Izhaja 15. in 80. dan vsakega meseca ter v«lja,;za.;celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za oznanila plačuje se od čveterostopne petit-vrste 6 kr. iče se jedenkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr., če se trikrat tiska. Večkratna oznanila primemo ceneje. Uredništvo in uprav'n'išt'vo je v Ljubljani (Krakovski nasip št. 18). Estetiku. Živi v Slovencih grand estetik, Prebral že mnogo je poetik : Oblastno zrè v slovenski svet, Kjer mnog mladič vzdihuje bled, In v noči pesni kuje, Ki On jih kritikuje. Živi v Slovencih grand estetik, Prebral že mnogo je poetik : Le njega je povprašati Kako se je obnašati Kedór se z verzi muči On že prižgč mu „luči“ ! Živi v Slovencih grand estetik, Prebral že mnogo je poetik : Iz srca priti mora spev, Srca naj glasen bo odmév, Takó uči roj pevčet Duha ubožnih revčet. Živi v Slovencih grand estetik, Prebral že mnogo je poetik: Nikdar od naših slavnih mož Ne trgaj mi dehtččih rož. Vseskozi le izviren Kot bil je naš Preširep. Živi v Slovencih grand estetik, Prebral že mnogo je poetik: Lepo estetik nr ' či, A sam se tega ne drži. Saj mnogi njega cveti, So v tujem vzrasli sveti. Živi v Slovencih grand estetik, Prebral že mnogo je poetik : „E X e m p 1 a trahunt* pravijo Če v zgled ti koga stavijo. A v nas narobe ravno, Ker vse je že „preslavno“. Živi v Slovencih grand estetik, Prebral že mnogo je poetik: Ker vest imam pa j a z tenko Poznéj naštel bom na drobno Kateri se cvetovi Ne zdijo mi njegovi, Dotlej pa, dragi moj estetik, Ki mnogo zbral si že poetik Pripravljaš se lehkó na boj Ker oster bo i govor moj In z našega Parnasa Doslej ne dajaj glasa! Bledi mesec. (Spisal Avgust Senoa). „Fertig!“ zakriči železniški vodja na zagrebškem kolodvoru. Lukamatija zažvižga, vlak začne se gibati! Giba se, giba se hitreje in hitreje, pa hajdi! oddirja pot na Štajersko. „Za vraga!“ vsklikne sedaj jeden od trojica mladeničev, ki so stali na kolodvoru, pa srdit vrže gorečo kubo na tla. Bil je človek zagorel, vitek, čil, živa hrvaška kri. „Kaj ti je, Juro?“ vpraša ga tovariš, vetrnast, s pomado namazan mladenič s kozjo brado, skakajoč po tankih nožicah kakor komedijaška igrača po železni žici. „Jože!“ izpregovori tretji mladenič tovarišu, opirajoč se ob steber in mirno pušeč, „Jože, tebi se vedno glavica lovi po višji politiki, a vender si slep, ko óni zakajeni „serežanin“ od morske pene na tvoji pipi. Ali nisi videl óne lepe plavke v tretjem vagonu, za katero je Juro gledal? Pa kako se mu je „vražja dekle“ sladko smejala, dokler je ni vlak v štajersko deželo odnesel“. „Ide Mila po jagode“ — deklamira Jože, gledajoč svojega morskega „serežanina*. „Za vraga !“ smejal se je Juro gledajoč za belkastim dimom železniškim, kateri se je vedno bolj proti Štajerski zgubljal. Pri „zlatem žrebci“ je Juro s svojima tovarišema sladki spomin na zlatolaso vilo v zlatem „bukovci“ hitro utopil. * * * Tudi Juru pride kmalu čas, da ga vlak odpelje iz Zagreba. Kam? Na Dunaj, da se uči doktorstvu. Sestra mu je dala na pot sladek kolač in srčen poljub, mati pečenega purana in — iskren blagoslov, a oče lepe nauke in kar je najvažnejše, debel zavitek onih podobic, katere gospod finančminister, a bogme tudi mladi gospodi „doktori“ — silno potrebujejo. Tudi „Juro ide po jagode“. Mladi „doktori“ so velika gospoda, a