tulua pl»Atsn» ▼ gatsTisl.
...	.	..Knr.	-«i»MMMaMMM*,MVtaAcU*,»-Mr>*aitt1M*^0*'4vn < ftMMMMBKH
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena potnuiieuii Številki Din 1*S0.
BBMHirivnnpn ii.Mn*nsjvnoHHV«;»iri««M>v:'9 .www*«wie
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino« !ndu$tri]o in obrt.
$$jtro6nina za oz«mlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, m V4 leta 45 Dm. 3B«*Heno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilci v Ljubljani 11.853,
LETO XI.
9 »leten ittbz
LJUBLJANA, v soboto, dne 29. decembra 1928.
Telefon ct 35!i2
ŠTEV. 153.
Irietj© seli.
Iz trgovskih krogov z dežele smo prejeli sledeči dopis:
Že ponovno ste v Vašem cenjenem listu priobčevali pritožbe iz trgovskih krogov glede prodaje soli. Pritožbe so bile vse upravičene, le žal, da so imele do sedaj prav malo uspeha. Priznavam, da je težko dopovedati merodajnim gospodom, kako ta prodaja v praktičnem življenju izgleda, kako ovira trgovsko poslovanje in kakšno škodo prizadeva trgovini, dočiin kon-zumentom ne nosi tistih koristi, kakor bi bilo pričakovati. Na deželi dobivamo trgovci samo morsko sol, a se ta je jako umazana in tako nesnažna, da so jo večkrat ne upamo prodajati, predno jo ne očistimo nesnage. Ljudje se morske soli branijo in zahtevajo mineralno sol, na kakršno so od nekdaj navajeni. Trgovci jim pri najboljši volji ne moremo ustreči, kakor bi jim tudi radi. Saj bi naši odjemalci radi plačali par par več za sol, ako bi jim mogli nuditi lepo, snažno mineralno sol. Trgovci smo v težkem položaju. Na eni strani bi radi ustregli našim odjemalcem, na drugi strani nam je pa po sedanjih predpisih to nemogoče, odnosno nam ni dovoljeno, I dasiravno v nekaterih delih države oskrbuje država prebiva'stvo v prvi j vrsti z mineralno soljo in je tam na !
razpe^ago zabosti mineralne soli in bi I
jo tudi mi lahko v zadostnih množi- j nah tam nakupili po primerni ceni, | ako bi smeli. Doeedaj je š'o s prodajo morske soM v našem okraju še precej j gladko. Pri nas imamo vestnega in vzglednega podzakupnika. Predno sol j odda v promet, jo očisti največie nesnage in jo zanese ter nam zmleto prodaja po Din 2 70 za en kilogram, to je nam detajlistom poviša provizijo pri kilogramu za 5 par, da tako pridemo na svoj račun, ker moramo sol
po več deset kilometrov daleč prevažati v svoje prodajalne na lastne stroške. Tudi naši odjemalci so se z zm’eto morsko soljo že nekoliko spo-prijaznili. Vse je šlo gladko do zadnjega časa. V zadnjem času pa nam je neš podzakupnik začel zmleto sol zaračunavati po tarifi z Din 2 75 za en kilogram, češ. da mora en del razlike v ceni za navadno morsko sol in za 7m’eto morsko sol. ki znaša pri kilogramu 25 par, plačati zakupniku ve’eprodaje za ljubljansko oblast pretežen del svojega zaslužka pri mletju soli.
Postopek zakupnika veleprodaje po našem mnenju ni upravičen, kajti zakupnik si z zakupom veleprodaje soli še ni tudi pridobil monopola na mletje soM. Kakor čujemo od raznih strani pri zakupu že itak zasluži tako ogromno, da bi se brez nadaljnjega mogel odreči zaslužku iz mletja, tudi če bi bil upravičen na tak zas^žek.
Po veljavnih predpisih sme sol vsakdo mleti in m’etje ni predmet zakupa. Zato ne uvidevamo. na kaj naslanja zakupnik veleprodaje svojo pravico, da participira na zaslužku mletja.
Prosimo obustni mononolski inšpektorat, da pouči zakupnika o njegovih pravicah, da se zakupnik ne bo še nadalje vmešaval v trgovsko poslovanje, kakoršno predstavlja mletje.
Od^čno se zavarujemo proti temu, da nam bi zakupnik predoisoval, kakšno sol moramo prodajati. Te pravice nima! Ako že ne moremo dobiti mineralne soli, ki je za 25 par pri enem kilogramu cenejša nego mleta morska sol, zahtevamo da nam vele-prodajalec dobavlja nemleto morsko sol. katero bomo potem dali mleti onim katerim zatipamo, da bodo pred mletjem sol tudi o*istPi, kajti samo za n^etje brez čiščenja je zaslužek 25 nar pri enem kilogramu vendarle nekoliko obilen.
NEPOSREDNI PLAČILNI PROMET POŠTNE HRANILNICE S FRANCIJO.
Poštna hranilnica je uvedla neposredni izplačilni promet s Francijo pod istimi pogoji, pod katerimi je ta promet že upeljan z ostalimi državami. Dosedaj je uvedla virmanski in Izplačilni promet s Čehoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Švico, Belgijo, Italijo in Nemčijo, a s posredovanjem teh držav vrše izplačila tudi v druge države. Navodila in natančna pojasnila glede teh nakazil daje brezplačno Poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju.
KAVA.
Hoover je velik nasprotnik vsakega umetnega vplivanja, in jc njegova izvolitev opogumila Amerikance, da bodo v večji meri pričeli z akcijo proti brazilj-ski zaščiti kavne cene. To se tem laže posreči, ker so Zedinjene države že od nekdaj glavni konsument kave na svelu. Pripomniti je, da je nalahno dviganje cen kave napotilo tudi posestnike plantaž v drugih deželah, da so pomnožili pridelovalni prostor. Posledica je, da svetovna poraba danes ni brezpogojno vezana na Brazilijo. Produkcija Sumatre na primer sc je v zadnjih desetih letih popetorila, Vzhodna Afrika in Angola (porlugalska kolonija v jugozahodni Afriki) sla produkcijo podvojili. Pri sprani kavi pričakujejo letos dvig za 25 do 30 odstotkov. Venezuela pričakuje
produkcijo 1,000.000 do 1,200.000 vreč proti lanskim 500.000 do 600.000 vrečam, torej še enkrat toliko. Čeprav je pridelek na Porto Rico s 50 do 60 odstotki uničen, je ta izguba z rekordnim pridelkom v drugih kavnih pokrajinah več kot popravljena. Dvig produkcije v imenovanih deželah je povzročil zmanjšano prodajo braziljske kave. Značilno je, da znaša po uradni ugotovitvi nazadovanje prodaje v Santos 1,850.000 vreč, v Rio 634.000. Konsum braziljske kave pada zmeraj bolj, ker 50 ji cene zelo previsoke, zlasti v razmerju do sprane kave, dalje, ker se pri valorizaciji postopa čisto shematično, pri čemer kvaliteta ne odgovarja zmeraj pričakovanju. Vsa ta dejstva vzbuja dvom o dališi življenjski možnosti braziljskih odredb glede valorizacije kave.
PROSTA PRISTANIŠČA V ADRIJI.
