enodejanka (Bran slav Nu-šič - Mirko Rupel) Igra R. O., režira Stana Kopitar; 16.20 Ansambel »Plaiades« iz Trsta; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.30 Iz pesniških gajev: »Janko Glazer« (Marko Kravos); 19.15 Sedem dni v svetu; 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve j v Štandrežu (Sergij Kocijančič); 22.10 Sodobna glasba. • PONEDELJEK, 25. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Pomenek s poslušav-kami (Mara Kalan); 17.20 Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enciklopedija; 17.40 Radio za šole (za srednje šole); 18.30 Iz Berliozovega in Ko-dalyjevega opusa; 19.30 Posti govori: Viljem Žerjal: »Vera v življenju prvih kristjanov«, ureja msgr. Lojze Škerl; 22.30 Slovenski solisti. Pianist Igor Dekleva. Primož Ramovš: Preludij in vrnitve. Josip Magdič: Ritmične ekspresije. • TOREK, 26. marca, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi | 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Štandrežu (Sergij Kocijančič); 17.20 Slovenščina za Slovence (prof. Martin Jevnikar); 17.40 »Polarna raziskovanja« (Gojmir Budal); 17.50 Zbor »Slovenec« iz Boršta pod vodstvom Svetka Grgiča; 18.30 Javni koncerti Radia Trst. Samospevi Marija Kogoja. Mezzosopranistka Eva Noošak, pianist Ljubo Rančigoj; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.35 Roman Vlad: »Zdravnik iz stekla«, radijska opera v šestih slikah. Približno ob 21.25. Pogled za kulise, (Dušan Pcrtot). e SREDA, 27. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Brali smo za vas; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.30 Ljudske pesmi: »Stare postne in velikonočne pesmi«, pripravlja Zmaga Kumer; 19.10 Zdravniška posvetovalnica (dr. Rafko Dolhar); 20.35 Simfonični koncert. Vodi Rudolf Kempe. Približno ob 21.25 Za vašo knjižno polico. • ČETRTEK, 28. marca, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: »Stalinove spletke v boju proti Trotzkcmu«, pripravil Peter Reddaway; 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Ugo Fosco-lo«; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester. Orkester Radiotelevizije iz Ljubljane vodi Samo Hubad. Solist Dejan Bravničar; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.35 »Plašč«. Povest (Nikolaj - Balbina Baranovič-Batellino). Igra R. O., režira Jože Peterlin. • PETEK, 29. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nakupuje (prof. Tone Penko); 17.20 Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enciklopedija; 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi; 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami. Iz koncerta Glasbene Malice. Vodi Oskar Kjuder; 19.05 Novele XX. stoletja: Renato Fucini: »Gospod kaplan«, prevedel Franc Jeza; 19.30 Postni govori: dr. Lojze Šuštar: »Svoboda iz vere«, ureja msgr. Lojze Škerl; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 22.30 Komorne skladbe deželnih avtorjev. • SOBOTA, 30. marca, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 13.30 Semenj plošče; 14.45 Pojeta: Rita Pa-vone in Adriano Celentano; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — oddaja za avtomobiliste; 16.10 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Ljudska igra Frana Šaleškega Finžgarja. Odlomki iz del: »Divji lovec«, »Naša kri«, »Veriga« in »Razvalina življenja«. Igra R. O., režira Jože Peterlin; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 Otrokov pravljični svet: »Deklica, ki so jo prodali s hruškami vred«. Izvaja Mira Sardoč; 19.10 Družinski obzornik (prof. Ivan Theuerschuh); 19.30 Sestanek s »Fansi« . . . srečanja z ljubitelji lahke glasbe; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«. Napisal Josef Sipillinan, dramatizirala Tončka Curk. Peti del: »Priprave na proces«. Igrajo člani R. O., režira Jože Peterlin; 21.25 Ansambel »The Five Lords«. Brat pokojnega predsednika Kennedyja, senator Robert Kennedy, je bil izvoljen v Oregonu za enega izmed predstavnikov tamkajšnjih demokratov na volivni konvenciji demokratske stranke. Napovedal je že, da bo kandidiral za kandidata demokratske stranke pri predsedniških volitvah. V ponedeljek je imel govor v Kansasu, v kate-j rem je hudo napadel Johnsonovo vlado, | zlasti kar zadeva njeno politiko glede Viet-! nama. Govoril je pred 15.000 študenti uni-! verze Kansas, ki so burno odobravali njegove besede. »Edina reakcija predsednika Johnsona j na stalne neuspehe je ta, da jih ponavlja t v širšem obsegu. Naša država je v nevar-! nosti, a ne zaradi grožnje s strani kake sovražne države, ampak predvsem zaradi naše zmotne politike,« je rekel med drugim Robert Kennedy. Omenjal je čudne razmere v Južnem Vietnamu (pod ameriškim pokroviteljstvom), kjer »se na tisoče moških lahko z denarjem odkupi od vojaške službe«. Južnoviet-namska vlada vodi omejeno politiko, je dejal. Njeni zakoni sežejo samo tako daleč, do koder seže ameriško orožje, pa nič dalje. Johnsonovo vlado je obtožil, da prikriva državi pravi, kritični vojni položaj, neuspehe, ki jih doživlja njena politika, in težave, ki jih bo še prinesla bodočnost. BLIŽNJA POSVETITEV NOVEGA SLOVENSKEGA ŠKOFA Na belo nedeljo, 21. aprila, bo posvečen v Mariboru nov slovenski škof dr. Vekoslav Grmič. Papež Pavel VI. ga je imenoval 1. marca za pomožnega škofa v Mariboru. Novi škof — peti v Sloveniji — se je rodil 4. junija 1923 pri Sv. Juriju ob Ščavnici kot sin kmečke družine s sedmimi otroki. Študiral je v Mariboru in na teološki fakulteti v Ljubljani. Po posvečenju leta 1950 je pastiroval po štajerskem. Po promociji za doktorja je postal profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani. Obenem pa je bil župnik in dekan na Vranskem. Moderno usmerjen in globoko izobraženi duhovnk bo sedaj pomagal škofu Držečniku pri vodstvu največje slovenske škofije. HRVAŠKI KOMUNISTI KRITIZIRAJO DELOVANJE CERKVENIH KROGOV Glavni svet Socialistične zveze delavnega ljudstva Hrvatske je obtožil katoliško Cerkev na Hrvaškem, da razvija politično dejavnost, češ da razteguje svoja aktivnostna področja, ki spadajo v izključno pristojnost države in socialistične družbe. Socialistična zveza je zaskrbljena tudi zaradi razširjenosti verskih publikacij, katerih naklada znaša mesečno nad pol milijona izvodov. Po trditvah vodstvenega sveta Socialistične zveze se je katoliška Cerkev na Hrvaškem vrinila na številna področja in Po govoru so študentje v triumfu odnesli Kennedyja iz dvorane in mu priredili veliko manifestacijo. Ni dvoma, da ima Robert Kennedy veliko pristašev med izobraženci, vprašanje pa je, če bo našel enaik odmev tudi med manj izobraženimi Američani. Nekateri poznavavci se boje, da bo Kennedyjeva kandidatura razklala demokratsko stranko, kar bi najbrž pripomoglo k zmagi republikanske stranke. Glavna točka Kennedyevega volivnega programa bi bila ravno ta, da bi končal vojno v Vietnamu in rešil Združene države te more. TUDI