ministrove podobice spadajo, ako že ne po zoologiji, a vender po naravi v razred ptic selivk. Logična posledica onih dveh premis je čestokrat — mrak v mošnji doktorski. A iz tega zopet sledi, da se mlada gospoda zaradi različnih potrebščin z onim plemenom ljudij, katerega drugi smrtniki „upnike“, mladi doktori „manihejce“ imenujejo, v diplomatično občenje spuščati morajo. Tudi Juro imel je sicer „manihejcev“ v obče dovolj, a naposled jednega, kateri ni bil samo krivoverec nego pravi pagan. Ta pagan bil je „pleno titulo“ gospod Vendelin Vencliček, „tailleur des habits pour messieurs“ ali- slovenski rečeno — krojač. Gospod Vencliček bil je človek kvišku molečega, krtastega nosa, debelih ježi-obrvi, vedno smejočega se lica, brez brk, a bradat ä la gorila, „telesni“ krojač medicinske fakultete, a manihejec par exellence. Gospod Vencliček, ta pritlikovec in brezbrkovec, lovil je mlade doktore po „Alservorstadtu“ kakor krvolok pajek sirote mušice. Posebno nesrečna muha bil je naš Juro, kateremu se je tudi ime svetilo v črni knjigi Vendelinovi. Gospod Vencliček bil je sicer tudi dober Slovan, kakor Juro, ali — krojaški računi se žalibog ne kom-pezirajo z vzajemnostjo slovansko. Drugi „manihejci“ obiskali so Juro vsaj ob času, ko se običajno vizite izvrše, ali komaj so padali solnčni žarki v Jurova okna, glej ga Venclička že na Jurovih vratih, kjer s cvrčajočim glasom vpraša zadremanega „doktorja“, ali je iz Zagreba došlo „debelo“ pismo, in to bogme vsak dan. Enkrat se razsrdi naš Juro ; pa se kane ogniti ti napasti krojaški. Vsako jutro je zgodaj vstal, pa hajd ! v Prater. Tu sem ne sega mreža Vencličkova, misli si Juro. Nekega dne — bilo je popoludne — klatil se je naš nadepolni Juro po Prateru, ko zagleda pred seboj — óno lepo plavko, v katero se je bil zaljubil na zagrebškem kolodvoru. „Ah“ — vsklikne Juro radostno, ne videči ni stare babe zraven plavke. Plavka se mu ljubo nasmeje, ali stara jo potegne v omnibus, ker je jelo deževali. Tudi Juro hoče v omnibus, ali ravno ko se je bil zaletel za vozom, pokaže se izza omnibusovega okna krtast nos — Vendelin Vencliček — a naš Juro pa v beg ! ! Lahko se je sprehajati po Pratru, kadar je lepo vreme, ali zlo, kadar je deževno. Pri hiši preži Vencliček; ni kavarnar noče da čaka, deži ves dan, kam češ ? Kam, nego k Milanu? Ta stanuje blizo. Milan bil je čuden človek. Z nikomur ni govoril v hiši, vedno je hodil svoj pot ne glede ne na desno ne na levo, s kratka — Milan je bil pravi pravcati sin junaške krajine. Juro izpove Milanu svoje tuge, zahtevajoč, damu da pribežališče pred arcimanihejcem Vendelinom. „E pa ostani tu ! Evo knjig, smodk, jaz grem na univerzo. Bog !“ reče Milan, potisne klobuk na nos, pa odide. Juro si zažge smodko, leže na divan in začne opazovati sobo. Na levi strani bila so vrata, od koder se je slišalo časi šumenje ženske obleke, pa nič več. Juro vzame z mize zvezek izvirnih hrvaških novel. Začne čitati. „Neumnost !“ vsklikne, pa vrže knjigo od sebe. Smodka gorela mu je slabo. „Neumnost !“ vsklikne, pa vrže smodko. Na so-binem stropu bila je naslikana pisana zvezda. V njo upré Juro oči, pa jej šteje trake. Pri tretjem traku spomni se plavke, Vendelina in omnibusa, in zopet vsklikne „neumnost!“ pa šteje dalje. „Vidiš!