Iz Sušaka poročajo, da je dobil ta-mošnji mornariški urad informacije iz Beograda, glasom katerih bo pripravilo trgovsko ministrstvo posebno uredbo glede naprave prostih pristanišč v vseh večjih jugoslovanskih pristaniščih. Na-zivanje »Sušak kot prosto pristanišče« bo odpravljeno in iščejo sedaj pripraven prostor na Sušaku, ki bi ga proglasili za proslo pristanišče. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica in pristaniški urad na Sušaku zahtevata od vseh interesentov informacije o tem vprašanju, da lahko stavita ministrstvu primerne predloge.
Uprava ?a ar ere in dragocene kovine, kontrole mer ta dragocenih kovin to k®n-trob sodov.
t
Izvrševanje vseh administrativnih in tehničnih poslov pri izvajanju zakona o merah in dragocenih kovinah je minister za trgovino in industrijo s posebno uredbo, ki je izšla te dni v >S'užbenih Novinah«, poveril srednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu. Osrednja uprava bo izvrševa’a svoje pos'e v okvirju zakonito ji določenega delokroga.
Osrednji upravi bodo podrejene kontro’e mer in dragocenih kovin. Kontrol mer pregledujejo po zakonu prvič merila in merilne priprave (nove in popravljene) in kontrolirajo čistino dragocenih kovin redno v svojih uradnih prostorih. Na zahtevo stranke sme kontrola mer preg’edati j in ožigosati merila, če to zahteva tehnična potreba, tudi na licu mesta.
! Kontrole mer bodo postavljene v , Sloveniji:
,	1. v Ljubljani za področje ljubljan-
ske oblasti:
2. v Mariboru za področje mariborske oblasti razen mesta Celja in političnega okraja celjskega ter političnih okrajev Pre’og in Čakovec;
3. v Celju za področje mesta in političnega okraja Celje.
Delokrog kontrole mer v Celju je omejen. Ce\jska kontrola mer bo preizkušala čistino dragocenih kovin in žigosala samo domače izdelke iz z'ata, srebra in platine ter pregledovala in žigosala sode.
Za preg’edovanje in žigosanje sodov v krajih, kjer ni kontrol mer, se ustanavljajo po zakonu, ako to zahteva krajevna potreba, kontrole sodov.
Kontrole sodov bodo po uredbi ministra za trgovino in industrijo poslovale v S’oveniji v sledečih krajih:
1. v Brežicah za politični okraj brežiški;
2. v Kamniku za politični okraj kamniški;
3. v Kočevju za politični okraj kočevski;
4. v Kranju za politična okraja kranjski in radovljiški;
5. v Krškem za politični okraj krški;
6. v Litiji za politični okraj litijski;
7. v Novem mestu za politični okraj novomeški;
8. na Rakeku za politični okraj Logatec;
9. v Črnomlju za politični okraj čr-nomeljski;
10. v Konjicah za politični okraj konjiški;
11. v Ljutomeru in v Gornji Radgoni za poMtične okraje ljutomerski, murskosobotski in dolnjelendavski;
12. v Ptuju Borlu in Ormožu za mesto Ptuj in politični okraj ptujski;
13. v Rogatcu in v Kozjem za politični okraj šmarski;
14. v S’ov. Bistrici za politični okraj mariborski ("desni breg);
15. v S'ovenigradcu in v Šoštanju za po'itiene okraje s’ovenjgraški, dravograjski in gornjegrajski;
16. v Št. Lenartu za politični okraj mariborski (’evi breg).
Gospodarska vprašanja v
inozemstvu.
(Poročilo g. Ojoke čurčina, I. tajnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu na zboru dne 29. novembra 1928.1
(Konec.)
Od ostalih vprašanj, kakor so pobijanje tihotapstva v obče, a z alkoholom posebej, zaščita potom upravnih odredb itd., se nahajajo sledeča iri vprašanja že v precej proučenem stanju: vprašanje statistike, ki je te dni prišlo pred diplomatsko konferenco v Ženevi. Naša vloga na tej konferenci bo z ozirom na nazadnjaško stanje, v katerem se nahaja pri nas statistika, precej malenkostna. Mislim, da bi sc v bodoče morale naše gospodarske konference zavzeti za napredek te znanstveno - upravno jako važne panoge, predvsem pa za to, da se njeni razvoj pospeši z izdatnejšim dotiranjem dotičnega proračuna, j Vprašanje postopanja s tujci se bo razpravljalo na mednarodni konferenci začetkom bodočega leta. Morda je tu umestno pripomniti, da jc v ministrstvu zunanjih del sestavljena komisija, ki se bavi z gospodarskimi vprašanji D. N. in da je vprašanje elablismana prevzel prof. dr. Milan Todorovič, torej bodemo na navedeni konferenci odlično zastopani.
i V podobnem stadiju se nahaja vpra-| šanje skupne carinske nomenklature, s katerim se še bavi komisija strokovnjakov. Ta nomenklatura pride skupaj z načrtom konvencije na dnevni red mednarodne konference še v bodočem letu.
Poleg ratifikacije teh bodočih konvencij se bo gospodarski komite bavil tudi z ratifikacijo že podpisanih konvencij, katere vodi D. N. v evidenci. Med le spadajo:
Protokol o arbitražni klavzuli, ki je bil sestavljen za podpis dne 24. decembra 1923 in katerega je ratificiralo že 18 držav. Kolikor mi je znano, naša država tega protokola šc ni ratificirala.
Konvencija za izvršitev sodb inozemskih arbitražnih sodišč, ki je bila sestavljena za podpis dne 26. septembra 1927. Te konvencije, dasi je važna dopolnitev prve, do sedaj še ni podpisala niti ena država.
Mednarodno konvencijo za poenostavitev carinskih formalnosti, katero smo podpisali že dne 3. novembra 1917, je ratificirana skoro od vseh važnejših držav razen naše, dasi sem jaz ponovno v prilog ugleda naše države osebno posredoval v ministrstvu zunanjih del in
v	ministrstvu financ.
Kar se končno tiče koncesije o ukinitvi prepovedi in omejitvi uvoza in izvoza z dne 8. novembra 1927, njenega dopolnilnega sporazuma z dne 11. |U-lija in v zvezi s tem nahajajočega se sporazuma o izvozu kož in kosti, sem takoj po svojem povratku od teh konferenc v Ženevo poslal našim zainteresiranim članom obširno poročilo s prepisom poročila, poslanega ministrstvu zunanjih del. Dočim so prvo navedeni multilateralni sporazumi, ki se neposredno nanašajo na gospodarske odno-šaie med državami, so nazadnje omenjeni sporazumi posebnega pomena za udejstvovanje D. N. v smeri večje svb-bode mednarodne trgovine. Njihova čimprejšnja ratifikacija je potrebna, ker so ratifikacije 14 držav do gotovega
V današnji številki je priobčen konec HRIBARJEVIH SPOMINOV. V nekaj dneh iz.Ve I. in II. knjiga. Naročila sprejema Tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Cena vsake knjige je 100 Din, s poštnino 10 Din več.
termina pogoj za uveljavljenje ieh spo-»azumov. Ako sc ta termin prezre, utegnejo biti vsi s težavo sklenjeni sporazumi brezuspešni.