BREZ SUEŠKEGA PREKOPA GRfi Na Japonskem so 20. t. m. spustili v morje največjo petrolejsko ladjo na svetu, i nosilnostjo 276.000 ton. Prevažala bo lahko 400 tisoč kubičnih metrov petroleja. Ladja je dolga 346 metre, široka pa 53,3 metre' Opremljena je z avtomotskimi krmilnimi j in kontrolnimi napravami. Posadka na njej bo štela le 77 mož. V japonskih ladjedelni- • cah jo je naročila, hkrati z drugimi petimi enako velikimi ladjami, neka velika ameriška družba. Gradnja takih petrolejskih velikank je tudi posledica zaprtja Sueškega prekopa po lanski vojni med Izraelci in Arabci. La' dijske družbe so se temu počasi prilagodile, posebno lastnice petrolejskih ladij. Zelo verjetno Sueški prekop za promet petrolejskih ladij ne bo nikoli več tisto, kaf je bil, ker bo tudi v bodoče ceneje preva--žati petrolej z velikankami okrog Rta dobre nade, kakor pa plačevati dolarsko pre-1* voznino od tone v Sueškem prekopu. Egipčani so si tako nepremišljeno zapravili Sueški prekop. DRAŽJI POTNI LISTI Od 1. aprila dalje se bodo potni listi podražili. To se pravi, ne kolkovina, ampak cena za knjižico od 400 na 600 lir. Zato je potrebno od 23. t. m. dalje priložiti noV1 prošnji za potni list tudi odrezek poštn« položnice, naslovljen na urad za potne listo (Ufficio passaporti) kot dokazilo o plačan' pristojbini 600 lir. siednjih šol in med akademiki. TEDENSKI KOLEDARČEK _____________________________ 24. marca, redclja: Simon, Gabrijel 25. marca, ponedeljek: O/.n. M. .D., Minka 26. marca, torek: Maksim, Emanuel 27. marca, sreda: Rupert, S‘an:mir 28. marca, četrtek: Janez, Janko 29. marca, petek: Ciril, Alma 30. marca, sobota: Branimir, Ljubo Izdajatelj: Emgelberi Besednjak • Glavni urednik' Engelbert Besednjak ■ Odgovorni urednik: DraH0 Legiša • Tiska tiskarna »Graphi s« - Trst, ulk5 Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Titova poslanica U Thantu Glasnik Združenih narodov je naznanil, da je poslal jugoslovanski predsednik Tito glavnemu tajniku U Thantu osebno poslanico. Poslanica vsebuje oceno mednarodnega položaja, s posebnim ozirom na vojno v Vietnamu. Glasnik Združenih narodov je pristavil, da bo U Thant v doglednem času odgovoril predsedniku Titu. ! predvsem na tista, kjer je manjkala pobtf" ! da takoimenovanih naprednih družbenih sil« | ali pa je bila taka pobuda premajhna. Samo v Zagrebu nudi katoliška Cerkev p& i trebnim tri tisoč obrokov jedi na dan, a v J splošnem se baje ukvarja — po tej obtožbi — z vzgojo otrok po najmodernejših rta; čelih ter je močno navzoča med študent' Kdo naj plača odkupnino? Italija je v zadnjih desetletjih, zlasti po driigi svetovni vojni zelo napredovala; iz •evne dežele, ki je izvažala v glavnem izseljence, je postala ena izmed desetih najbolj industrializiranih držav sveta in živ-penjska raven prebivavstva se je močno in utro dvignila, četudi ne enakomerno. Ni Pa^ se v enaki meri razvijala učinkovitost erzavne in sploh javne uprave, ki je ponekod še srednjeveško počasna, in tudi ne Prosvetne ravni prebivavstva, ki je na nekaterih področjih še prav tako obtičalo zapredeno v srednjeveško miselnost, kot npr. v Kalabriji, na Siciliji ali na Sardiniji. To Ve'ja posebno za modernim ljudem naravnost nepojmljiva pojava mafije na Siciliji 'n banditizma na Sardiniji. Medtem ko se Zcn, da je mafija na Siciliji po nedavnih cnergičnih ukrepih oblasti nekoliko v upa-pa se vedno bolj širi banditizem na ardiniji in postaja vse bolj predrzen. , zraki tega pojava so sociološko tudi manj lasni kot pojav mafije na Siciliji. Y zadnjih dneh so ugrabili sardinski banih še tri ljudi, o katerih menijo, da so ogati; enega med njimi, trgovca Luigija oralisa, doma iz Piemonta, je odpeljalo v p bancl'tt>v naravnost iz njegove pisarne Cagliariju, kar dokazuje njihovo narav-,.0st izzivalno predrznost in hkrati osvetli®. razmere javne varnosti na Sardiniji. , ruzine ugrabljenih so seveda dobile od anditov ultimat, da morajo plačati od-Pnino, ki znaša v enem primeru 70 mi- SVETI PAPEŽ kan se Je uradno začel postopek za či Yn'Zacij° papeža Janeza XXIII. V pala- Čj h Dr,', neškega patriarha se je zbrala pod ko Sedstvom kardinala Urbanija posebna Rja attsija, ki bo proučevala vse spise, deja- lrt besede pokojnega papeža, ki naj bi rr, Prištet med svetnike. Zaslišala bo tudi stj °?? Prič, med temi tudi znane osebno-R0’ So prijateljsko občevale s papežem ^albjem. PosnVat°liški svet zeb> ba bi se postopek Pan da bi se ovekovečil na oltarjih kr;/’ k* je v Cerkvi spet poživil pravega Asovega duha. lijonov lir, medtem ko trenutno še ni znano, koliko bi morali plačati drugi dve družini. Gotovo pa ne mnogo manj. Toda družina enega izmed ugrabljenih, mladega Nina Petretta, je že naznanila, da ne bo plačala odkupnine, ker nima denarja. Oče je prodajalec avtomobilov »Fiat« v Ozieriju in verjetno so banditi povezali ime tovarne »Fiat« z njegovim premoženjskim stanjem, misleč da mora biti vsekakor tudi on bogat, če ima opraviti s »Fiatom«. Toda če odkupnina ne bo plačana, je več kot verjetno, da bodo banditi mladega Petretta ubili. Tu pa se pojavlja po našem mnenju akutno pravno vprašanje: kdo bo odgovoren za to? Jasno je, da je država dolžna zagotoviti varnost državljanov. Na Sardiniji je baje res nad tisoč mož varnostnih sil zaposlenih pri iskanju ugrabljenih. Toda dejstvo je, da varnostni ukrepi države ne zaležejo dovolj. Ali so v takem primeru dolžne plačati odkupnino res samo družine ugrabljenih, za katere pomeni to skoro v vsakem primeru ne samo gospodarski polom, ampak tudi hudo zadolžitev za dolgo bodočnost, ne glede na strah, ki ga prestanejo. Zato bi bilo, gledano s pravnega stališča in s stališča boja proti banditstvu, nujno, da država bodisi absolutno prepreči vsakršno plačevanje odkupnin in s tem izpodreže razloge za ugrabljanje, bodisi da sama da na razpolago vsote za odkupnino in si jih pač povrne, če se njenim varnostnim silam posreči odkriti in prijeti ugrabitelje. Prepuščati pa družinam ugrabljenih skrb za odkupnino in njeno gospodarsko breme pa pomeni samo pospeševati drsenje sardinske družbe nazaj v srednji vek in vzpodbujati banditizem. ffovenšeino v italijanske šofe! Prvi hip se zdi tak naslov kar nekam ana- na slovenskih osnovnih in srednjih šolah hronističen. V gotovih možganih tudi še bo. pručuje italijanščina; na italijanskih šolah V resnici pa je že popolnoma sodobna misel, ki je v njem izražena. Pred nekaj dnevi je namreč razposlal prosvetni minister Gui posebno okrožnico, ki govori o potrebi pouka tujih jezikov. Na klasičnih licejih in v zadnjih dveh razredih učiteljišč, pravi, naj se ustanovijo neobvezni tečaji tujih jezikov, po potrebi in želji dijakov in staršev. Minister nalaga ravnateljem, naj se za nasvet močno zavzamejo in tečaje čimpreje ustanove. Od potreb in od želj staršev je torej odvisno kakšnega jezika naj se uče njih otroci, da jim bo praktično