Resne besede pisana od katoliškega duhovna celje; issb. Zaloga zadruge nemškega šolskega društva za Celje in okolico. //y/r Predgovor. S tim izdamo v javnost mnenje o nemškem šolskem društvu, koje izgovoril je, in katero ima dobro katoliški duhoven. Ime tega duhovna nam je znano, iz uzrokov pak, katere se lahko razumijo, ga ne tiskamo. Naj bi besede prišle iz globočine žatostnega serca donele v nar bolj od¬ daljeni koči. Založnik. J^ar posamezen človek, bodisi v duševnem ali teles¬ nem oziru, ki je navezan sam na sabe in na svojo lastno moč, ne more doveršiti, to se more doveršiti in ispeljati od mnogih ljudi, ki so se v društvu zedinili in z zedine- nimi močmi hočejo doseči svoj stavljen si namen. Tembolj važen je ta namen, temveč vpljiva more in mora imeti tako početje na blagor vsacega posebnega in na vesolnost prebivalcov, zatoveč deležnikov društva treba je, da se koristno izverši početje, ki se začenja, ali je uže začeto. Prepričani od resnice tega izreka so se uže zdavuej družbe in društva napravljali, če bilo je ispolniti velik težaven namen, ki kazal je blagoslov ljudstvu, bodisi v dušnem bodisi v materjalnem oziru. V katolški cerkvi bila so taka društva od starodavnih časov, imela so in imajo namen pospeševati dobro obnašanje, vernost, ali pospeševati rasprostiranje vere in njenjo terdnost, razpo¬ diti posamezne krive vere, katere so se počele, odpraviti javne grehe, ki prišli so v navado, ali pa polajšati ali od¬ praviti v posameznih deržavah in narodih nadloge in ne¬ sreče, koje te narode tlačijo. V novejšem času, recimo od 30 let sem, pak so se grozno pomnožila taka,, društva ne le samo na cerkvenem polju, temveč tudi na političnem kmetijskem, denarstve- nem, družbenem, umetnem ki atko rečeno na vsacem polju. Ni ga malega mestica 'ja tudi ne večje vasi, v katerih bi ne bi bilo pevskega, veteranskega ali požarubrambskega društva, in katero društvo bi ne bilo ljudstvo v blagoslov in korist. — 4 — V novejšem času snidili so se na Dunaji po na¬ svetu prijateljev otrok, šole in v obče prijateljev človeštva, ki vstanovili so društvo, koje, akoravno obstoji še le 4 leta, razprostira svoje korenine in svoje veje uže čez celo avstrijansko cesarstvo, koje deli povsod svoj blagoslov, celo v nar bolj oddaljeno gorjansko ali hribovsko vas — to društvo je: Nemško šolsko društvo. Dati nekoliko pojaznila o tem društvu naj bo meni katolškemu duhovnu tukaj dopuščeno. Bilo je 13. maja leta 1830, ko je pripovedoval pri družbi „Nemški klub" na Dunaji nek ud, kako trudi se zastonj nek faimošter na Tirolskem, da bi spravil skupaj potrebni denar za zi¬ danje cerkve in šole, ki beračil je uže več let v ta namen, pa svojemu eilu ni prišel bljiže. Na to so verli družbeniki sklenilie vrlemu duhovniku pomagati doseči njegov namen, kojega počel je v korist svoje revne občine. S tira pak dan bil je začetek pomagati tudi na drugih krajih, ker bila je šola preveč oddaljena, da bi bili mogli je otroci rev¬ nih starišev obiskovati, samo iz tega namena, da nikdo bi ne bi bil primoran, zaderžan biti, osvojiti si potrebnih vednosti za svoje prihodnje življenje. S timi besedami naznanjen je namen nemškega šols¬ kega društva, kojega centralno voditeljstvo je na Dunaji in se da s sledečimi kradkimi besedami pojasniti. „Nemško šolsko društvo" napravlja šole v tacih kra¬ jih, kjer Občina ni dovolj premožna šolo si zidati, in jo izderžati, da daje priložnost starišem svoje otroke pošiljati v nemško šolo, kateri kot nemci morda bi bili primorani svoje otroke pošiljati dalječ v slovansko šolo. To društvo napravlja tam nemške