Dočim torej, kakor smo videli, gospodarsko udejstvovanje D. N. v tem letu beleži znaten naprej, je mednarodni tirad dela bil prisiljen, da zaustavi živ tempo, s kalerim je mednarodno socialno poliliko v povojni dobi silil v ospredje mednarodne gospodarske politike. Res je, da so glavne konvencije socijalnega značaja izglasovane, vendar še niso ratificirane, na primer Wa-šingtonska konvencija o delovnem času, kljub pred gotovim časom izvedene propagande urada za delo in njenega agilnega direktorja, usmerjene na izposlo-vonje ratifikacije v posameznih državah. V tem oziru se kljub vsej agilnosti organov urada dela pojavljajo težkoče, fcatere brez dvoma v mnogem oziru povzroča zanemarjenje gospodarske strani socijahuh vprašanj. O tem sem že večkrat govoril na mednarodnih konferencah dela. Tudi pred nekaj tedni sem imet priliko, da sem govoril o tem vpra-Sanju v Parizu na sestanku direktorjev in tajnikov industrijskih central. Sicer »em pa o tem vprašanju tudi objavil posebno razpravo v mednarodni reviji dela za mesec december tako, da bi bilo j odveč spuščati se v natančnejšo razglabljanje tega vprašanja. Omeniti hočem le še, da to vprašanje ni razčiščeno *ifi v delodajalski skupini. Ostalo bi brez dvoma še naprej v miznici, da ni na zadnji konferenci dela japonski delegat stavil predloga, katerega je konferenca sprejela in odposlala svetu. Japonski delegat je v svojem predlogu porabil ves ta problem na konkretnem primeru. Stavil je zahtevo, da se priredi Širša anketa o tekstilni industriji. O tej anketi bom poročal na sestanku naše strokovne zveze tekstilne industrije, tu l»očem poročati samo o pomenu ankete ita celokupno industrijo. Anketa se namreč našana predvsem na vprašanje dnin za sedaj v tekstilni, pozneje pa verjetno tudi v drugih panogah industrije. Ob tej priliki se bo gotovo izkazalo, da bi objavljanje absolutnih številk o dninah dalo popolnoma napačno sliko o delavskih prilikah v posameznih, posebno agrarnih državah z nižjimi dninami in da je potrebno razširiti anketo na proučavanje: a) konsumetske moči, bi produkcijskih stroškov v posameznih državah. Ni vse eno, ali si more delavec s svojo dnino nabaviti manj ali več potrebščin, to je ali je življenje drago ali poceni. Ravno tako ni vse eno, je li je industrijska produkcija v obče mogoča samo z nižjimi dninami, ker so ostali produkcijski stroški previsoki. Jaz sem se na sestankih D. N. in na vseh konferencah, ki so se bavile z gospodarskimi vprašanji, zavzemal za to, da se že iz razloga pravičnosti ne jemlje iz vidika j celokupnosti gospodarskega problema, ] da se obravnavajo vsi njegovi deli, to- j rej tudi oni, ki bi nam omogočavali, da [ iudi mi pridemo do cenenih dolgoročnih 1 kreditov, do cenenega kapitala, do več- } je in izdatnejše produkcije potom racionalizacije in nabave strojev, ki štedijo delovno moč, glede časa in denarja. Kadar se bodo mednarodne ustanove začele baviti s temi deli problema, ki so nam in našim potrebam bližji in kadar jih bodo reševali v našo korist, bomo mogli tudi pri nas povišati dnine, ker bomo več in cenejše producirali. Dotlej pa, da se ne izenačimo v vseh stroških produkcije, je nemogoče, da izenačimo edino izmero dnin. To vprašanje je tako važno, da sem iz Pariza odšel na sestanek z nekaterimi delodajalskimi kolegi v Bruselj, kjer smo ugotovili potrebo temeljitega pretresa tega vprašanja še pred sestankom komisije sveta mednarodnega urada dela, da bi že predhodno prišlo do soglasnega stališča v naši skupini.
O enem vprašanju, ki se tudi nas tiče, se je obravnavalo v Parizu pod naslovom »sodelovanje industrije in poljedelstva«. Predstavniki posameznih držav so na-glašali namreč potrebo takega sodelovanja za jačenje notranje konsument-skega tržišča, pa so v ta namen čim bolj zagovarjali zaščitne carine za poljedelske proizvode. V svoji repliki sem jih opozoril na (povezanost) zvezo z naravnimi elementi, ki nam nalagajo opreznost, ker se posledice navadno ne
omejujejo ne na eno panogo produkcije, ne na eno obliko življenja. Ako na primer ena industrijska država preprečuje s carinami agrarni državi izvoz njihovih poljedelskih proizvodov, je ta po posledicah primorana, da zmanjša agrarno produkcijo in da napoti svoje brezposelne pripadnike na druge panoge, v pr-
vi	vrsti na industrijske panoge. Posledica tega bilo bi povečanje carinske zaščite za industrijske proizvode od strani dotične agrarne države, tako da bi koncem koncev morala industrija one države plačati račun, ki je v želji povečanja notranjega konzumentskega tržišča sodelovala v prid agrarne zaščitne carine proti konzumentskim tržiščem v inozemstvu. Moja argumentacija je imela v toliko uspeh, da se je konferenca končno ujedinila v tem, da bi se ome- j njeno sodelovanje moralo omejiti na odredbe in sredstva, kakor so raciona- • lizacija poljedelstva itd., a da se agrarne carine v industrijsko jako razvitih državah čimpreje ukinejo.
Glasom dnevnega reda bi se morali pečati še s prilikami v naši državi, vendar je boljše, da to pustimo gospodom predstavnikom naših članov, ki so v trajni zvezi z gospodarstvom in torej v prvi vrsti za to poklicani. Opomniti hočem le, da so nepovoljne politične in upravne prilike v naši državi v inozemstvu vedno bolj poznane tako, da že njihovo postopanje postaja vedno težje. Danes, ko so se v posameznih državah zedinili manj sorodni elementi nego so naša trojna plemena, se more tem manj razumeti zaostritev sporov naših političnih strank in političnih skupin, ki prihaja koncem koncev v prid razdiralnim akcijam naših protivnikov.
KONCENTRACIJA BLAGOVNIH HIŠ j
V	AMERIKI.
Blagovne hiše imenujemo tista ve- | lika podjetja, kjer je koncentrirano blago najrazličnejših vrst. Zlasti veliko jih je v Ameriki, znan je posebno nemyorški Wanemaken. Sedaj je napravljen prvi korak k ogromni fuziji ameriških blagovnih hiš. Iz Newyorka prihaja poročilo, da je blagovnohišna družba Hahu pokupila 22 blagovno-hišnih tvrdk, med njimi tudi največjo.
V	izvedbi velikega načrta bodo zvišali glavnico na 5 milijonov dolarjev v osnovnih delnicah in na 60 milijonov dolarjev v prednostnih delnicah. Predsednik nove družbe bo G. Milton. Mislijo, da pomeni ta spojitev novo dobo v ameriški detajlni trgovini, zlasti še, ker se vršijo tudi še pogajanja
o	pristopu drugih blagovnih hiš. Letni promet nove interesne skupine cenijo na 1 milijardo dolarjev!
PREKOMORSKE CENITVE PRIDELKA IN ŽITNI TRGI.