koristil. Menimo, da v naših obmejnih krajih, spričo odprtih mej, vedno večjih gospodarskih in kulturnih izmenjav ne pride v poštev kaka ruščina ali angleščina, niti ne srbohrvaščina, marveč slovenščina. Logično bi torej bilo, da bi slovenščino vpeljali kot predmet na neobvezne jezikovne tečaje, italijanskih srednjih šol v vsej naši deželi! Isto mnenje je izrazil tudi videmski dnevnik »Messaggero Veneto« v nedeljski izdaji. Pravilno dostavlja, da je to nujno potrebno že zaradi obmejne kupčije. Ugotavlja, da se se pa slovenščina popolnoma zanemarja. Na koncu pravi člankar, da se mnogi italijanski starši sprašujejo, čemu se ne vpelje na italijanske trgovske šole pouk slovenščine, ki je nujno potreben za stike s Slovenijo. Nas samo veseli, da je italijanska javnost sama uvidela potrebo po znanju slovenskega jezika. Za enkrat so praktični vzroki odločilni, kmalu bo pa to postalo tudi psihološka uvidevnost. Novice po svetu Egiptovski dnevniki so objavili 19. t. m. imena osmih novih ministrov, ki so bili vključili v vlado, po najobsežnejši vladni preosnovi po letu 1952. Novo egiptovsko vlado sestavljajo v glavnem tehniki. Pri arheoloških izkopavanjih se je hudo ponesrečil arabski general Moshe Dayan. Nanj se je podrla skalnata stena in mu poškodovala hrbtenico. V ameriškem konzulatu v brazilskem mestu Sao Paolu sta eksplodirali dve bombi, pri čemer so bili ranjeni trije Brazilci. SMRT V POMLA imel Z-dramila ga ie deklica, ki se je prebudila in sedla. Oči je a se zaspane in las so se ji držale travne bilke. »iako trdno sem zaspala. Koliko pa je ura?« je vprašala in rcm nasmehnila. >>Ot^dne Je odvrnil. Sv°jeg ? glavnika nimam tukaj,« je dejala. »Ali mi posodite česaPal ^ Je glavnik in ogledalce. Z naglimi kretnjami se je po-m se ogledala v ogledalcu in mu dala oboje nazaj. “ e me drži še kakšna bilka? < je vprašala 'in okrenila glavo, gla v-C]Stran'i ji je nekaj bilk z las in obleke, ki jih sama ni mo-vzra / e.L ^ tem je b‘i° nekaj zaupljivega in ga je na tihem gostilo, česar pa se ni zavedel. JVfa: . edtcm’ k° sta spala, so se bile ovce pripasle čisto blizu, hote \j ie /apela božati, a ko sta se odpravila proti robu pla-jajoč ^Cr Sta ^da Pustila Janeza in Jelko, so šle za njima in ble-hekal i)r(?fia^iie za Posladek. Tine je preiskal svoje žepe in našel ga j« S.u, lh.skorjic ter drobtinja, ki ga je vsul Majdi v dlan, da jagnjetom, ki so ji lizala roko. Ko pa so se ji lotile ovce še obleke, se jih je jela smeje otepati in jih odrivati od sebe. Naposled jima ni preostalo drugega, kakor da se jih rešita z begom. A tekle so za njima. Tinetu se je končno le posrečilo, da jih je nagnal nazaj. Majda si je s travo brisala s krila ovčjo slino, a vkljub temu so jo ovce razveselile, saj jih ni bila še nikoli videla tako od blizu. Že zgodaj popoldne so se odpravili v dolino, študenta sta hotela ujeti večerni vlak proti Mariboru. Bili pa so še visoko, ko so se zavedli, da je postalo v gozdu mračno in tiho. Ptiči so utihnili in le včasih je še zakrakala vrana. Oblaki so zagrnili sinje lise neba med vrhovi bukev in jelk. Po gozdnatih pobočjih so se začele kaditi sive megle, podobne dimu pastirskih ognjev v jeseni. Nenaden blisk je z mrzlo, modrikasto svetlobo ožaril drevesa in sledil mu je grom, ki se je dolgo in grozeče valil nad gozdovi. Od Pohorja sem se je naglo bližala poletna nevihta. Že so padle prve dežne kaplje. V gozdu je zašumelo. Dekleti sta postali plašni ; še nikoli nista bili doživeli neurja v gorah. Fanta sta ju skušala pomiriti in sta se ozirala, da bi odkrila kako previsno skalo, ki bi jim mogla nuditi zavetje. Zavili so z zaznamovane poti v gozd, toda prav na tem mestu so bile vse skale gladke in navpične, ali pa so imele le ozke previse, da ni bilo mogoče stati pod njimi. Deževalo je vedno bolj, šum dežja je napolnil ves gozd. (Dalje) Petletni načrt v deželnem svetu Deželni svet je v sredo nadaljeval razpravo o petletnem načrtu za gospodarski razvoj. O tem načrtu je bilo znano, da so v zadnjem času nastala nesoglasja v sami vladni večini, in sicer predvsem zato, ker so sindikati načrt negativno ocenili. Po več razgovorih na ravni političnih tajništev strank leve sredine se zdi, da je bil dosežen sporazum o spornih točkah, a sindikalne organizacije so ostale pri svojih stališčih. Vladna večina je v sredo ob začetku razprave zavrnila predlog komunistične skupine, naj se diskusija odloži, češ da bi moral odbor prej poročati o poteku razgovorov s sindikati in o sporazumu, ki je bil dosežen na politični ravni. Zanimiv in značilen je bil nastop demokristjana Ginaldija, ki je bil na splošno precej kritičen do petletnega načrta. Go PROSLAVA STOLETNICE ČITALNICE V SKEDNJU Škedenjski pevski zbor priredi v četrtek, 28. marca, slavnostno proslavo stoletnice čitalnice. Prireditev bo v škedenjski kino dvorani in se bo začela ob 20.30. Nastopili bodo šolarji iz Skednja in Kolonkovca (skupno 50 otrok) ter pevski zbor. Spored obsega priložnostne pesmi, recitacije, uprizoritev šaljivega prizora v škedenjskem narečju o kru-šaricah in prikaz škedenjske preteklosti s pomočjo diapozitivov. Namesto običajne vstopnice bodo u-deleženci dobili izredno izdajo spominske brošure. j hkrati vprašal odbornika, naj mu pojasni, zakaj neki slovenski agronom ni bil premeščen iz Turina v Trst, čeprav je za tako premestitev imel vse pogoje, j Odbornik Comelli je odgovoril, da Kme-' tijsko nadzorništvo v Trstu razpolaga z izvedencem, ki obvlada slovenski jezik, za premestitev omenjenega agronoma pa je j treba odpraviti določene birokratske ovi-! re. Svetovavec Cuffaro je nato izjavil, da z odgovorom ni zadovoljen. VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI Slovensko prosvetna zveza priredi v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 23. marca, ob 20.30 »PRVI VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI«, na katerem sodelujejo zbori: OTROŠPI ZBOR Glasbene matice z Opčin in Trsta: RDEČA ZEZDA — Salež-Zgonik; SREČKO KOSOVEL — Ronke; DEKLIŠKI ZBOR Glasbene matice; VALENTIN VODNIK — Dolian; SLAVEC Ricmanje; Kras — Dol-Poljane; VASILIJ MIRK — Prosek-Kontovel. V nedeljo, 24. marca, ob 17. uri II. VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI, na katerem sodelujejo zbori: KRAŠKI SLAVČEK — mladinski zbor šole Glasbene matice Devin-Nabrežina; REPEN; LIPA — Bazovica; FRANCE PREŠEREN — Boljunec; OTON ŽUPANČIČ — Štandrež; VESNA — Križ; SLOVENEC — Boršt; PRIMOREC — Trebče; JEZERO — Doberdob. Vstopnina za vsako prireditev 500 lir. Rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, ter dve uri pred začetkom pri blagajni dvorane. SLABŠE KOT NA ZANEMARJENI KMETIJI Mislim, da še ni Tržačana, ki bi še ne bil deležen tistega, kar spusti sit golob izpod repa. Zlasti ob deževnih dneh, ko sede golobi v vrstah na žlebovih po strehah ali na okenskih napuščih, se to kaj rado pripeti. Neglede na