šole, kjer je dovoljno število nemških otrok in sem se računijo tudi taki, kojib stariši niso sicer nemci pak bi radi dali svoje otroke v šolo učiti se nem¬ škega jezika, da bi stariši ne bili primorani pošiljati svoje otroke v oddaljene slovenske šole, v katerih je poduk nemškim otrokom nemogoč, drugim otrokom v tistih krajih kjer govorita se navadno nemški in kak slovanski jezik, dati priložnost starišem da se podučujejo njihovi otroci v potrebnem nemškem jeziku. Seveda jemlje to društvo v svojo šolo otroke slovanskih starišev v šolo samo tadaj, če stariši prostovoljno za to prosijo, in daje po taeih krajih nepremožnim šolskim občinam tudi pod¬ pore če se v drugem ali tretjem razredu nemški jezik uči. To društvo preskerbuje šole na nemških in nemško in slovansko govorečih krajih z bukvami in učilnimi tvari¬ nami, daje podpore izverstnim učiteljem, ki imajo sicer slabo plačo, plačuje katehete na vstanovljenih šolah, da imajo ostroci tudi poduk v keršanskem nauku, in se tudi njihova verna omika izobrazi ravno tako, kakor njihov um, kratko rečeno to društvo napravlja po celem Avstrijanskem tam šole, kjer bi bili otroci primorani zarad oddaljene šole in zarad nepremožnosti občine biti in ostati brez po¬ trebnega šolskega nauka i. t. d. Prašam vas : Ali se more najti blažji višji namen, ki pospešuje blagor posameznega in blagor celih narodov, kakor ta namen! Ali tako društvo ni blago, katero nima druzega namena, kakor duševno izobraziti otroke svojih sorodnakov, in enako_ mislečih slovanskih starišev, ter pri¬ pravlja s tim otrokom pot do poznejega telesnega blago¬ stanja ? Ali ne zaslužijo tisti možje, ki so nesebično vsta- xiovili to društvo, ki nesebično brez plače obravnavajo težka opravila čez celo Avstrijansko cesarstvo razprostre- nega društva, ali ne zaslužijo možje in žene krajnih od¬ delkov tega društva, ki tudi pomoč dajeje temu žlahtnemu namenu, vse hvale sedojnih ljudi in hvale potomcov ? Porok, da to društvo pospešuje, nam je to, da iz¬ dano bilo je med kratkem časom, odkar obstoji, do konec — 6 — leta 1884 več, kakor pol milijona goldinarjev za šolske namene; tisočim otrok dala se je prilika učiti se kaj koristnega, da potem postanejo kaj posebnega v svojem življenji, da bodo koristni udje deržave in tudi prijatelji in spoštovalci naše katoliške vere. Če pomislimo te blage namene, katere ima nemško šolsko društvo, misliti bi morali, da nima nikakega na¬ sprotnika, temveč samo prijatelje, podpiralce in pospeše¬ valce. Žalibog pak je to ravno nasprotno; število tistih, ki ga obrekujejo, sovražijo in preganjajo je brezštevilno. Ti sovražniki razdelijo se lahko v dva razreda. V pervem rezredu so tisti, ki sovražijo vse, kar ima ime nemško, protivniki so vsemu, kar bi smelo nemško obder- žati na sedaj nem stanji, ne rečemo, kar bi bilo v stanu nemščino pospeševati, to sovraštvo je razumljivo, ali ne opravičeno. Nasprotnost drugih pak se nikdar ne more raz¬ umeti, in je tudi neodpustljivo, ker ne da se opravičiti na nikak način. Pervo imenovani nasprotniki so Slovani in Lahi vsecega stanu posebno pak njihovi duhovni skoraj brez izjemka, drugič imenovani pak so tudi nemški duhovni, kateri zedinili so se z onim pervim, ter negledajoč na svojo narod nemško šolsko društvo preganjajo. In zakaj? Zato gotovo ne, ker je nemško društvo, ter pospošuje' blagor nemških otrok. Zato gotovo ne, ampak samo zato ker večina nemških duhovnov žalibog z malimi izjemki derži z sedaj vladovalno, nemcom sovražno stranko, in ker je ti stranki nemško šolsko društvo tern v peti, seveda mora biti tudi imenovanim