Močno zmanjšanje ameriške pridelovalne ploskve za pšenico in rž je v preteklem tednu na svetovnih trgih le malo vplivalo. Zasebne cenitve ameriške pridelovalne ploskve so vseskoz nižje kot lani in tudi uradne številke so manjše kot lanske in celo manjše kot one iz leta 1926/27. Nazadovanje ploskve spravljajo v zvezo z nazadovanjem pšeničnih cen. Za Evropo te cenitve niso nikakšno posebno presenečenje. Trgovina in konsum sta omejena sedaj na minimum; kajti veliki argentinski pridelek vzbuja misel, da bodo cene še padle. In v resnici pritiskajo iz-gledi argentinskega pridelka močno na svetovnotržne cene, ne da bi imela kanadska zveza s svojimi ofertami pri tem kakšno udeležbo. Evropa je za poznejše mesece razmeroma dobro preskrbljena. Sedanji svetovnotržni žitni položaj je približno ta, da imajo Kanada, Argentina, Avstralija in Evropa previ-šek na pšenici in da ga bodo imele najbrž tudi še ob pričetku bodočega žetvenega leta; na drugi strani pa stoji velika opreznost evropskega konsuma.
Trgovina.
Nov carinski posrednik v Ljubljani.
»Uradni list« objavlja imenovanje g. Josipa Sikoška, carinskega upravnika v pokoju, za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Ljubljani.
Sladkor. Po Lichtu prihaja zopet Mi-kusch in ceni svetovno sladkorno produkcijo v kampanji 1928/29 na 28 milijonov 200.000 ton surovega sladkorja, kar pomeni napram prejšnji kampanji v znesku 26,600.000 prirastek ca. 6 odstotkov. Na produkcijo iz sladkorne pese pride ca. 9,300.000 ton (lani 9 milijonov 100.000), na produkcijo iz trsta
18.900.000 ton (lani 17,500.000). Evropa je zvišala produkcijo od 7,900.000 na
8.200.000 ton.
Uvozna carina na pšenico na Poljskem. Letošnji pšenični pridelek na Poljskem menda ni bil tako ugoden kot lanski. Kol dokaz za to služi dejstvo,
da je bila z ministrsko odredbo preklicana prepoved uvoza pšenice na Poljsko. Da pa vsled prostega uvoza domači trg ne bi bil poplavljen s tujo pšenico, bo vpeljala poljska vlada — kot se sliši — uvozno carino enajst zlatov na meterski stot pšenice. To carino pa lahko finančni minister od slučaja do slučaja ukine. Značilno za neugodni letošnji pšenični pridelek je tudi to, da so v sedanji kampanji uvozili doslej dvojno količino pšenice kol v isti dobi lanskega leta. Najbolj značilno je pač to, da ima Poljska kot agrarna država vsako leto sitnosti glede domače preskrbe z žitom.
Prijateljem »Trgovskega lista"!
Vse zavedne trgovce in prijatelje našega lisia prosimo, da naš lisi priporočajo vsem, ki doslej še niso smatrali za potrebno, da bi list naročili in čitali. S primeri iz praktičnega življenja bi mogli dokazati, da bi morali čitali »Trgovski list« prav posebno marljivo oni, ki navadno trdijo, da jim list ne more koristiti. Marsikatero vlogo na razne urade, marsikatero pot in Iudi neprijetnost bi si mogli prihraniti, če bi stalno čitali »Trgovski list«. Za človeka, ki ni rojen trgovec ali smotren gospodar, za tega bo mogoče »Trgovski list« suhoparen, toda mnenje takega človeka, ki se bo moral slej ali prej ločiti iz naših vrst, ne sme biti merodajno, še manj pa vplivati na druge. Zato apeliramo na vse, da list priporočajo vsern tovarišem, ki doslej niso imeli še prilike, da bi se prepričali o pomenu, važnosti in koristi »Trgovskega lista« za vsakega gospodarja.
V lastnem interesu bi morale skrbeti za širjenje »Trgovskega lista« zlasti trgovske organizacije, v prvi vrsti gremiji, ker vrši list velik del nalog, ki bi jih morali po pravici vršiti gremijL Ali ne bi mogle gremijalne organizacije priobčevati vse svoje okrožnice, svoja vabila in opozorila samo potom »Trgovskega lista«? S tem bi vsaj indirektno opozorile svoje člane, da je njih dolžnost, stalno čilati svoje glasilo. Ce delajo tako najrevnejše delavske organizacije, bi se moglo to pričakovati pač tudi od gremijev. Moč organizacij, pa tudi glas vsakega posameznega trgovca bo pridobil na veljavnosti za toliko, kolikor se bo pomnožila moč našega glasila. List se trudi, da po možnosti ustreže vsem, zato bi bilo pričakovati, da bo tudi vsak trgovec skušal po svojih močeh podpirati svoje glasilo, svojega edinega zaščitnika. Vsak naročnik in bralec »Trgovskega lista« naj pridobi v novem letu vsaj enega novega naročnika, s tem bo v znatni meri pomagal svojemu glasilu, v še znatnejši pa svojemu stanu in samemu sebi.
Iz predsedstvenega poročila Zbornice TOI.
(Iz poročila, ki ga Je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin v plenarni seji dne 5. t m.)
(Kosec.)
Socijalno-politične zadeve.
Izmed socijalno-političnih odredi je navesti naredbo o organizaciji posredovalnic za delo z dne 10. avgust« in izpremembo plačilnih razredov za pokojninsko zavarovanje z dne 20. avgusta. V bolniško-zavarovalni panogi so se prilike v področju okrožnega urada v Ljubljani toliko izboljšale, da je leto 1927 zaključilo s pribitkom, dočim so bili mnogi drugi okrožni uradi primorani tekom letošnjega leta zvišati prispevke za bolniško zavarovanje.
Pasivna pa je še vedno panoga aa-varovanja proti nezgodam tako, da j* bil središnji urad primoran predlagati ministrstvu zvišanje prispevkov od 6 na 1%. Če bo ministrstvo temu predlogu ugodilo, bi to pomenilo po lanskoletni bilanci za Sloveni)* povečanje zavarovalnih prispevkov proti nezgodam za ca. 1,430.000 Di«. Opetovano zahtevane Ln tudi od letošnjega izvozniškega kongresa predlagane revizije zakona o zaščiti delavcev in zakona o socijalnem zavarovanj« doslej še nismo mogli doseči, daei se vedno jasneje kaže, da so nekatere določbe navedenih zakonov za normalni razvoj gospodarstva pri naših razmerah in praksi izvajanja naravnost kvarne ovire in posebno stavben* stroko z nepotrebnimi formalnostim zelo obremenjujejo.
Položaj glede osamosvojitve trgovskega, bolniškega in podpornega društva »Merkur« v Ljubljani je oetal ne-izpremenjen. Predlogi za imenovanj« članov ravnateljstva, ki jih je dostavila zbornica ministrstvu že meseca marca, dosedaj niso bili uvaževani. Društvo je imelo v letu 1927 povprečno 4363 zavarovancev in je zaključil* lansko poslovno leto e pribitkoat 420.546 Din.
Povprečno število pri okrožnem uradu zavarovanih delavcev je znašalo v letu 1927 82.546 in je napnu* letu lf26 narastlo za 7220 zavarovancev. Porast je povzročila v glavnem večja zaposlenost v tekstilni in stavbeni industriji. Za bolniško zavarovanje je predpis znašal 36,271.437-77 dinarjev, za nezgodno zavarovanje 8 milijonov 574.250 88 Din, za delavsk* zbornico 1 781.803 82 Din, za borz* dela 1,798.500 11 Din, skupaj je bil* torej iz vseh naslovov v letu 1927 predpisano 48,425.990 58. Povprečni predpis za vsako zavarovano oseb* znaša torej na leto 586-66 ali pri 306 delavnih dneh 1-95 Din za osebo na dan.