“ začne sam s seboj govoriti, „ko bi ne bil len, kakor si, lahko bi obiskal svojo rojakinjo Milico. Nisi še je nikoli videl. Mlada je. Na Dunaji stanuje pri teti. Stari ti vedno piše, naj jo obiščeš. Al kje vraga stanuje ? Stari moj dal mi je naslov, a jaz sem ga zgubil. Neumnost!“ V tem začne v drugi sobi za omaro biti ura in naglo potem zasvira pesem : „Bledi mesec ! tebi tožim —“ Juro naravna ušesa, da sluša uro sviralico. Godba neha. Juro števajod zopet zvezdi trake začne žvižgati : „Bledi mesec —“. Na to zapoje iz druge zaklenjene sobe žensko grlo in to s hrvaškim glasom : „Bliedi mjesec —“. „Bledi mesec? — Koga vraga? — Hrvatica? skoči Juro na noge. Iz druge sobe se je čulo, kako je roka uro sviralico zopet navila. Ura zopet zasvira, Juro zopet zažvižga, hrvaški glas zopet poje in tako — dva — tri — štiri — petkrat. Juro hoče pogledati skozi ključavnico. Ali z druge strani stoji omara. Konečno se osmeli, pa vpraša: „Oprostite, lepa rojakinja, koliko je ura?“ „Pet, gospod rojak!“ oglasi se z druge strani mil glasek. Juro hoče svoj dijalog nadaljevati, ali tam pride nekdo v sobo, stara žena po glasu, pa pokliče mlado, da pripravi stvari za potovanje. Juro hiti na ulico, ne bi li mogel na oknu opazovati svojo rojakinjo. Ostro je opazoval okno. Oknino krilce se počasi odpre, bela roka sei prikaže, a sedaj — prikaže se na oglu ulice,' ravno na potu k Juriju — Vendelin Ven-cliček. A tužni1 Juro? Oh, in nazaj, zopet v beg! Drugi dan rano prihiti zopet Juro k Milanu. „Milan ! Boga ti, reci mi, kdo je tvoja gospodinja, ima li hčer — reci, govori!“ „Ravno pred dvema urama odpeljala se je na kmete“, odgovori Milan. „Oh! To je zopet neumnost. Ali znaš, kako se imenuje ? Mlada je Hrvatica“. „Vidiš ! tega nisem znal. Neznam, kako se pišejo“. „A ti stanuješ že dva meseca tu? „E! Staro sem videl, ali mlade nisem“. „Oh neumnost nad neumnostjo!“ vsklikne Juro» butajoč se z roko v čelo. „Pa za kaj? zavrnega hladnokrvno Milan. * * * Krojaška napast ni več trpinčila Jurija. Nekateri ministrovi paprički so jo umirili. Nekega dne v jutro potrka zopet nekdo na vrata Jurova. Mladi doktor je mislil, da je zopet kak „mani-hejec“, ko pride v soho — njegov starec, njegov oče. Ko sta se poljubila in objela oče in sin, reče na krat stari: „Juro, pelji me k Milici. Jaz sem nje varuh. „Dragi oče —* zajeclja mladi „doktor“. „Ti nisi bil nič pri njej? Nesrečno dete! To sem si mislil. Hajdi! Zdaj moraš, ona je na kmetih, v Dorn-bachu“. Oba se odpeljeta s fijakerom v Dornbaeh. V polétnem stanovanji vsprejma ju stara teta. Milice ni bilo tu, šla se je bila sprehajat po gaju. Juro ni znal, kaj naj dela, kako da odgovarja na obilna tetina v prašanja, a še bolj ga zmoti ura svira-lica, ki je začela svirati „Bledi mesec!“ Teta pošlje po Milko. Čez nekaj časa sliši se na dvoru zvonki glas in v sobo skoči Milica — ona lepa plavka z zagrebškega kolodvora, ona Milanova soseda in zakliče smejé : „A dragi stric! A gospod Juro! O poznam Vas davno, po fotografiji, po zagrebškem kolodvoru in po bledem meseci!“ „Da ! po bledem meseci*, spregovori ves zmeden Juro. * % ^ Kadar sta pozneje Juro in Milica, mož in žena, na večer gledala svetlo mesečino, često je mlada gospa rekla : „Glej, to je ta „bledi mesec“. Ali sedaj mu némam nič več tožiti!