duhovnom ravno tako. Ker pak bi imenovani uzrok za vest marsikaterega duhovna ne bi bil dostojin, ter bi mu vest ne pripustila vdeležiti se tega društva ali ga celo preganjati, iznašli so obrekovanja proti šolskemu društvu. Poglejmo ta obrekovanja malo bolj natanjko, da bomo vidili, kaj imajo pomeniti. — 7 Pravi se: „Nemško šolsko društvo napravlja cerkvi sovražne šole, v katerih otroci gojijo se za nevernike, ne- sramuike, anarhiste (to se pravi za take ljudi, ki ne spoš¬ tujejo nobene postave) za republikance in za ljudi, ki po¬ tem nimajo nikake vere.“ Če bi bilo to resnica ne bila bi dolžnost samo vsacega duhovna, nasprotovati temu društvu, temveč tudi vsacega druzega človeka, ki pametno in pošteno misli. Hvala Bogu pak je to obrekovanje čisto napčno in biez vsacega uzroka. Ali niso vse deržavne in privatne šole odperte vsim otrokom vsake vere, ravno tako, kakor šole nemškega društva? Ali ni v šolah nemškega društva ravno tako kakorvvsili deržavnih šolah poduk v veri Obligatni strok podučevanja? Ali sekeršanski nauk ne uči v šolah nemškega šolskga društva ravno tako, kakor v deržavnih šolah od kristjansko katoliških duhovnov? Gotovo da. Pa marsikaterim gospodom šolska postava nima ni¬ kake veljave, akoravno obstoji uže 15 let, od te postave nočejo nič vediti povsod tam, kjer jim je le mogoče, in ker si ne upajo obrekovati na tak način deržavne šole, spušajo svojo jezo in obrekovanja nad šole nemškega šol¬ skega društva, in sami pri sebi tudi na vse druge privatne šole. ■— Nadalje pravi se: »šole nemškega šolskega društva so katoliški cerkvi sovražne in neverne*. Kaj pa, ali ne veljajo za te šole vsi javni zakoni ali postave, ravno tako kakor za deržavne šole ? Ali morda ne obstojita tudi za te šole paragrafa 2 postave od 25. maja 1868 in paragraf 1 postave od 19. maja leta 1869 ? če društvo z velikimi stroški, kar je resnica, poskuša v deželah, kjer govori se več jezikov pridobiti si duhovnov, — 8 kateri učijo v njegovih šola h otroke k.eršanski nauk v nemškem jeziku, ali s tem ima namene sovražen cerkvi in veri? In ce na sveti večer napravi otrokom ve¬ selje postaviti drevesce s svečami v spo¬ min poroda našega odrešenika ter podeli revnim otrokom za zimo tople obleke, ali je torno r da načinizgojiti otroke za never¬ neže? In če razdeli med otroke na tisoče katoliških molit n ih bukvi c, misli morda jih gojiti za brezverne? Kje je tukaj pa¬ met, terditi kaj tacega? Kaj bi smeli reči o lju¬ bezni do otrok v obče tistih duhovnov posebno pak slo¬ vanskih ki branijo se podučevati otroke keršanskega nauka v nemškem jeziku ? Ali ni dolžnost duhovna skerbeti za dušni blagor svojih ovčic, naj bodo nemci ali slovani ? Ali bi naš Odrešenik nar marljivejši dušni pastir morda rekel, čebilbi še dan¬ danes na svetu: Pustite k meni priti slo¬ vanske in laške otroke, nemške pak o d- podite! Drugo obrekovanje, da izgojijo se v šolah nemškega šolskega društva puntarji, ki ne spoštujejo nobene postave, kaže pri naših nasprotnikih da so vsevedni, ker od 10 do 13 let starih otrocih še ne smemo pričakovati, da bi bili puntarji; zraven tega pak tudi šolskim nadzornikom ne dajejo velike hvale in časti, ker na ta način ti nadzorniki nočejo vediti, kako se po šolah puntarji gojijo ! Samo to bi še manjkalo, da bi naši nasprotniki nam hoteli reči, da sedajni odrašeni anarhisti učili so se po šolah nemškega šolskega društva, akoravno učili so se vsi ti ljudje po starih šolah, kar pak mi našim nasprotnikom nikdar ne bomo očitali. — 9 — Pa kaj hočemo, vsi ti gospodje dobro vedč, da se otroci učijo na šolah nemškega