Zbornične notranje zadev«.
Ob sklepu poslovnega poročila čast mi je naznaniti zbornici, da je bij zbornični poslovnik, ki ga je sprejeta zadnja plenarna seja, z razpisom ministrstva trgovine in industriije z dne 21. julija št. 15.155 odbren v obliki, kakor ga je zbornica predložila.
Meseca oktobra je izdala zbornica »Prispevke h gospodarski statistiki Slovenije«, v katerih so monografično obdelane bilance delniških družb, nadalje razvoj in stanje regulativnih hranilnic, statistika v Sloveniji plačanih davkov ter statistika zborničnega poslovanja v trgovskem in zadružnem registru in izdaje izvornih spričeval.
O vseh aktuelnih gospodarskih vprašanji je zbornica informirala naše interesente podrobno preko »Trgovskega lista«.
V	toku preteklih petih mesecev od 27. junija do 1. decembra je zbornica prejela 7.746 in razposlala 7.384 dopisov. Svedočb o izvoru je izdala v tej dobi 1.797. Od njih odpade dobra polovica na pošiljatve, namenjene v Nemčijo, druga polovica pa se razdeli na 28 ostalih držav, v katere se eks-portira blago iz zborničnega področja. Uvoznih potrdil je izdala zbornica 398, potrdil o dobavni sposobnosti 176 in raznih drugih potrdil pa 249. Poto® , časopisnih notic je zbornica opozorite
I	interesente na 1281 dobavnih razpisov.
Priporočajte, prosim, svojim odjemalcem priljubljene
MAGGI ,eve izdelke za juhe,
Raipeiul« v kraljevini SHI Pran Ksav. Lešnik, Maribor, Canlta
6
Lahka prodala! Oobar zaslužek!
Med obrtnimi zadevami je zbornica prejela 90 dispenznih prošenj, 4 prošnje za razprodajo, 9 prošenj za odobritev novih sejmov ter 22 prošenj inozemcev za dovolitev izvrševanja trgovine odnosno obrti ali bivanja v naši državi.
V	trgovskem registra beležimo tekom zadnjih 6 mesecev 51 vpisov posameznih trgovskih tvrdk, 18 javnih trgovskih družb, 27 družb z omejeno zavezo, 2 delniški družbi ter 31 gospodarskih zadrug. Izbrisov je bilo v istem času v trgovskem registru 26, v zadružnem pa 16. Konkurzov je bilo razglašenih 10 v pretežni večini nad jposameznimi tvrdkami, odpravljenih ipa 8.
Gornje številke Vam nudijo nekoliko vpogleda v obsežnost zborničnega poslovanja. Poslovno poročilo pa, v katerem sem se omejil le na kratko označitev najaktuelnejših vprašanj, s katerimi se je bavila zbornica v zadnjem polletju, Vam najbolje dokazuje, kako intenzivno in vsestransko si pripadeva zbornica da kot interesno zastopstvo trgovine, obrti in industrije ičiti in pospešuje napredek našega gospodarstva.
Ko stopamo v teh dneh v drugo -desetletje gospodarskega dela v naši ilobodni državi, izražam le željo, da nas vsa gospodarska javnost v našem »tremljenju in prizadevanju podpira, da bo mogla zbornica zadostiti vsem težkim nalogam, ki jih stavi nanjo sedanja doba.
FORD V RUSIJI.
»United Press« poroča iz Moskve: Kekor vse kaže, bo pričel Ford tudi v ^Rusiji fabrikacijo avtomobilov na debelo. Uradno potrjujejo, da se pogaja sovjetska vlada s Fordom o zgradbi velike avtomobilne tovarne, kjer bodo napravili na leto 100.000 avtomobilov. Nadalje beremo, da je tudi neka druga .svetovnoznana lovama avtomobilov stavila sovjetski vladi enake pogoje, ki lih bo vlada tudi vzela v pretres. Ni še dolgo, ko smo poročati, da bo zgradil ford na Angleškem evropsko centralo za izdelovanje avtomobilov, pri čemer f»a Rusijo še niso mislili. Sedaj vidimo, kako tipa Ford tu in tam in da je prišel ftidi žc v Rusijo, ki je pač avtomobilov najbolj potrebno.
* * *
INVESTMENT - TRUST Z GLAVNICO 100 MILIJONOV DOLARJEV.
Z glavnico 100 milijonov dolarjev je ustanovil v New Vorku R. S. Revaolds z nekaterimi velikimi bankami družbo, Standard Industrie Incorporated imenovano. Družba se bo pečala s produkcijo in prodajo patentiranih in standardiziranih predmetov in bo največje podjetje te vrsie na svetu. Obenem je družbo investicijski trust, ki se specijalizira na označene predmete in prevzema vodstvo od njega finansiranih podjetij.
Veletrgovina
Si. (Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago, telefon it. 2666.
PO SVETU.
Rusija je pričela pošiljati v Anglijo večje dobave stavbnega lesa. Zadnja pošiljka znači vrednost 10 milijonov funtov.
Poljsko irgovsko brodovje raste. Za prometno črto v Anglijo, pred kratkim ustanovljeno, je kupila poljska vlada štiri nove potniške parnike in je dvignilo s tem število poljskih potniških ladij na 12.
Compagnie Financifcre el IndustrieUe de Belgigue bo na občnem zboru 7. januarja zvišala delniško glavnico od 300 na 400 milijonov frankov.
čisti dobiček ameriških Zveznih re-rervnih bank znaša po poročilu upravnega sveta v prvi letošnji polovici ogromno vsoto 254 milijonov dolarjev, za skoraj 40 milijonov dolarjev več kot v prvem lanskem polletju.
Milijardna odplačila Francije se bodo začela z letom 1930; od tedaj naprej bo plačala Francija Angliji vsako leto 1 milijardo frankov na vojnih dolgovih, Ameriki pa 1 milijardo in 240 milijonov. Seveda bo Francija zahtevala, da se ta ogromna oddaja francoskega denarja upošteva pri reparacijskih pogajanjih z Nemčijo.
Izvoz češkoslovaškega rafinadnega sladkorja v Anglijo je zopet padel; predvojni novemberski izvoz je znašal 46 odstotkov vsega sezijskega izvoza, letošnji pa samo 16 odstotkov. Primerjaj naš članek o sladkorni krizi.
Emisijsko delovanje v Nemčiji je postalo po poročilu Diskontne družbe zopet živahnejše.
JEKLENE KVOTE V ZAPADNI EVROPI.
S 1. marcem bo stopilo v veljavo nova razdelitev jeklenih kvot evropskih zapadnih držav. Francija bo dobila 41 odstotkov, Belgija 40, Luksemburška 19. Končni sklepi se bodo izvršili te dni. Cene so stale nespremenjene in tudi ekspertne kontingente so pustili nespremenjene. Na zaključnih pogajanjih se bo obravnavalo hidi vprašanje o podaljšanju kartela.
Ljubljanska borza.		