“ pravi Juro, ter poljubi ženko. Pse vdoj ezikoslovcu. Miklošič ti v jedno mér je na jeziki Brizinski ž njim tudi spomeniki: Toda stavbi temelja je treba, Če se hoče dvigniti do neba. Vsak umeva po svoje. Ko smo dobili konstitucijo ali ustavo, srečata se nekega dné dva kmeta. „No, kako je Jože? Zakaj si tako pobit?“ — „E zakaj ne bi bil. Doma toliko otrok slaba letina, davki pa tako veliki!“ — „Ej Jože, le potolaži se, zdaj bode že boljše, saj imamo zdaj konjski štacjon. A : Prijateljica ! Ali si že čula, da je Cvajar zunaj ? B : Pojdi, pojdi, ta je pa že „bosa“ ; Cvajarja ne bodo tako hitro izpustili, ne ! A: Jaz pak vem iz prav zanesljivega vira. Veruj mi! No, kaj velja, da je Cvajar zunaj ? B : Ti hočeš celo staviti ? Naj bo — buteljo najboljšega „šampanjca“ ! A dokazati mi moraš, če greva tudi naravnost na Žabjak vprašat ! A: Velja! Dokažem ti istinitost svoje trditve do pičice, če hočeš. B : Dobro. A : Pojdiva kar tù v bližini k sosedu in prepričala se bodeš na svoje oči. B : Kaj praviš — si ga-li ti tudi že sam videl ? A : Da, videl sem ga ravno prej v „Zlati luknji“ . . . B : Razumem, razumem . . . jasno mi je . . . zgubila sem . . . tudi jaz sem ga že videla . . . „Cvajar“ zunaj . . . da, da . . . res je . . . in celò na prvi „ruf“ na loterijski tablici ! Literarna higijena. Dramatičen prizor v dveh oddelkih. Osobe: ANTON CENTEK, pesnik, pisatelj in urednik. FRGAJSNICA, postrežnica in muza njegova. Doktor KNEIPPOVEC, zdravnik. PEVI PRIZOR-Centek in dr. Kneippovec. Centek : Poklical sem Vas, g. doktor, da Vas vprašam za svèt. Me-li poznate ? Dr. Kneippovec : Nekako znani ste mi pač, ali. .. Centek : Za točno dijagnozo je vsakako treba, da me natančno poznate. Jaz sem (primeren premolk) Anton Centek .... Dr. Kneippovec : Hm — hm ? Centek : Vidim, da ste slabo podkovani v književnosti slovenski. Jaz sem Anton Centek, pesnik, pisatelj in urednik. Dr. Kneippovec : Dovolite, kaj pa pišete ? Centek : Vse, romane in novele, dramatična dela in pesmi, šolske in druge knjige, potem recenzije : filološke, gledališke in literarne. Tudi humorist sem izboren; v „Bobnu“ urejam nekako vadnico v kateri se vadim pogrevati najstarejše dovtipe. Dr. Kneippovec : Kaj torej želite od mene ? Centek-. Vaše pomoči. — Nasprotniki moji mi očitajo, da sam malo izviren, pravijo celo. da pišem s „kopir-tinto“. Pri drugih ljudeh pazim sicer strogo na to, da kaj ne prepišejo, a jaz sam bil sem že večkrat primoran izposoditi si kako misel pri drugih pesnikih. Dr. Kneippovec: Ah da, cul sem da, Vam je Goethejeva Gretchen že dvakrat pomagala iz zadrege. Centek : Istina. Dr. Kneippovec: A proposi Ali poznate nekega Lermontova ? Centek : Ne ... še nikdar nisem slišal tega imena. Dr. Kneippovec: Verujem . . . sicer bi ne bili vzeli v svoj list pesni „Trojen sèn“ katera je posneta po Lermontovu. Centek : Kdo pa je prav za prav ta Lermontov ? Dr. Kneippovec : Buški pesnik je bil in zložil pesnico „Son“ ... Vpoldnevnij žar, v doline Dagestana... Centek: Lepo Vas prosim . . . kdo pa pozna v nas tega Lermontova ? Nihče ! Zakaj bi si torej ne izposodili kaj pri njem . . . toda pustiva to . . . Treba mi je zdravniške Vaše pomoči . . . Dr. Kneippovec : Kaj Vam je ? Centek: Izvirnosti mi nedostaje. Vém, da imam malo izvirnih mislij in ker tega nedostatka ni moči odpraviti, želim biti izviren vsaj v izrazih ... Ali veste, kaj je to pridevnik ? Dr. Kneippovec: Ne, tega