šolskega društva, kakor uči se po vsili družili javnih šolah, ljubiti cesarja, ljubiti Avstrijo, spoštovati in ubogati deržavni in duhovni gosposke, na- tanjko spolnovati postave, v kratkem rečeno, dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega, in sicer tem¬ bolj, ker bi se dala našim sovražnikom prilika zapreti te šole, če bi se kaj druzega podučevalo. Zakaj pa vendar nam se očita kaj tacega, akoravno vsi nasprotniki resnico dobro poznajo; morda po pregovoru: „Le korajžno obrekuj, če tudi ni resnica, nekaj se veuder verjame!* to bilo bi pač žalostno. Če se reče nemškemu šolskemu društvu, da je bo¬ rilno društvo, koje skriva svoje orožje proti deržavi po hinavsko, je to zelo lažnjivo očitanje. Borilno društvo naj bo, ali borilno društvo, je samo v tem oziru, da boruje se proti neresničnemu vedremu obrekovanji svojih sovraž¬ nikov, borilno društvo je proti Slovanom in Lahom, ki hočejo vse zatreti, kar je nemškega, posebno po deželah, kjer govori se več jezikov, borovalno društvo je proti tistim, ki hočejo vse, kar je nemško za duri postaviti, boruje se s tim, da tudi tam vstanovlja nemške šole, kjer nasprot¬ niki gonijo otroke nemških starišev v svoje šole. In proti temu blagemu početju je mnogo sonarodnakov posebno po planinskih deželah, nekteri nočejo se ga odeležiti, drugi pak so mu sovražni, akoravo storilo je društvo ravno v tih deželah jako mnogo dobrega. Ali je kaj tacega, bodisi pri duhovnih bodisi pri posvetnih opravičeno ? Ali se ne pravi samega sebe odirati, če pridružijo in zedinijo se s sov¬ ražniki nemškega naroda, in s timi zedinjeni borujejo se proti društvu, ki z narvečimi žertvami počne vse, kar je narodu koristno !!! in ki svojo hišo odpre brez razločka 10 — narodnosti, vsacemu, ki hoče vstopiti, da se more nem¬ ško učiti, če sam hoče, katero pak nikoga k temu ne sil i. Očitanju, da bi to društvo delalo na deržavi neva¬ ren način moramo toraj odločno vpreti se, njegovo delo¬ vanje ni skrivno, temveč javno po pravilih, katere poter- dila je višja gosposka, ni mu treba skrivati svojega delovanja deržavni gosposki, katera gotovo bi ne terpela nikakega prestopa zoper postave, ter bi gotovo ročno društvo razvezala, do česar pak do sedaj ni še imela ni- kakage uzroka, in ga gotovo tudi v prihodnje ne bo imela. Gospodje naj bodo v tem oziru prav mirni, in a prav lah¬ kim sercom prepustijo naj to nadzornost policijski gosposki. Na dalje se očita temu društvu posebno od mnogih duhovnov po planinskih deželah to, da so voditelji in družbeniki tega družtva samo liberalci, kateri nimajo sami nobene vere in so sovražniki cerkve in duhovnov. Sovraž¬ niki ? To pač ne more biti. Seveda nemški možje, ki bi darovali svoje življenje za svoj narod, ne morejo biti pri¬ jatelji tistih duhovnov, ki so se zvezali in zedinili s sov¬ ražniki nemškega naroda, ter pomagajo škodovati mu. Naj poskusijo podati tim možemprijazno svojo duhovno roko, z veseljem bo spre¬ jeta. Koliko katoliške vere ti možje imajo tega sicer ne vemo, to pak nam je znano, da gotovo ne morejo biti brez vere in cerkvi sovražniki, ker z veli mi stroški skerbijo za podučevanje vkeršanskem nauku, na tisoče katoliških molitvenih bukvic darujejo mladini, na sveti večer ji Kristove drevesca postav- jajo, t e r p o d e 1 i j o o t r o k e z toplo obleko. Ali imajo morda Slovani in Cehi boljšo vero, tisti ki so na čelu češkega šolskega društva? in nikak češki — 11 duhoven, nikak češki posvetni človek ne nasprotuje temu društvu, akoravno na svoji strani ima ravno take namene kakor naše društvo. Nasprotno češka duhovščina, koja