TeAqj 28. decembra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gald. . .	—• -	£2 8275
Berlin 1 M		1851	13 64
Bruselj 1 belga .......		/•«067
Budimpešta 1 pengfl . .	—•—	9-'j067
Curih 100 fr		1094 10	1097-1
Dunaj 1 Šiling		7 9904	S‘u204
London 1 funt 		275*35	27615
Newyork 1 dolar		66 63	06 73
Pariz 100 fr		22r30	223 '30
Praga 100 kron		107 98	168 78
Trst 100 lir			29/'44
Hotel »Mariborski dvor"
A. OSET, MARIBOR
Aulo-garaže. Kopalnice. Moderne sobo. Klubooe sobe. Telefon 302
Trgovina s kavo v Hamburgu in Bremenu je po zgledu holandske kovne Ir-govine svoje prodajne pogoje v toliko spremenila, da ostane prodajalcu blago kot lastnina do popolnega plačila kupne cene.
Družba Siemens-Halske izkazuje za preteklo poslovno leto, zaključeno 30. septembra, 18,453.000 mark čistega dobička; dividenda bo 14-odstolna, lani je bila 12-odstotna.
Družba Siemens-Schuckeri pa izkazuje 16,5600.000 mark čistega dobička | in bo izplačala 10-odstotno dividendo (lani 9%).
Sporazumna pogajanja v nemški industriji lokomotiv se z uspehom nadaljujejo. Pisali smo, da je lokomotivnih tovarn v Nemčiji preveč in da se je izkazala nujna potreba po racionalizaciji.
Nemška novemberska kvota v produkciji surovega jekla je ostala za 696.000 ton pod dovoljeno mednarodno kvoto, ki znaša 1,053.000 ton. Ta zmanjšana produkcija je posledica izprtja v Za-padnonemški jekleni industriji. V oktobru je bila nemška produkcija 300.000 ton nad kvoto.
Mednarodna industrija cementa se čimdalje bolj spaja. Beremo o belgijskih, holandskih, nemških, luksemburških in angleških podjetjih, ki iščejo in najdejo stikov, o medsebojnem varstvu itd.
V	konkurz je prišel italijanski vele-mtin Nicotara v Cataniji (Sicilija); pasiva 18 milijonov tir, aktiva 8 milijonov lir.
Ogrska trgovska bilanca je bila v novembru pasivna z 29 4 milj. pengo; uvoz je znašal 112 milj. pengo.
Nemška I. G. Farben se pogaja s holandsko družbo umetne svile Enka o soudeležbi.
Trgovska pogajanja med Rusijo in Nemčijo so pred ugodnim zaključkom.
Julij Meinl d. d. zvišuje delniško glavnico. Za tri »tare delnice dobiš eno novo.
Les: (Smreka — jelk«: blodi I., II., moote
250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donali merkuntilni 300—320; trami merkan-tilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; ikorete, paralelne, od 16 um naprej 630—6tt0; škorete, podmerne, do 15 cm 490—640; deske - plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Bukev: deske - plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, ofltrorobi 750—1000; plohi, parjeni, o*tro-obrobljeni 600—900; plohi, parjeni, ostro-robi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100—1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske-plohi, neobrobljeni boules 1300—1500; plohi, neobrobljeni merkantllni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 10—21; hraetova 17
do 10 Diii. Žoltuoiiki vragovi:	2	60 JU,
14X24, hrastovi 50—56 Din. Oglje: bukovo
za 100 k« 85—90 Din.
Žito:	Pšenica:	bačka nova: 80 kg, 2%
prim., mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, promptna dobava 290 do 292 50; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v januarju, plaSilo v 30 dneh 29550—300, bačka nova; 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 305—307-50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 310—312 50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., slovenska postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh 81550—817'fiO Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh 320—322 60 dinarjev. — Koruza: amerikanska plata koruza: promptna dobava. zacarinjeno Ljubljana 81550—320 Din. Jočincn: bački: nov, 71 kg, re&etan promptna dobava, plačilo po prejemu blaga 315-50 320. O v os:	bački	ali	slavonski, nov, reSelan,
zdrav, navadna voznina 295—300. — Rr: 72 kg, zdrava, resetana, mlevska voznina 295—297-50 Din. Moka: pšenična Og: nova, feo Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 430—435 Din.
Tendenc*: les:	neizpremenjena; deželni
pridelki: neizpremenjena.
Zaključki:	les:	8	vagone;	deželni	pri-
delki: — vagonov; drugo: — vagonov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Saobračajno - komercijelne odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. januarja 1929 ponudbe glede dobave 30 komadov Thoriet-stolov ter glede dobave 3 kompletnih oprav za čakalnice. (Pogoji »o na vpogled pri islem odelenju.) — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 10. januarja 1929 ponudbe glede dobave raznega okovja, 30 komadov sirkovih metel, 30 komadov krtač za ribanje in 50 kg pralnega mila; do
12.	januarja 1929 glede dobave 210 m* vodnega peska in 215 komadov šip za okna in vrata; do 16. januarja 1929 glede dobave kladiva za samookov na desko in zaklopk iz litega železa. — Direkcija državnega rudnika Bukinje, p. Kreka sprejema do 12. januarja 1929 ponudbe glede dobave 1000 m telefonskega kabla. — Dne 16. januarja 1929 se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu oferlalna licitacija glede oddaje buffeta na postaji Zavidovič ter glede oddaje kavarne na postaji Zenica v zakup. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 18. januarja 1929 se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani (maŠinsko odelenje) oferlalna licitacija glede dobave 1000 komadov dermatin obročkov, 4700 komadov kaučukastih zagvozd, 300 kg kaučukastega platna in 100 m kaučukastih cevi. — (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) —
Pran, im. tots Mi mg In mfli
»ILIRIJA«
Vilharjeva ccsta (za Glavnim ko!.). Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4
Teletan štev. 282(1.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 21. decembra 1928 je bik* pripeljanih 43 svinj. Cene so bile sledeče: mlada prašiči 7 do 9 tednov stari komad 225 do 250, 3 do 4 mesece 280 do 450, 6 do 7 mesecev 480 do 540, 8 do 10 mesecev 580 do 750, 1 leto stari 1100 do 1400, 1 kg žive teže 10 do 12.50, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 26 svinj.
II
L MikllS, Ljubljana j
Mestni trg 19
DEŽNIKI! OEŽNIKIli
Vinocet
Tovarna vinskega kisa, d. as o. as.# Ejubljana# nudi
najfinelši in najokusnejši NAMIZNI KIS ^ iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo I
Tehnlino in hfgijenifao najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarnai Ljubljana, Dunajska cesta ta, H. nadstr.
Telefon Ste«. 2389.
Ivan Hribar:
161
Moji spomini.
(Konec.)
Gospodje profesorji: dr. Karo) Osvald, dr. Gregor Krek, dr. Rado K u 8 e j, dr. Janko Polec, dr. Milan Škerlj, dr. Leoni d P i t a m i c in d r. F r a n Eller so se namreč a ustanovami, ki jim jih je bil preskrbel vseučiliški odsek, na nemških vseučiliščih pripravili za akademsko karijero.
7. Glede uredbe trga vidim, da se mnenje v krogih občinskega sveta vrača k misli tržnih lop mesto tržnice. Odkrito rečeno, jaz to silno obžalujem. Tržne lope utegnejo po mojem mnenju biti priporočljive v mestih z jutrovo klimo in s po večini jasnimi dnevi.