mi tuđini vedeti treba. Centek : Oh — pač. Vsa moja pesniška sila izraža se v pridevnikih . . . Koliko lepih novih pridevnikov sem že uvel v literaturo našo ... a sedaj se mi tudi to kar nič več ne posreči. Prebrskal sem že vse slovnice in slovarje, Levstikove in Erjavčeve spise . . . vse zaman. Sedaj pišem nekake „lučice“ . . . čujte : „Kako željno pričekajujejo ti možjč trenutja, kadar smejo zopet na dan, da se požive na zraku . . . zraku . . . kakšnem zraku . . . koliko sem si že ubijal glavo ; primernega pridevnika ne najdem in ga ne najdem . . . Dr. Kneippovec : Jaz ga tudi ne vem. Centek : Poskušal sem že : sveži zrak ... je staro in obrabljeno ; krepilni zrak . . . nič . . . topli zrak . . . tudi nič ! Dr. Kneippovec : Svetoval Vam bodem nekaj . . . morda Vam kaj pomaga . . . Gentek : Hvaležen Vam bodem vse svoje življenje. Dr. Kneippovec : Vina ne smete piti. Centek : Ga tako ne pijem . . . Dr. Kneippovec : V gostilne ne smete hoditi. Centek : Jaz sploh ne hodim v gostilno, — pijem pa tudi le vodo. Dr. Kneippovec : Zato so pa tudi Vaše pesmi tako vodene . . . ker pa že inklinirate na vodo, ■— dobro. Kavnajte se strogo po mojem nasvetu : Predno primete za pero, kopajte se v mrzli vodi, a služkinja naj Vas z mokro cunjo drgne po glavi tako dolgo, da Vam pride na misel primeren pridevnik. Centek : Čujte, doktore, . . . kaj pa bo z mojimi lasmi, nosim jih po pesniški modi ... da nimam dolgih las, kdo mi veruje, da sem pesnik . . . Dr. Kneippovec : Žrtvujte jih ... saj Vam zrasejo drugi . . . sedaj pa z Bogom! Centek : Hvala Vam, doktore. Mesto honorarja zložil bodem Vam posebno zahvalno pesem. Dr. Kneippovec : Z Bogom ! DRUGI PRIZOR. (Centek sedi v kadi, pije Kneippovo kavo a Frgajsnica ga drgne z mokro cunjo po glavi). Centek : Kako željno pričakujejo ti možje trenutja, kadar smejo zopet na dan, da se požive na . . . zraku . . . zraku . . . Frgajsnica drgni močneje. Frgajsnica : Vsa potna sem že, tako ga drgnem, pa še mu ni zadosti. Zlodej vzemi to službo ! Centek : . . . zraku . . . zraku . . . duhtečem zraku . . . ne, to ni nič . . . zraku . . . Muza moja, drgni močneje. Frgajsnica : Kakšna muza ? Kdo je muza ? Sami ste muza, jaz pa ne, jaz sem poštena ženska! Centek : Molči in drgni močno. Frgajsnica : (drgne z obema rokama) Da bi te... Centek : Na duhtečem . . . vonjavem zraku . . . nič . . . močnem zraku — ah . . . to bi utegnilo nekaj biti . . . Polij me z mrzlo vodo ! Frgajsnica : (zvrne nanj keblico mrzle vode) Na ... Centek : Heureka ! Heureka ! Čvrsti zrak ! Na čvrstem zraku ! Živio ! I , Frgajsnica : Bog me štrafaj, če se mu ni zmešalo ! Redkost. V Novem Jordu živi ženska, ki je tako velika, da mora vselej poklekniti, kadar se hoče popraskati za ušesom. Iz vojaškega življenja. Korporal: Če si v vojski postavljen kam na samotno, pa vidiš pred soboj vihrajočo zastavo, kaj bi si ti mislil ? Prostak: Kaj ? — Da veter vleče. Na Stirskem, na Koroškem, V Primorji in drugod, Zaničevan in tlačen Pošteni je naš rod. Na Stirskem, na Korošken V Primorji in drugod, Mi hlapci smo brezpravni A tujec je gospod. Na Stirskem, na Koroškem, V Primorji in drugod, Slovencu siromaku Posut je s trnjem pod. Na Stirskem, na Koroškem, F Primorji in drugod Zgubljeni nismo, dokler Neba je moder svod. Ob času povrnili, Vse bomo in povsod, Na