sitnosti in neprijetnosti, ki jih to povzroča ljudem, saj marsikomu ne preostane drugega, kakor da se obrne in se gre domov preobleč, čeprav se mu morda kam mudi, povzročajo golobi s tem tudi veliko škodo na občutljivejših tkaninah. Včasih ostane tudi po kemičnem čiščenju še vedno lisa, ki nikoli več ne izgine. Poleg tega pa se je treba ozirati tudi na snago ulic. Včasih izgledajo nekatere tržaške ulice in zlasti pločniki slabše kot najbolj zanemarjena kmetija, ker so dobesedno prekrite z golobjim blatom. Ali nimata mestna občina in higienski urad k temu ničesar pripomniti? BREDA ŠCEK — UMRLA Prejšnji teden je umrla v Ljubljani učiteljica Breda Ščekova, v 72. letu starosti. Pokojnica, sestra bivšega poslanca v rimskem parlamentu Virgila Ščeka, je nastopala že po prvi vojni kot kulturna delavka na Primorskem. Posvetila se je predvsem petju in skladateljstvu. Zložila je nad 500 skladb, od samospevov do zborov in instrumentalnih suit. Kot učiteljica je službovala na Krasu, po štajerskem in nazadnje v Ljubljani. Pokopali so jo v Avberju, kjer počivajo vsi Šče-okvi, ki so vsi zaslužni za primorsko ljudstvo. n n ritiitrt* vornik je med drugim kritiziral delovanje deželnih denarnih zavodov, zlasti njihovo politiko investicij. Dogaja se — je poudaril Ginaldi — da se kapitali ne nalagajo v deželi, ampak izven njenih meja, kar onemogoča takšen gospodarski razvoj, kakrš-1 nega bi želeli in potrebovali. Odbornik Comelli je na seji odgovoril na vprašanje komunističnega svetovavca Cuf-[ fara, ki se je pritožil, da na tržaškem Kmetijskem nadzorništvu ni izvedencev, ki bi obvladali slovenski jezik. Svetovavec je Svet Slovenske skupnosti je na redni seji, ki je bila v ponedeljek, 18. t. m., nadaljeval razpravo o pripravah za bližnje politične in deželne volitve. Po poročilu tajnika Dušana Černeta je svet imenoval tri komisije, in sicer komisijo za sestavo kandidatnih list in volilnega programa, komisijo za izvajanje tehničnega dela pred volitvami in ob volitvah ter finančno komisijo. Svet je nato sklenil sklicati občni zbor Slovenske skupnosti za soboto, 30. marca. Občni zbor bo moral med drugim potrditi kandidatne liste in volilni program. Tajnik Černe je končno poročal o stikih z goriško SDZ, ki je načelno pristala na skupni nastop tako na političnih kot na deželnih volitvah. Sledilo je poročilo o razgovorih s predstavniki novoustanovljene Slovenske levice. Na teh razgovorih je bil BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000 000 TRST - ULICA FABIO FILZ1 ST. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED dosežen načelen sporazum za skupni nastop pri bližnjih volitvah, tako da bo Slovenska levica predložila nekaj kandidatov in aktivno sodelovala pri organizaciji volitev. SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu se bo začel v ponedeljek, 25. t. m., seminar za slovenske šolnike. Seminar se bo zaključil v soboto, 30. marca, slavnostno odprtje pa bo v sredo, 27. t. m. ob 11. uri. V ponedeljek bo prof. Karel Kalan govoril učiteljem in profesorjem petja o temi: »Metode pouka petja v srednji in osnovni šoli«. V torek bodo učitelji in profesorji zemljepisa poslušali predavanje prof. Dušana Kompareta o temi: »Aktivne učne metode pri pouku zemljepisa«. V sredo bo dr. Breda Pogorelc govorila učiteljem in profesorjem slovenščine o »pokrajinskih značilnostih slovenskega jezika«. V četrtek bo dr. Iva Šegula predavala učiteljem in profesorjem o »razvoju mlade osebnosti«. V petek sta na sporedu predavanji dr. Franca Zadravca in prof. Staneta Miheliča o »poeziji Otona Župančiča«, oziroma o »vzgojnem izobraževalnem pomenu domačega branja in metodah dela pri navajanju dijakov na branje«. Predavanji sta namenjeni pro-lesorjem slovenščine in učiteljem. V soboto bodo profesorji slovenščine poslušali predavanje dr. Borisa Paternuja o temi: »Prešernov Sonetni venec in Jenkovi Obrazi«. Seminar se bo zaključil s predavanjera prof. Stanka Kotnika za učitelje in profesorje slovenščine o temi: »Kako organizi' ramo branje učencev«. KMEČKA BANKA Eden najstarejših denarnih zavodov v Go-Dci je še vedno Kmečka banka. Obenem pa Je tudi eno najstarejših slovenskih gospodarskih podjetij, ki je prestalo dve vojni •n vse krize ter še danes krepko deluje. Njen zadovoljivi razvoj se odraža tudi iz njenih zadnjih bilanc. Predzadnjo nedeljo so pregledali člani njen obračun in ga odo-r>li. Na občnem zboru je predsednik Le-an podal sliko splošnega in bančnega gospodarskega stanja. Pri okroglo 69 milijo-n'h dohodkov ima banka skoro 7 in pol bilijona dobička. Člani so sklenili, naj gre večina te vsote v rezervni sklad, 706.200 za ‘ividende med 81 članov in 52.000 za dobrodelne namene, predvsem za učila posebnim dijakom. Na predlog predsednika •'adzornega odbora so člani odobrili tekočo Nlanco. Potrdili so tudi dosedanje vodstvo. LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA Katoliške mladinske organizacije v Gori-b med temi tudi slovenske, so priredile abiraln0 akcijo v okviru dobrodelnega gi-^anja »Ljudje kakor mi«. Socialno pobudo evrop;Skem merilu je dal abbe Pierre. ani mladinskih organizacij nabirajo po '!sah vse vrste predmetov, od starega past)1^ CUn^ c^° P°l°ml.jenega pohištva, ki _ v napotje in odveč. Nabrano šaro ločijo r° kakovosti in sestavini ter jo prodajo v azne predelovalnice. Izkupiček pa gre v agajno za pomoč bližnjemu. V Milanu so 11 taki socialni pobirki stare šare izkupi-nad 40 milijonov lir. Gorici se je začela ta socialna akcija li -t n,larca- V kapucinski cerkvi so se zbra-bed U Je tu drugi mladinci, ki so se z molitvijo ter italijansko in tudi nabfnS^° Pesmij° duhovno pripravili za Stanje odpadkov in šare. Slovenskih Js M^iJriu,5fifi ifUmeniia Tarbij. NOVI PRIDELKI — OBISKI ležie ^1 se ie v našem »briegu« morda še Ii- k Živelo kot danes. Pridelki so bili pič-vlenar0rri^^T’ sadje' fižol, ki pa ni šlo niti v gi j r ,^anes je že nekoliko drugače. Milojk a.io kake pokojnine, vsaj nizke. bUo Klki« pa spet po svoje. Sadja je ^ah ifni ^ar na Pretek- Toliko, da v shram-Pijač Snije. Ljudje ga meljejo za kako Pir -^a ga Preveč ne segnije. Tudi krom-linoSe Je obnesel. Prodajajo ga precej v do-'laib seme- Izmed pridelkov nas pa še brž ?V.eŠUje rePa’ ^emur se boste naj-c|alefU Pa jetako, ker naša repa slovi j0 P° Eurlaniji kot najboljša. Trgovci vjjo ° J° v naše kraje kupovat in jo sta-ProdaF0*610 ^sat v veEke bednje, nakar jo 4000 C 'Laj° na ^r°Eno. Letos je šlo najmanj na ;e'S otov. rePe samo iz naše okolice. Ce-je 2ei pa ^.'