V	Ljubljani, kjer moramo poleg čestih in obilnih padavin raiuniti še s pogosto vlažno meglo in mnogokrat s kruto zimo, je na mestu le moderna tržnica. To tembolj, kor imamo dandanes najpopolnejše naprave za takšno prezračevanje, da ni zvezano z najmanjšo neprijetnostjo. Jaz si n. pr. Pariza brez njegovih ogromnih tržnic prav v srcu mesta še misliti ne morem. Res je, da ne gre velikih razmer primerjali z malimi. A do neke meje morajo mesta, ki računajo na bodoči svoj razvoj, hoditi po vzorce za dobroustroj-stvene naprave vendarle k velikim ljudskim centrom. Zagreb si bo na stavbišču, ki ga je mesto pridobilo z dragim odkupom mnogih hiš, prav v sredi mesta postavil moderno tržnico. Ljubljana prostor že ima in bi bila le škoda, ko bi ga ne izkoristila na podobe:) način. Tembolj, ker je pri nas po izgradnji hladilnic pri klavnici sedaj položaj veliko enostavnejši, ko je bil v oni dobi, v kateri sem jaz dal izgotoviti načrt za tržnico.
8. Ob prevratu leta 1918. poslalo je deželno predsedstvo^ kranjsko v naglici na Dunaj tele konvolute zaupnih spisov: 1. Veleizdajalci. 2. Konfinovanci. ?>. Hribar-Tavčar. 4. Demonstracije v Ljubljani. 5. Politična situacijska poročila. 6. Internovanci. 7. Jugoslovanska propaganda. 8. Srbska propaganda. 9. Nevarni Husi. 10. »Sokolska društva« na Kranjskem.
Poleg teh konvolutov je bilo obenem odposlanih več tajnih vložnih zapisnikov, ki jih je vodil deželni predsednik sam, in pa vsi dotični spisi.
Večina teh konvolutov prišla je zopet nazaj. Pripeljal jih je s sabo vladni svetnik dr. R u d o 1 f A n d r e j k a , ko se je selil z Dunaja. Med temi vrnjenimi spisi sem pa zastonj iskal konvolutov:	veleizdajalci,	Hribar —
Tavčar in pa tajnih vložnih zapisnikov.
Po konvolutu Hribar-Tavčar, za kateri sem se zato prav posebno zanimal, ker bi v marsikaki doslej še temni točki mogel dati pojasnilo, sledil sem tudi na Dunaju. Zastonj. Nisem ga mogel najti, niti mu priti na sled. Kam je prešel, ne vem. Pač se mi zdi, kje in kako je izginil; a gotovosti za to domnevo nimam. Po prav posebni prijaznosti vladnega svetnika Andrejke prišel sem pa v posest poročila, e katerim je deželni predsednik baron Schvvarz utemeljeval svoj predlog proti moji potrditvi za župana, in pa >naj-udanejše predočbe«, s katero je minister notranjih zadev priporočal cesarju, naj me ne potrdi. Obe ti dve listini si je imenovani vladni svetnik v naglici pre-stenografoval, ko sta šli skozi njegove roke.
Ker je v ministrovi »najudanejši predočbk, ki se odlikuje z mojstersko stilistiko, obseženo vse, kar je navel baron Schwarz v svojem dokaj nerodno sestavljenem poročilu z dne 11. junija 1910, ne zdi se mi potrebno priobčevati poslednjega. Naj torej »ledi v točnem slovenskem prevodu le prvoimenovano. Glasi se takole:
»Ad Hribar. Najudanejsa predočba, 28./VIJ. 1910.
V	poročilu z dne 11. junija 1910, št. 2 res., katero prilagam Vašemu Veličanstvu, opredelil se je deželni predsednik kranjski glede prošnje, ki mu ,jo je predložil mestni magistrat v Ljubljani v smislu § 20. občinskega statuta za najmilostivejšo potrditev Hribarjeve izvolitve in je izjavil, da kar se njega tiče, ni v stanu priporočiti na Najvišje mesto predloga v tem smislu.
Ze leta 1907., ko je šlo za najudanejši predlog
glodo Najvišjo potrditve takratne Hribarjeve izvolitve, rastalo jo več pomislekov proti njegovi postavitvi na Čelo občinske uprave. Takratna vlada pa se je iz smotrenostnih ozirov odločila, da najudaneje predloži Hribarjevo izvolitev v najmilostivejšo potrditev. Pri tem je bil merodajen zlasti ozir na uspešno upravno delovanje, katero je Hribar razvijal v interesu mesta Ljubljane. Tudi jo mislila vlada, da sme pričakovati, da bo Hribarjevo bodoče politično obnašanje zmernejše in zdržljivejše.
To pričakovanje se pa ni izpolnilo, temveč je Hribar v poslednjih treh letih postajal čedalje radi- -kalnejši.
Ponovno so zvestonajpokornejši vladi Vašega Veličanstva prihajala zaupna poročila, da stopa Hribar v službo one političnonacijonalne službe, katera hoče Slovence proglasiti za del srbskega naroda, ki mora že zaradi te etnične pripadnosti s Srbi zunaj monarhije , skupno postopati. Pri tem so Hribarjevo in njegove stranke agitacijo označevali za državi sovražno in izrekali sum, da je v živalmi zvezi z ruskim vele- ; poslanstvom na Dunaju, z ruskim poslanstvom v Belem gradu, kakor tudi s srbskimi voditelji v Bosni.
Dasi za to ni neposrednih dokazov, je vendar Hribarjevo izrečno rusofilsko mišljenje brezdvojbeno. Tekom njegove zadnje županske funkcijske dobe ni propustil nobene prilike, da ne izrazi tepa mišljenja na demonstrativno viden način. Tako »e je leta 1908. udeležil vseslovanske konference v Petrogradu in pa vseslovanskega pravniškega kongresa v Ljubljani, ki ga je priredil sam. Tudi se je v Pragi živahno udele- I žoval obravnav o ustanovitvi slovanske banke in je 1 bil takrat izbran tudi v bančni komite. Tekom svojega bivanja v Petrogradu stikal se je lično s panslavističnima agitatorjema generalom Volodimirovim in grofom Bobrinjskim. Oba sta bila med pravniškim kongresom v Ljubljani njegova gosta in se je ob njunem kasnejšem obisku v Ljubljani neprijetno opazilo, da sta položila vence na grobove, Slovencev, ki so bili umorjeni dne 20. septembra 1908 med ljubljanskimi izgredi. Tudi se je Hribar — dasi brezuspešno — trudil, da pridobi na Kranjskem zemljiško posestvo za grofa Bobrinjskega.
Leta 1909. udeležil se je Hribar shoda slovanskih dolegatov v Parizu, ki je po soglasnih poročilih nemških in slovanskih listov med ostalim tudi sklenil, priporočiti slovanskim delegatom, naj so zavzamejo za popolno politično avtonomijo Bosne. Svoje panslavistično mišljenje naglašal je tudi v govoru, izrečenem o priliki tretjega sestanka slovenskonarodnega radikalnega dijaštva v Ljubljani. V tem govoru zavzemal ee je jako živahno za slovansko solidarnost in za bratovsko slogo med Srbi in Hrvati.
To Hribarjevo postopanjo jo tudi že pred vež
časom zbudilo pozornost merodajnih vojaških uradov. Tako je bila v neki vesti tretjega kornega in deželno-brambnega poveljstva v Gradcu, ki je potom minister-stva za deželno brambo došla mojemu predniku v uradu, naravnost izrečena bojazen, da je pričakovati nastanka jugoslovanske irredente, ako ostane Hribar še dalje na čelu občinskega zastopstva.
Jako značilno je bilo Hribarjevo obnašanje o priliki nacijonalnih izgredov v Ljubljani v septembru 1G08.