Stirskem, na Koroškem, P Primorji, in drugod. Otročji humor. Jako razposajenega sina pokarala je njegova mamica preteč mu. da ga zapré v kurnik. — „Le, odvrne nadobudni sinko, a nikar ne misli, da bom jajca legel“. Ljubezniv pogovor. _ Ali si jo že zopet ujel? tako pozdravi žena svojega moža, ki je prišel nekoliko „vinjen“ domov. = Koga? vpraša mož. — I no, koga, „afno“, odvrne žena. = Seveda sem jo, odgovori mož mirno, pa tega je že trideset let kar sva poročena. Med prijatelji. — Posodi mi petak, reče prijatelj prijatelju. = Nemam petaka, odvrne ta, samo tri goldinarje. — Nič ne de, si mi pač dva goldinarja še dolžan. Listnica upravništva. Vse one rodoljube, katerim smo prve številke našega lista doposlali na ogled, a se doslej še niso odzvali, nujno prosimo, naj to kar najprej mogoče storiti blagovolé, bodisi da nam pošljejo naročnino, ali pa vrnejo poslane številke, da bodemo konečnc znali, kako se nam je ravnati v bodoče, ker zlasti ne maramo, da bi se nam očitalo s katerekoli strani, češ, da usiijujemo svoj list. Upravništvo „Pavlihe“. NOVA NOTARSKA PISARNA, P. n. občinstvu naznanjam, da sem na mesto bivšega notarja g. dra. Rudeža bil imenovan notarjem, in da sem otvoril pisarno v Križevniških ulicah št. 6 prav tam, kjer je tudi imenovani moj prednik uradoval. V Ljubljani meseca januvarja 1892. Ivan Piantati, c. kr. notar. Priporočilo in naznanilo preselitve. Vže mnogo let v Ljubljani poslujoča domača vrdka Peregrin Kajzel trgovina s stelloni in porcelanskim blagom naznanja prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da se je preselila iz hiše št. 15 na Starem Trgu v popolno novo urejeno prodajalnico na Starem Trgu št. 13 v dr. Ahačičevi hiši. V zalogi ima najrazličnejšo steklovino : svetiljke, cerkvene svečnike, podobe v okvirih itd. itd., barveno steklo za božje hrame. — Prevzema v njegovo stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in cenò. Najveća izbera kuhinjskega orodja. H Najnižje cene ! M 1 Fran Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim 1 blagom co < a v Ljubljani, Špitalske ulice št. 6 *o L. (poleg Lingar-jevih ulic) k +■» —fr»» priporoča + pr CÖ >o cd © svojo velo zalogo in raznovrstno izbero ® co < o E o modnega in kramarskega blaga, i' o sukna za možke in ženske obleke, svil- I nate in volnene robce za na glavo v najrazličnejših hojah, platno, kotonino, hlače- i vino, volneno, blago, lepo, močno, dvojne širokosti, meter po 50 kr. in več. jf, É Ceniki in vzorci franko! Jv£i l7jv| BRATA EBERL izdelovalca oljnatih barv, lakov, Arnežev in napisov v Ljubljani, za Frančiškansko cerkvijo št. 4 priporočata svojo zalogo navedenih izdelkov, kakor tudi svojo pleskarsko obrt za stavbe in meblje ter izvršujeta vsako v njuno struko spadajoče delo Ano, reelno in kar najceneje. FRANCE ČUDEN urar — (prej J. Geba) — urar Slonove ulice v Ljubljani (Filij. v Trbovljah) priporoča svojo zalogo najraznejših zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, ur budilnic itd., kakor tudi veliko izbero zlatih, srebrnih in nikelnatih verižic, dalje prstanov in raznih drugih v urarsko obrt vštevajočih se stvarij. Popravila izvršuje najvestneje in cenò ter jamči za trajnost svojega blaga. Posredovalnica: G. Flux v Ljubljani, na Bregu št. 6 priporoča ter namešča poslujoče osobje vsake vste, zlasti tako z dobrim spričevali. MT Postreže se vsakemu točno. 