*a okrog 2000 lir za kvintal, kar Prideiv Pr'merno, če pomislimo, da s tem kom ni bogve kaj truda. prva or P° navadi smo imeli tudi letos za P° mtlSln° nedeljo dosti domačih gostov obijaj i clružinah. Na ta dan je že star Ve svo-m pridci° izseljenci obiskat grobo-bližin'dra®'i1> seveda tisti, ki žive kje v njih ’ nC ^a v luiih državah. Od teh sled-hedelj^3 marsikateri ostanejo prav do te dan e ,na.. »zimskih počitnicah« in se ta zime S ov^° °d domačega kraja spet do fantov in deklet je bilo navzočih več kot ena tretjina. Nadškof Coccolin je vzpodbujal nove križarje k novemu načinu apostolata ljubezni do bližnjega. Okrog 400 mladink in mladincev se je vrglo na delo z mladostno vnemo. Naši so pobirali po okoliških vaseh. Znašali so nabrano blago na kupe ob cestnih križiščih in ga od tu odvažali z osmimi tovornjaki na zbirna mesta, kjer bodo odpadke sortirali. Izkupiček bodo razdelili deloma za podporno akcijo abbeja Pierra, nekaj za misijone gobavih, en del med goriške reveže. Akcija za pomoči potrebne, ki so ljudje kakor mi, je moralno in gmotno popolnoma uspela. Moralno še posebej, ker je dokazala, da niso ideali današnje mladine tako v blatu, kakor se le prepogosto govori. TURISTIČNI NAČRTI Krajevno turistično društvo v Gorici pripravlja nove načrte, da bi se poživila turistična dejavnost in da bi privabila kaj več tujih gostov v Gorico kot doslej. Gorica z okolico je prijeten kraj, saj je že v stari monarhiji veljala zaradi ugodne klime za »goriško Nico«. Izrednih naravnih lepot (jezer, jam, slapov i. p.) pa nima. Zato so sklenili turistični pobudniki, naj se uveljavi pa kaka druga goriška posebnost. Predvsem je treba zgraditi palačo ali vsaj večjo dvorano, ki bi služila kot avditorij za različne prireditve. Tu je tudi grad, ki bi moral postati vabljiva izletniška točka. Ker se že namerava urediti v Gorici muzej starega orožja in prenesti sem znamenito orožno zbirko Henriqueza iz Trsta, bi menda prav grad najbolje služil za tak muzej. Nadalje predlagajo turistični odborniki, naj se ovrednoti tudi reka Soča. Ob njeni strugi naj se urede campingi — kot tudi na Velikih Rojah — in kopališča. V struga sama naj se pa priredi za veslaške in plavalne tekme. Načrti so lepi, koliko jih bo pa uresničenih, je vprašanje. GROJNA Ta kraj je bolj od rok in zaraščen. Menda si je prav zato izbral to mesto ob Groj-nici 58-letni delavec Poberai iz ulice Orzo-ni za svoj konec. Bil je živčno razrvan, posebno ker mu je isti dan, to jn v ponedeljek, zdravnik ugotovil skoro neozdravljivo bolezen. Pred smrtjo si je mož še naročil v bližnji gostilni dobro kosilo, nato si je storil konec. Tudi svojevrstna modrost. Pevma; TO IN ONO O Pevmi in Oslavju pišejo po listih, kadar se govori o prvi vojni in njenih posledicah. Posebno še, ker je tod okrog nas raztresene še vse polno stare, nerazstreljene municije. Od Kalvarije do Pevmice so nabrali že na stotine kvintalov železa, granat, šrapnelov in izstrelkov, ki so še celi in nevarni. Res čudno, da je ob vsem tem razsejanem strelivu še sorazmerno malo nesreč. Prejšnji teden bi se bila pa kmalu pripetila, šolski otroci iz naselja ob pevm-skem mostu so šli na sprehod na gričke pri »šanci«. Spotoma so naleteli v grmičevju na veliko granato, ki je vzbudila njihovo zanimanje. K sreči se je niso dotaknili in so bili opozorjeni na njo razstreljevavci iz Trsta. Ti so ugotovili, da je topovska granata kalibra 75 in še v dobrem stanju. Previdno so jo odnesli in razstrelili v neki kra-ški votlini. Pa še to: sliši se neko nerazpoloženje med materami otrok, ki hodijo v otroški vrtec. Gre za višino in način plačevanja. Menimo, da bi se mogla zadeva urediti brez velikega negodovanja, če je pri šolskih oblasteh dobra volja. Pred dnevi smo pokopali našo sosedo, 53-letno delavko Pintarjevo Marijo. Živela je sama, pa tudi dosti pretrpela v nacistič ni internaciji. Po vrnitvi je šla delat v Pod-goro. Bila je šibkega zdravja. Zdravila se je tudi v Vidmu. Zadnji počitek pa je želela imeti doma. Dosti pogrebcev jo je spremilo na zadnji poti. Bog ji daj večni pokoj i Rupa: SKRBIMO ZA SNAGO! Že večkrat smo pisali, da naredi zelo slab vtis na vsakogar, ki obišče našo vas in nje okolico, pogled na kupe praznih škatel, razbitih steklenic in različne stare šare. Ta stara šara in nesnaga je raztresena še posebno ob asfaltirani cesti, pa tudi na koncih njiv na Stradalti. Sicer pa ne gre samo za dober ali slab vtis tujcev in sosedov. Tista nesnaga je tudi nevarna, posebno za otroke, ki radi brskajo po takih kupih, se zbodejo in celo lahko zastrupijo. Za snago bi seveda morali skrbeti v prvi vrsti ljudje sami, toda ko se nabere že preveč nesnage, mora poslati to občinska skrb. Možje, ki vodijo občino, so zatorej dolžni tudi v tem pogledu kaj poskrbeti. Še nekaj misli bi radi dodali. Nekateri vaščani, ki so poslušali lepo pripravljeno radijsko oddajo »Pod farnim zvonom« iz štoblanka pišejo: »Slišali smo, kako je težko življenje naših bratov v Beneški Sloveniji. Izseljevanje najboljših moči v tujino, zapostavljanje od strani oblastev, gospodarsko propadanje, medtem ko se križem po državi razmetujejo milijarde in milijarde. Ta košček zemlje je še vedno pozabljen. Kako se to sklada s krščansko in demokratično miselnostjo? Takšne oddaje so poučljive, obenem pa zbujajo tudi vroči želje, da bi mogli -naši bratje v Beneški Sloveniji zaživeti človeka vredno — in slovensko — življenje na domači grudi.« NA RADIU V soboto smo imeli priložnost poslušati po slovenski radijski oddaji v Trstu naše višješolce iz Gorice. Nastopila sta licejca Antonija Strosarjeva in Franec Mermolja vsak s svojimi pisateljskimi prvenci z daljšo realistično in obenem psihološko poglobljeno črtico Iskal je Boga. V uvodu je -profesor Bednarik, ki je oddajo pripravil, razčlenil vzroke o današnji literarni suši med mladimi. Zato je tem bolj veselo znamenje, da se še kdo loti pisateljevanja. Oddaja z lepimi uvodi, povezavo in zaključki je dobro uspela. Vso pohvalo zaslužijo dijaki goričkega liceja, ki so k njej prispevali. PLANINSKO DRUŠTVO Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje 21. redni občni zbor. Verdijev korzo 13, v nedeljo gorčičevega kluba, Verdijev korzo 13, v nedeljo 31. marca ob 10. uri dopoldne. Odbor po podal obračun o svojem delu, člani pa bodo imeli možnost poiskati poti za novo, še bolj uspešno delo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA • 99 Predstava „Zenove izpovedi Po prvih dveh predstavah lahko rečemo, da je ga kot tisto lahkotno humoristično izraznost, ki »Zenova izpoved« res najboljša predstava našega I jo je tudi sposoben ustvarjati, in ki je tudi njegov gledališča v tej sezoni. Strniti razsežnost romana v dramski prikaz in ga zliti v dramsko napetost, ni lahka stvar. Razen tega je treba ustvariti dialog za pogovorni govor, ki je v drami drugačen kot pa v povesti ali romanu. Na vse to je moral misliti dramalizator Tullio Kezich, pa tudi prevajavec Martin Jevnikar, ko sta izročila gledališču besedilo. Zdi se, da je Kezich dobro strnil dejanje posebno v prvem delu, da pa je morda v drugem nekoliko preveč epike, čeprav priteguje zgodba po svoji zanimivosti tudi v drugem delu. Gotovo ne more biti dra-matizaicja nikdar isto kot izvirno