Janko Sicherl:
Olimpijada 1936
(Lahka atletika)
Na  vrsti so  zopet   letne   športne  igre   v   Berlinu.  Pričnimo  z  lahko
atletiko, ki po svoji lepoti prevladuje v športu. Atlet je grška beseda in
pomeni   borilec.   Lahka   atletika   obsega:   teke,   skoke  in  mete.   Vršile so
se tekme na kratke (do 200 m), na srednje (do 1500 m) in na dolge proge (5000 m in 10.000 m). Ze-lo zanimivi so štafetni teki. V teh so zmagali Američani in Angleži.Vma-ratonskem te-ku na 42 km je zm a ga 1 Japonec Son. ki je pretekel to razdaljo Trojica tekačev, pripravljena za tek na nastopnem mestu.       (Ljubljana —
Cim poči strel, se odrinejo in že se poženejo v tek! Kdo bo prvi?jj Podnart)       v
2 urah   19 mi-
nutah. To pa niso mačje solze, če Japonci jokajo od|veselja, ker so zmagali. Preobširen bi bil opis vseh športnih nastopov, zato Vam nudim rajši
več   slik,   ker   vem,   da   jih   radi   gledate.   Prva   slika   prikazuje   tek   na
daljavo.   Druga  slika  kaže zmagovalca  v   teku
na  3000 m  čez  zapreke.  Tak  tek je  silno na-
poren, ker mora tekač preskočiti mnogo nastav-
ljenih ovir  (ograje, voda). Prvi tekač se  je   že
pognal   čez   ograjo  in   ga   vidite   v   zraku   nad
vodo. Kaj   pa   drugi?   Ne   bojte se,   tudi   ta   bo
preskočil in ne  bo   padel v   vodo   kakor   žaba. Američani so med triindvajsetimi panogami
lahke atletike osvojili dvanajst zmag. Pokazali
so svojo veliko premoč v tem športu.  Posebno
pozornost je  vzbujal črnec Owens, ki si je pri-
dobil kar  tri   zlate   kolajne,   ker  je  zmagal   v
teku   na   100 in 200 m   in   v   skoku   v   daljavo.
Dobro se je odrezal ta črnec, ki je res prožen
mladenič.   Zanj so   se   zanimali   tudi   zdravniki
ia znanstveniki.   Na univerzi  v   Clevelandu   so
ga   temeljito   preiskali.   Vsega   so  premerili   in     Iso Holo (Finska), zmago-     ,
pretehtali. Hoteli so tudi znanstveno   ugotoviti,     yalecn v tel?u čez ^1",615,6 f  i      .         i    i •       ,   ,                  ,              -               ,      na 3000m   9minut). Skok
kako in   s kakim   telesnim   ustrojem  je   mogel     preko jame  napOlnjene z
doseči tako rekordne case m lepe uspehe.                        vodo.
¦'"''¦¦¦     94      •;.';'      •-'¦¦¦*
Da ste ga videli, kako je tekel! Kakor zajec! V desetih sekundah. je »preletel« 100 metrov. — Skakal je kot bolha! Kaj pa je njemu pre-skočiti 8 m širok jarek! Noge poskočne kakor divja koza. Lep zalet. Hop!
Črneč Owens  (Amerika^                    Johnson (Amerika) je skočil
je skočil 8 m^6 cm daleč.i           ¦                v višino 2 m 3 cm.
Skok! In že sedi v mehki mivki. Merilec naineri 8 m 6 cm. Kaj ne.tmuogo je to. Tudi drugi tekmovalci so dosegli prav lepe uspehe, a zamorcu ni bil nihče kos. Ne mislite, da so ti črnci iz vroče Afrike. Ne. Ti so pri-speli iz Amerike. V Berlin so jih poslale Zedinjene države Amerike (U. S. A.), da so na olimpijadi zastopali ameriške državne barve. V Ame-riki živi namreč mnogo črncev, ki se preživljajo na različne načine. Mnogo med njimi se jih ukvarja s športom in nekateri  so v tem pogledu
¦  ¦ dosegli prav lepe uspeh§.
Tudi v skoku v višino je zmagala Amerika. Le poglejte zmagovalca
¦    Johnsona, kako lepo vodoravno stegnjen je preskočil prečko, ne da bi jo podrl.   2 metra  in   3 cm   je   preskočil,   uren   je   kakor   maček.   Američan Meadows pa je s pomočjo palice preskočil celo 4 m 35 cm.
Še nam je ostalo nekaj panog lahke atletike. No, bodi za daues dovolj, pa bomo za Veliko noč zopet nadaljevali.