'M ZOBOZDRAVNIK stanuje pri Maliču“ II. nadstropje, št. 25-26 Ordinuje vsak dan od 9.-12. ure dopol. in 2.-5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.-1. ure popol. Najnovejše in najboljše vrste umetnih zobovij in zob. — Najboljše in trpežne plombe v zlatu in platinu 'za sprednje zobe, posteklenjene plombe povsem in nerazločno take, kakor so zobje. Za vsa dela in operacije se garantira. "Vg UMETNO IN KUPČIJSKO VRTNARSTVO Alojzija Korsike y Ljubljani izdeluje dovršeno lepe vence in šopke, poskrbuje k vencem i trakove je napisi ter priporoča raznovrstna semena. —r*» Ilustrovani katalogi zastonj in franko, — i JOSIP PAULIN v LJUBLJANI 1 mejnarodna potovalna pisarna za prirejevanje posebnih vlakov in prodaja najugodnejših voznih listkov za potovanje po celem svetu. dr=z/r==Jr==zlr==J ' >r //-•■-//' // 1/ 1/ Ir—If ■■■//— -), /i 1,—-ir—h rJ ' o) ' w ' p Umetne zobe in zobovja stavlja na način, tj* ki ne prouzroča nikakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna piombovanja zobozdravnik A. Paichel v Ljubljani, tik Hradeckega mostu, I. nadstr. —*-----——;—--------------------- Andr. Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 10 priporoča : bogato svojo zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanja za okna in vrata, cementa itd. — sploh vsega v to stroko spadajočega blaga po najniži ceni. Fine vodne pile in žage, za kojih izbornost se jamči. maiali Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneza, laka in klija Ad. Hauptiiiann-a v Ljubljani. Zaloga : Šolski drevored številka 6 Semeniško poslopje. Filijala : Slonove ulice številka 10—12. ^(OKonoimoKouoimoKGnnTis Lekarna v Ljubljani poleg mestne hiše je stara nad 150 let. za žc V lekarni poleg rotovža gosp. pl. Trnkoczy-fase dobivajo naslednje popisana domača zdravila vedno sveža (frisna) in se razpošiljajo proti poštnemu povzetju z obratuo pošto. Lekarn Trnkóczy-jeve firme je pet, in sicer : Na Dunaju : Viktor pl. Tmkóczy, V., Hun dsthurmerstr asse 113 (tudi kemična tovarna) ; dr. Oton pl. Tmkóczy, III., Rađetzkyplatz_ 17, in Julij pi. Tmkóczy, Vili., Josefstädterstrasse 30; v Gradci (na Štajerskem): Vendelinpl. Tmkóczy; V Ljubljani : Ubald pl. Tmkóczy. Lekarna Trnkóczy-jeva v Ljubljani priporoča : Cvet zoper trganje (Gichtgoist) lajša izdatno in prežene bolečine. — Steklenica stane 50 kr., tucat 4 gld. 50 kr. Planinski zeliščni prsni sirup kranjski za odraščene in otroke; razkroja sliz in lajša bolečine pri kašlji, hripavosti, vratobölu, prsnih in plučnih boleznih.— Steki. 50 kr., tucat 5 gld. ijac. kapljice za želodec so izvrstno, uspešno, želodec krepilno, slezo ločilno, odvajno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Steklenica 20 kr. tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Kri čistilne krogljice ne smele M se pogrešati v nobeni rodbini. So lahko odvajajoče, slezo odganjajoče zdravilo pri zabasanji, skaženem želodci. Stane : škatljica 21 kr., zamotek s 6 šk. gl. 1.25. Esenca za želodec, i steki. 10 kr., 1 tucat 1 gld.) 5 tucatov samo gl. 4.50. Angleški čudotvorni balzam, 1 steki. 10 kr., 1 tucat l gl., 5 tucatov samo 4 gld. V ^ : étfX AmJlŽv /VMikdi', X£xi&,d/ X fy/vò*' _ pxL M/fóv&Ài/ A#/ , hcduM, '^/. Tiska : Dolenc v Trstu. — Litografuje : Henrik Hönig v Trstu.