napisana drama, vendar je naslov, kakor so ga izbrali v slovenskem prevodu: »Zenova izpoved« tak, da ne pričakuješ nekih ostrih dramskih spopadov, rasli dejanja in nujne katastrofe, ampak poslušaš in gledaš človeka, njegova srečanja in doživljanja ter ga spremljaš na njegovi poti. Režija Jožeta Babiča je dala predstavi širok razpon in ustvarila veliko gledališko predstavo; podobno iznajdljivost smo imeli priliko opaziti tudi pri drugih takih večjih delih, kar smo tudi vedno poudarili. Na enem samem pozorišču je Babič razvil veliki Ženov roman in ga v tehnično spretno zasnovanem prostoru stopnjeval in blažil. Prostor mu je z okusom zamislil Niko Matul, tako, da je dobilo prizorišče na eni strani verno podobo meščanskega stanovanja, na drugi strani pa je. rešil zelo enostavno množico različnih prizorišč. S svetlobnimi pripomočki je Babič povezoval pripoved in retrospektivne scene in je prav s skrbno osvetljavo vezal dejanje v eno samo celoto. Druga pozitivna stran režije je. ta, da je bilo tokrat zasedenih več vlog z novimi igravskimi močmi. Babič se ni ustrašil tveganja, saj vemo, da ga prinaša vsaka nova moč. Gotovo je bilo potrebno mnogo napora, da je prišla režija do take zlitosti, da se je zdel celotni ansambel že kar dograjeno enovit. Težo predstave je nosil Silvij Kobal kot Zeno Cosini. Ze izredno obsežno besedilo, pa tudi igra glavnega junaka samega od vsega začetka do konca je zahtevala veliko izrazno raznolikost in zelo veliko igravsko koncentracijo. Silvij Kobal je vse to izpeljal kar so mu dopuščale moči. Seveda bi mogli želeti še. bolj zlito pripovedovanje in zlite, enovite stavke, toda to bi mogli pričakovati, če bi lahko igravec študiral samo to delo vse leto. Vsekakor je to najbrže največja vloga, ki jo je kdaj Kobal zaigral in je v njej dokazal vse kaj druge- dragocen igravski izraz. Rado Nakrst je izoblikoval lik doktorja z njemu lastnimi igravskimi poudarki. — Zelo umirjeno in blago podobo služabnice Marije je s sigurnostjo in notranjo plemenitostjo zaigrala Alenka Kravos. Z močnimi, dognanimi izrazi je poudarjeno odigral vlogo Zenovega očeta Stane. Raztresen in z njim ustvaril močan vtis. Izviren tip, posebno v začetnem nastopu, je pokazal Edvard Martinuzzi, ki pa se je morda v drugem nastopu nekoliko oddaljil od prvotne zamisli. Bolničar Dušana Jazbeca je realistična podoba, v zamisli nehvaležna in pač ni mogel iz nje igravec narediti kaj posebnega. Luciano Adrijana Rusije je siguren v nastopu in veren v zamisli. Poseben tip je ustvaril Jožko Lukeš v Coplerju in zdi se kar škoda, da ni mogel igravec v kaki obsežnejši vlogi razplesti svoje igre. Oster tip Giovannija Malfentija je ustvaril Alojz Milič. Zlata Rodoškova pa je zaigrala z manjšo prizadetostjo gospo Malfentijevo. Zanimive podobe hčera so ustvarile: Marija 01.-cija, Mira Sardočeva in Miranda Caharija. Vsaka zase je bil živ in resničen lik, vsaka od igravk mu je dala pridih različne osebnosti. Livij Bogateč je prinesel v vlogi Speierja simpatično poživitev s svojim mladostnim zanosom. Zelo lepo, plemenito podobo Carle je ustvarila Lidija Kozlovi-čeva in ji dala z notranjim duševnim doživljanjem in temperamentnimi zunanjimi izrazi enovit lirični lik. Tudi gospa Gerco Leli Nakrstove je bila obdana s pridihom plemenitega igravskega izraza. Nekoliko neizrazito Carmen je odigrala Nora Jankovič. Uradnika je še igral Pavel Morelj, popestril je prizor z Nilinijem Danilo Turk, mala Jasna Radošek pa se je kar pogumno kre.tala med tolikimi igravci in to brez vsake vidne zadrege. Izredno estetsko dovršene in barvno ubrane kostume je zamislila Anja Dolenčeva, glasbo pa je napisal in jo s finim posluhom za dogajanje v fabuli ubral Aleksander Vodopivec. Tako ima zadnja predstava značaj res dognane in skrbno pripravljene velike predstave. J. P. Polemika med Kocbekom in Modicem Zadnji čas se je razvnela v Sloveniji zanimiva debata med pisateljem Edvardom Kocbekom in kulturnimi predstavniki Zveze komunistov Slovenije glede njihovih stališč o položaju slovenskega naroda in posebno glede stanja slovenske kulture in kulture ustvarjalnosti. Debato je sprožil Kocbek zlasti z intervjuvom, ki ga je objavil v 12. lanski številki mesečnika »Knjiga«, ki je glasilo slovenskih založb. V intervjuvu je izjavil Kocbek na vprašanje, zakaj slovenska kritika tako molči o njegovi knjigi »Listina«, ki je izšla v lanskem letu. med drugim naslednje: »To stališče si razlagam najprej kot izraz nevednosti spričo gradiva, ki ga »Listina« odkriva. Zadrega ni samo posledica objektivnega neznanja, temveč tudi posledica moralne stiske. Posebno tisti, ki so mlajši od 35 let, poznajo strukturo in procesualnost osvobodilnega boja le iz enostranske šolske in družbeno-politične osvetljave, ki je namenoma izpuščala iz oči mnogovrstnost osvobodilnih zvez ter pisano vezavo osvobodilnega gibanja z revolucionarnimi nagibi. Kritikom se iz mojega dela odpira zapletenejša in zavoljo raznih taktičnih preprijemov človeško napornejša odgovornost Slovencev, ki smo leta 1941 odločili svobodno za sodelovanje s komunisti, zato se najbrž bojijo soočenja z razširjeno in poglobljeno resničnostjo in se je rajši izogibajo. Ta pojav pa zame ni samo otožen — nadaljuje Edvard Kocbek — temveč tudi nevaren«. Jltarlna številka revije „Jllfadilka” Izšla je marčna številka revije »Mladika«, -ki izhaja letos izredno tečno, hkrati pa sc je tudi vsebinsko še precej izpopolnila, zlasti po zaslugi raznih aktualnih člankov in intervjujev, ki obravnavajo kakšne važne sodobne probleme in pojave. V tej številki so takšni članki posebno »Družinsko zrcalo«, v katerem obravnava Danilo Sedmak naše tržaške družine, intervjuvi o zakonu, Šahov članek o slovenskem šolstvu članek Marija Mavra »Jezik je sveta lastnina narodov« in nadaljevanje Jevnikar-j-evega eseja o sodobni slovenski zamejski literaturi. Zelo aktualen je Sedmakov članek o družinah, v katerem osvetljuje, avtor sodobne tržaške slovenske družine z raznih strani, seveda kritično. G-pozarja zlasti na probleme delavske družine. Take družine postajajo vse številnejše, medtem ko se manjša, v skladu s sodobnim razvojem k industrializaciji, število tipičnih kmečkih družin. Avtor meni, da posvečamo premalo pozornosti prav delavskim družinam, »kljub temu, da je ravno ta najbolj potrebna tako moralne, kulturne kakor obče človeške pomoči«. Opozarja pa tudi na vprašanja izobrazbe pri ženah oziroma na vprašanje, kaj berejo. »Ko opazujemo, kaj berejo naše tjrilade delavke, bodoče in sedanje žene in matere, se lahko zgrozimo, posebno če pomislimo, da ima večina osem razredov obveznega slovenskega šolanja za seboj«, piše Sedmak. V intervjuvih o zakonu, ki jih je pripravil prof. Ivan Theuerschuh, odgovarjajo Marta Kocijančič, Vinko Ozbič in Franc Mozetič. Maks Šah opozarja v svojem članku na prepočasno urejanje slovenskega šolstva, Marij Maver