Kakor to popisuje deželni predsednik v najspošt-ljiveje priloženem poročilu, imelo je malo odkritosrčno, vseskozi nelojalno obnašanje Hribarjevo, ki je pod videzom izpolnjevanja svoje dolžnosti kazal demonstrantom dobrohotno pasiviteto, najneugodnejši upi iv na širjenje vznemirjenosti. Kljub temu se kasneje ni plašil, da provokuje ponovne demonstrativne izjave ljubljanskega občinskega sveta proti baje nepotrebnemu nastopu oborožene moči v svrho potlačitve rušenja miru.
Tretje korno in deželnobrambno poveljstvo v Gradcu je v poročilu z dne 20. aprila 1909, št. 1892, ki je bilo naslovljeno na državno vojno ministerstvo za deželno brambo in za katero je izvedelo ministerstvo notranjih zadev, Hribarja označilo naravnost za prouzročitelja nemirov in sprožilo misel, naj bi se zaradi svojih stikov s Srbijo kakor hitro mogoče nadomestil z vladnim komisarjem.
Nad vse jasno prišlo je Hribarjevo mišljenje do izraza v nekem govoru v državnem zboru dne 16.
marca 1C09. V tem govoru je tendencijozno kritikov*? postopanje oborožene sile ob ljubljanskih neredih.
Politično vedenje Hribarjevo in njegovo naravnost sovražno mišljenje do Nemcev, ki — dasi manjšina — vendar tvorijo važen del obSfte, katera je doslej bil*, zatipana njegovemu vodstvu, označuje tudi njegov govor v septembru 1909 na nekem strančnem zborovanju na Rakeku in na nekem manifestacijskem zborovanju v Plzni. Ob tej priliki nastopal je semtertje g čisto neprikladnimi izreki proti nemškemu prebiva! stvu, in se je glasom poročil svojega lastnega strančne-ga lista »Slovenskega Naroda« hvalil, da so v Ljubljani, ki je še pred 27. leti bila v rokah Nemcev, po izgredih leta 1908. pod pritiskom narodne volje tudi Se zadnje sledi nemškega gospodstva odstranjene bile.
Pri runu na Kranjsko hranilnico, ki je kmalu sledil ljubljanskim nemirom, je bržkone Hribar,'kakor se zdi, tudi sodeloval.
Ako se pregleda to Hribarjevo delovanje ter vzame v obzir njegovo agitatorsko vedenje v narodnem pogledu in nedostatek pojmovanja za državne interese, nastajajo po mojem prespoštljivem mnenju pač uteme Ijoni dvomi, če bi bil toliko nepristran in zanesljiv, kolikor se to brezpogojno zahtevati' mora od funkcionarja, kateremu se ima zaupati blagor deželnega glavnega mesta in oskrbovanje posla politične uprave.
Če to velja že na sploh, tedaj povzročajo posebno težavne razmere v Ljubljani, kjer se prebivalstvo deloma nagiblje k narodnemu radikalizmu in so biltr ravno v poslednjem času opažati državi nevarni uplivi, da bi se zdelo delovanje moža Hribarjevih lastnosti na odgovornem županskem mestu dvakrat nevarno.
V	lojalnem namenu podvzeti poizkus dvornega svetnika Ploja, člana ravno tistega državnozborskega kluba, v katerem je tudi Hribar, da letega, ki je baja težko bolan, že sedaj pregovori, da se odreče zopetni izvolitvi za župana, izpodletel je ob Hribarjevem odporu.
Vsekako utegne Hribarjeva nepotrditev dati povod za nove agitacije, proti katerim se bo državna uprava morala postaviti z vsem naglasom. Pa tudi ob pripušfianju možnosti demonstracij mislim, da glede na nujne razloge, ki po mojem prespoštljivem uva-ževanju govore proti Hribarjevi osebi, ne smem predlagati najmilostivejšo potrditve njegove izvolitve. Dovoljujem si zatorej v soglasju s predlogom deželnega predsednika ob prespoštljivem pozivu na zapisnik, ministrskega sveta z dne 9. julija 1910 prositi:
Vaše Veličanstvo naj odreče Najvišjo potrditev Ivana Hribarja za župana deželnega glavnega mest« Ljubljane.« —
Odveč bi bilo, ko bi se hotel spuščati v kritiko te »najudanejše predočbe«. Za vsacega razsodnega človeka govori jasno dovolj. Le toliko mi je treba resnici na ljubo povedati, da — kar se ugotovitve dejstev tiče — na Dunaju niso bili ravno natančni. Shoda slovanskih delegatov leta 1909 v Parizu se namreč nisem udeležil. Tega leta sploh v Parizu bil nisem. Tudi je neresnično, da bi me bil dvorni svetnik dr. Ploj pregovarjal naj se odrečem zopetni izvolitvi. Storil je to le baron Schvvarz. Če po predhodnem do govoru z dr. Plojem, ne vem. — Sicer sem pa n« besedilo te »najvdanejše predočbe« iz več ozirov lahko ponosen.
Značilno in posebne pažnje vredno pa je v tej »najvdanejši predočbk, kako je tretje komo in deželnobrambno poveljstvo v Gradcu mene označilo naravnost za prouzročitelja nemirov in sprožilo misel, naj bi me zaradi mojih stikov s Srbijo kakoi hitro mogoče nadomestili z vladnim komisarjem. — Odkar je namreč po doznanju kornega poveljnika generala Potioreka samega znano postalo, da je pri akciji za mojo nepotrditev sledil prišeptavanjem dr. šusteršičevim, zvene iz gornjega odstavka dr. šusteršičeve besede.
In z ugotovitvijo, da je v avstrijski dobi mojih dni skoro vsa slovenska politika slonela zgolj na osebnih intrigah ter da ji je skoro popolnoma nedostajalo višjih — etičnih — motivov, konča vam prvo knjigo svojih spominov.
Ur**, zlatnine ir* srebrnine
- L1U6L1\NA -
IIIIKIItlAltlilllHIlMIIIIIhlllt	>.IlilIK •
Lastna
protokoliranb
♦ '»arrifi v ici
M
R. RANZINGER, LJUBLJANA
t
Telefon 3000 (BAJKO BANK1KOEB) Telefon 2000
Špedicljstco podjetje, sklndlSče, carin* sko posredništvo, prevajanje pohištva
k
- DHUŽBA z o. z. -
Tv«*1 ulCd k U ■ «-" ■ I ir»
konfekcifa	piri«
LlllB rj
Vožar«kl not 5t. 1 Karlovška	‘t 2
M1RTNI vmM I« lepko M poroko najnovojlih oblik, boSItne prtlike {rutico), umetno cvetlico 1» pareaa, nagrobno vence I. S. «9. nudi po konkurcninih conah
Cvetličarna Podčetrtek
Lastniki
RAOO PREGRAD. SpecUalljeta i venci In lopkl.
TRAJNO koristno darilo je samo
.GRITZNER* in ,ADLER*
šivalni stroj, ter pisalni stroj
„URAtllA“.
Znižane cene, najlepše opreme edino le
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telcf. št. 2lJ13.
»Trgovski list"
časopis r.a trgovino, industrijo in obrt
a» oriporoča p. n. trgovcem, tod*-ttrljcem In obrtnikom xa naroča* nje, razširjanje In Interlran/e.
Ureja dr. IV AN PLKSS — 7.s tra<w»Ko - lurhminjsko d. d. »MERKUR« kot iadoijaitelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.