pa piše o letošnjem Trinkovem koledarju, ki je namenjen Beneškim Slovencem, in razglablja pri tem o pravicah vsakega naroda, da uporablja svoj jezik tako v cerkvi kot drugod, ker »jezik je sveta lastnina narodov«. Uvodni članek te številke je posvečen materam. In »Materam« je tudi naslov prve pesmi, ki jo je napisal Slavko. Isti je objavil še pesmi »Pomladne želje«, in »Pomladna predigra«. Objavljeni pa sta v prevodu tudi dve pesmi Ade. Negri in pesem Zdravka Ocvirka »Tako sem čakal te«. Lara je napisala kratko novelo »Motiti se je človeško«, Josip Kravos pa novelo »Mulo campa-gnol« s humoristično vsebino. Ostala vsebina je bodisi informativna, poučnega ali zabavnega značaja. Posebej naj opozorim na dopise, ki načenjajo včasih aktualna vprašanja, in na rubriko »knjige in revije«, v kateri poroča Maks Sah med drugim o novi knjigi, ki jo je napisal slovenski zgodovinar dr. Jože Felicijan v j angleščini pod naslovom »O nastanku kontraktual-1 ne teorije in ustoličenju koroških vojvod«. V njej j objavlja dr. Felicijan dokaze, da je služilo sred- * njeveško poročilo o ustoličenju koroških knezov po slovenskem ljudstvu kot navdih in predloga a-meriškemu predsedniku Jeffersonu za sestavo besedila listine ameriške ustave. Na vprašanje: »Kako bi označili sedanje stanje slovenske duhovne tvornosti?«, je Kocbek odgovoril med drugim: »Nova oblast se po vojni ni prožno in zaupajoče napotila v prihodnost, predolgo je podirala m sramotila preteklost, potem pa se z neprepričljivo utopijo kompenzirala za svoje absolutno obnašanje v sedanjosti. To absolutno obnašanje se je moralo prej ali slej sprevreči v negativno igrivost .. . Operativne formule nenavadno osredotočene družbenopolitične sile so se zagledale v univerzalne in utopične cilje ter pri tem škodljivo prezrle najbližje, najbolj odprte in najboij pereče cilje in vprašanja slovenskega obstoja, medčloveške urejenosti in stvariteljske svobode. Ko se je tako imenovana revolucionarna ekstaza unesla, smo ugotovili le žalostno izlirošenost duševnih, duhovnih in snovnih sil, zagledali pa nismo nič novega, vzpodbudnega in trajnega. Začutili smo novo življenjsko negotovost in moralno nejasnost, kajti slovenski človek, nosilec bioloških, moralnih in družbenih sil, je po dvajsetih letih pokazal svojo dozdaj najnižjo odpornost. Strahota ni danes samo v tem, kar ga ogroža, temveč v tem, kar ga dela brezčutnega, površnega, praznega in obremenjenega z nesmislom brez vidne rešitve. Slovenec kot družbeno bitje je padel na stopnjo garača brez sposobnosti premišljevanja, postal je potrošnik brez višjih potreb. Kultura je v takem prostoru obvisela v praznem. Književna kultura, ki je v slehernem narodu osrednjega pomena, je izgubila stik s človekom.« Tem in drugim pesimističnim Kocbekovim izjavam je v najnovejši, marčni številki revije »Teorija in praksa« odgovoril Lev Modic, eden urednikov te revije in predstavnik tistih krogov Zveze komunistov Slovenije, ki spremljajo predvsem kulturno dejavnost. V članku pod naslovom »Brez tovarišije« piše med drugim: » . .. Kljub vsej človeški grobosti in krivičnosti Kocbekovih izjav v reviji »Knjiga 67« ne bi bili nanje bolj pozorni, če bi nam puščale količkaj možnosti za mnenje, da gre za sicer pretirano, a vendar odkritosrčno kritiko vsega tistega, kar je v našem življenju grobega, nevrednega in konservativnega. V širšo analizo obsežnega Kocbekovega dela bi nas vodilo vprašanje, ki bi si ga lahko zastavili, namreč kaj je vodilo Kocbeka, da je od stališča, ki ga jc terjal od slovenskega razumnika, da naj se, če hoče smiselno delovati v sedanjem svetu, postavi najprej na zgodovinsko in šele potem na vrednostno ali ideološko stališče, prešel na v bistvu nasprotne položaje. . . . Izrazito politična volja, ki jo ponovno manifestirajo sedanji Kocbekovi javni nastopi, pa nam dopušča, da si zastavimo samo vprašanje, katere politične sile lahko krepi Kocbekovo pisanje. . . Bržkone bi bili krivični Kocbeku, če bi verjeli, da je osebno tako že napravil odločilen korak k zavezništvu z nosilci kontrarevolucionarnih, restavracijskih teženj. Vsekakor pa se je sam odvrnil od »bivših tovarišev« in išče novih. Lahko se zgodi, da ga bodo našli tisti, ki jii* sam ne bi hotel najti.. .« ŽENA IN DOM /fiie/iiio 'irisffiuniriiifV 2« iiilrtflohiitiltfn* V vsakdanjih pogovorih običajno opisujejo čas doraščanja kot lahkoten čas veselja, obdobje brez Posebnih težav in problemov. Vendar pri mnogih mladostnikih čas v resnici ni niti lahkoten nitii rožnat, temveč se mora doraščajoči človek spoprijemati z mnogimi težavami, katerim pa pogosto ni kos. To resnico potrjujejo umetniški opisi lastne mladeniške dobe mnogih pisateljev, pa tudi psihološke študije o mladostnikih. Mladostnik je pogosto zaskrbljen zaradi različ-mh pojavov na lastnem telesu. V času doraščanja se dogajajo mnoge spremembe na področju spolnega in telesnega razvoja, ki jih mladostnik več-rat ne zna pravilno ocenjevati. Dekleta imajo pro-. ^me z nerednimi ali bolečimi mensturacijami. De-e*c je zaskrbljen zaradi prekomernega nabiranja maščobe na prsih ter se boji, da bo videti kot ženska. Pri debelem dečku lahko tudi vidimo dozdevno nenormalno majhno spolovilo. Pubertetne spremembe na koži — predvsem bedenci na obrazu p Pa so resen vzrok nesreče marsikaterega fan-ta m dekleta. ^a splošno so mladostniki izredno občutljivi za ■ °J, videz. Pri tem pa so pogosto nekritični ter v j napačno predstavo o svoji zunanjosti ali pa ke °^°*1 [X,VL’(-Uiei0 neznatne telesne napa- .. ...Nekateri menijo, da so premajhni, drugi pre- veliki eni tožijo zaradi prekomerne rejenosti, dru- fe J.'*1 Je sama kost in koža. Hudo jih moti, Je. njihov videz drugačen od zunanjosti večine nstnikov in občutek »drugačnosti« je lahko osnova °mjam v odnosih do okolja, i ^1 strahovi in skrbi so večinoma neutemeljeni za odrasle nerazumljivi ali celo smešni, za mla-°stnika pa kljub temu resnični in mučni. ml ^?g0sto Pa so skrbi in strahovi, ki jih doživlja adostnik, tudi za pojme odraslega povsem nerazumljivi in upravičeni. Tako je mladostnik večkrat, . S1 starši predstavljam, zaskrbljen zaradi šol-zirfr njUSP®kia. slabih odnosov s starši ali učitelji, ske* ' ,'nskih odnosov ali domačeea ekonom-^-an-1 po,ožaia- Vendar, ker je za obdobje dora-nik 59 7na^'lna nezaupljivost do staršev, mladost-in "v svo,ih Problemih ne razpravlja s svoici hj Jm skuša reševati sam. brez tuie pomoči. Ko ši '?!aclostnik o vseh svoiih skrbeh govoril s star-' ' se jim morda zdel manj neresen! Med vrstnikov ali v šoli ni znal uveljaviti. Morda ga je razočaral profesor, ki ga je nepravilno o-cenil, nezvest prijatelj ali dekle, ki mu ni vračalo ljubezni. Gotovo pa spadajo med najbridkejša razočaranja spoznanja, da starši niso tako popolni kot si jih je kot otrok predstavljal. Majhnemu otroku namreč pomenijo starši vzor in je prepričan v njihove dobre ali celo izredne lastnosti. Ko pa prične doraščati, spozna, da imajo starši vrsto napak, in večkrat odkrije velik prepad med svojo predstavo o starših in njihovo resnično podebo. V našem času se mora marsikateri mladostnik že zelo zgodaj odločiti za svoj bodoči poklic in temu ustrezno izbirati šolo. Tudi glede tega vprašanja je med mladostniki mnogo neizrečenih po-mislekov in skrbi, kako bodo pravzaprav uspeli v poklicu, katerega so si izbrali. Diuga značilnost našega časa je, da doseže mlad človek razmeroma pozno ekonomsko in socialno samostojnost, do-čim telesno in seksualno zaradi ugodnih socialnih ekonomskih pogojev dozoreva bolj zgodaj kot v prejšnjih časih. Ta neskladnost med biološkim razvojem in socialnim osamosvajanjem prav tako povzroča marsikateremu mladostniku nevšečnosti. Res je puberteta za vsakega mladega človeka pretkana z mnogimi lepimi doživetji in trenutki radosti. Ljudje pa smo že laki, da si zapomnimo raje lepa doživetja in zaradi tega odrasli večkrat pozabijo na neprijetnosti, ki so jih sami doživljali v času doraščanja ter večkrat kažejo premalo razumevanja za čustvene probleme doraščajočih deklet in fantov. Dr. Anica Kos Z Goriškega ZGODOVINSKA PREDAVANJA Prejšnji četrtek je bilo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici četrto predavanje o novejši slovenski zgodovini. Izvajanjem publicista Franca Jeze iz Trsta o Slovencih med drugo svetovno vojno in o dogodkih, ki jih je predavatelj sam doživljal, je sledilo veliko šetvilo poslušavcev. Jeza je skušal podati objektivno sliko dogajanj, kar pa je spričo še skoro sveže dobe zelo težko. Zgodovinar lahko podaja sintetično objektivno sodbo o bližnjem razvoju. Nikdar pa ne moro popolnoma odstraniti lastnega »jaza« pri ocenjevanju dogodkov. Zato pa še ni rečeno, da bi ne bilo ponazorjevanje dogodkov objektivno. Nekaj je dejstvo samo, drugo je pa ocenjevanje in vokvirjeva-nje dogajanj in zgodovinskih gibal. Te različice so prišle, do izraza pri nekaterih poslušavcih, ki so posegli v razpravo po končanem govoru. Pošehno še, ker so nekateri čakali, da bi moralo priti do sodbe, ali obsodbe te ali druge struje v obravnavanem razdobju. Zato je šla tu pa tam debata preko okvira. Naslednje, predavanje iz zanimivega SKAD-ovega cikla bo nocoj (v četrtek) o položaju koroških Slovencev med dvema vojnama. Govori dr. Valentin Inzko iz Celovca. ŠPORT MED NAŠO MLADINO BOR SPET V FORMI Naši odbojkarji so spet v formi. Po neuspešni igri proti tržaškim Gasilcem so v zadnjih dveh kolih zaigrali kot prerojeni. Najprej so po izredni borbi odpravili s 3:2 odlično Celano v Bergamu. Takrat jim je res šlo vse od rok. Igrali so na višku svojih sposobnosti in odnesli nepričakovano zmago proti ekipi, ki je prej z lahkoto porazila tržaške Gasilce. Končno so naši fantje zaigrali do- neprijetna doživetja mladeniškega doživet- bro tudi doma, pred svojim občinstvom. Preteklo j sPadajo tudi razočaranja, ki jih doživlja mla-. tn'k, ko vstopa v svet odraslih in spoznava. Jc sveta takega, kakršen je v resnici. Morda je ..... aran nad samim seboj, ker so mu starši go- utvare o njegovih sposobnostih, a se v krogu soboto so namreč enakovredno kljubovali bodočemu prvoligašu Bovoliju iz Bologne. Prvi set so Jurkičevi fantje gladko zmagali, v naslednjih pa so se vdali le po ostri in lepi borbi. Šli so vsekakor z igrišča kljub porazu z dvignjeno glavo. mini i% ptue tmetoune nnpna "■S?,...............V RUSKEM UJETNIŠTVU« ...............................Inž. J. K. ■ ■ ■ sijef?adal|,u^e,T!0 s Pnabčevanjem »Spominov iz Ru- mi in pečenimi jedili. A bila je velika raz- kar nm«imterim smo moral‘ začasno Prcnehati' za lika, nezaslišan napredek: pred vsakim go-P rosimo bravce za oproščenje. • ui 1 • ... . • Uredništvo sfom je bil kozarec m bile so vilice, oboje y . ; čisto. V kotu pod ikono sv. Nikolaja je na šet? dneh nastoPda 111-3 23 ženo na' mizici bila mala odprta rakev z mrtvim nila tr®ovca — lavkarja. Z možem sta skle- ctrokom. pra^ Cia k°sta ~jstvo »princa« slavnostno j Cim smo stopili v »lavko«, nas je takoj čez n°va*a' Ptr°k se je rodil na petek in za vhodom pozdravila gospodinja, kateri li m°^em dn'’ V s°k°to’ ^ 8a krstili in ime- smo čestitali k posrečenemu porodu. Nato pa . ° Praznovanje. Na to so povabili po- nas je peljala na določena mesta ob mizi: z želn P°Padij°' učitelja z ženo, ravnatelja ^ najodličnejše mesto za g. ravnatelja, na oseb1'0"'.11 men>layki« vsi | naše sožalje. Potem se je začel pir. utjeni ob dolgi mizi, naloženi z ocvrti- (Dalje) DRŽAVNI TURNIR V BERGAMU Preteklo soboto in nedeljo je bil v Bergamu velik državni namiznoteniški turnir. Udeležilo se ga je rekordno število tekmovalcev, okrog 700, iz vse Italije. Nekateri so prišli celo s Sicilije. Iz Trsta so od Slovencev odpotovali Sokolovca Peter Ukmar in Cattonar ter Edi Bole in podpisani za BOR. Konkurenca je bila v vseh kategorijah zelo huda in kvalitetna. Mladi Peter Ukmar tokrat ni žel večjih uspehov. V mladinski konkurenci ga je že v prvem kolu izločil nosilec 5. skupine Bellotti. Tudi v kategoriji 3,3 in v 3. kategoriji je moral takoj položiti orožje pred bolj izkušenimi in precej starejšimi tekmovalci. Kljub porazom pa je bil turnir za mladega Petra zelo koristen. Talent gotovo ima, manjkajo pa mu izkušnje, s katerimi se prav na podobnih turnirjih lahko obogati. Njegov klubski kolega Cattonar je imel precej sreče v žrebu in je šel kar precej naprej. Sele pred precej močnejšim nasprotnikom je po dobrem odporu položil orožje. Edi Bole je v I. kategoriji zaigral zelo dobro proti Borisu Košuti, ki je prišel iz Rima. Izgubil je tesno z 2:3 po tehnično zelo veljavni igri. V II. kat. pa je spet razočaral in skoraj brez. odpora izgubil s Turinčanom Frascarolom. Tudi Boris je izgubil z istim tekmovalcem, predvsem zaradi nekoncentriranosti in neborbenosti. Sam sem s svojo igro zadovoljen. V II. kategoriji sem po izenačeni igri izgubil z. 1:2 proti italijanskemu držav- Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čLm prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava nemu juniorskemu prvaku Mannucciju, čeprav sem 'že vodil z 1:0 in 9:4 v drugem setu. V I. kategoriji pa sem sc morali vdati italijanskemu državnemu prvaku Turinčanu Tosettu z 1:3, v setih 18:21, 20:22, 21:15, 22:24. Tekma je bila izredno razburljiva in s prikazano igro sem kar zadovoljen, čeprav sem zapravil možnost, da bi pripravil lepo presenečenje. Zmagal je domačin in državni reprezentant Triulzi. Edi Košuta 21. marca 1968 I Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR lis k?- • txi ^ o.. tis sla«; > (/) >o š Ss c luls g-e H & S ca N2 ca ° ^ ' 2 1> f.S I o c 1* .G » ‘7? »-« sli- :&i^| G _ ffl* fcr.G ca U p. C 5 >H 4J c/) c •-—> ca w P 73» G ^ w G c/) gs: lil ° g"3 ca — c (? p-« S co ca o KJ .Si .73 g O 'S ’u E S o ca ca > H G G fu TJ bij w TJ -h ca <£ tj aj G fli >c/] C a vj b