je gotovo veri zvesta, je na čelu tega društva in pospešuje ga na vsak mogoč način. Ja češka duhovščina ljubi svoj narod iz celega serca, in kolikor dolgo derži se v meri postave, tako dolgo zasluži, da iskaže ji tudi nemški du¬ hoven in sobrat celo spoštovanje. Upor slovanskih duhovnov proti nemškemu šolskemu društvu, da se razumeti, ker ti so močno navezani na svojo narodnost, in neizrečeno ljubijo svoj jezik, ter tru¬ dijo se ta jezik kolikor mogoče razširiti. Temu početju se ne moremo zoperstaviti, samo zahtevati smemo, da pu¬ stijo nam enako pravico, kar se tiče nemškega naroda. Če pa vidijo v nemškem šolskem društvu zaderževanje svojih namenov, če nasprotnost proti temu dručtvu se na¬ pravi v besnost, v kateri se pomaga s tim, da se društvu kriva, neopravičena, nedokazana in očitno lažnjiva očitanja, predstavljajo, potem pak moram jaz, akoravno me serce boli, kot katoliški duhoven očitno reči, da taka boritev ni žlahtna, ter mora jo obsoditi vsak pravičen človek. Da bi postali po nemškem šolskem društvu slovan¬ ski otroci neumni, na to očitanje ne bom odgovoril no¬ bene besedice, ker tako neumno je, da vsak količkaj pa¬ meten človek spozna, kaj je na tem. Očitanju pak, da v deželah, kjer govori se več jezi¬ kov, od nemškega šolskega društva vstanovljene šole imele hi namen slovanske stroke optujiti svojemu lastnemu na¬ rodu in jeziku, in jih od njega odvabiti moramo se od¬ ločno zoperstaviti, ravno zato, ker izvira od pervakov, ki mislijo s tim kmetsko ljudstvo ščuvati proti nemškemu šolskemu društvu. — 12 — Če gospodje ta očitanja javno po svetu trobijo, imela bi jih sramote vender malo rudečica obliti, ker dobro vedo, da centralno vodstvo uže večkrat je sklenilo na Češkem in po družili krajih v svoje šole ne sprejemati drugih otrok, kakor otroke nemških starišev. Prav dobro vedo, da se taki otroci le izvanredno, na ponavljano p ro sinjo stari š e v sprejem a j o, in sicer le otroci taci h starišev, kinesov razijo vsega, kar je nemško, ter hočejo naučiti svoje otroke nemškega da jim potem ložje j e kruh dobiti, k e r o d p e rti s o j im n e 1 e slo¬ vanski temveč tudi nemški kraji. Gospodje prav dobro vedo, da nemško društvo nima toliko denarja in drnzih sredstev da bi moglo slovanske otroke ponemševati, ja da bi pri takem početji poslana mu darila zapravjal na način, ki se ne da opravičiti, ter bi denar samoslastno odtegnilo zvoljenemu namenil. Prav dobro vedo, da nemško šolsko društvo nima druzega na¬ mena, kakor ohraniti nemškim otrokom njihovo narodnost in njihov jezik, da nikdar ne napada slovanske stranke, temveč, da se vedno le tacih napadov mora braniti, da se postavi kot terdnjava tistim, ki hočejo vse nemško pregnati, ter vstanovljajo čisto slovanske šole, v kratkem rečeno društvo postavilo si je v nalogo v revnih občinah, kjer se govorita nemški in kak drugi jezik, na¬ pravljati in izderžavati šole, da se ohranijo otroci nemške narodnosti svojemu jeziku. In ravno zato, ker vse to dobro vedo je ni bova besnost, so njihovi napadi proti nemškemu šolskemu društvu nepravični, ja obsojenja vredni. Poglejmo pak češkega brata našega društva, „Ustredni matice skolska* nekako natanjčneje. Kako ponižno in po- — 13 terpežljivo proti namcom se imenuje to društvo od češke strani! To češko šolsko društvo, ko j e po izreku Čehov nima poguma ne s kaplico kalne vode drugo vodo kalno napraviti, to društvo vstanovilo je na Češkem po krajih, kjer stanuje večina nemcov 120 šolskih razredov z 7500 otroci, v Tropavi celo Češko gimnazijo. Star pregovor je: Kdor ni za durimi, tudi druzega tam ne išče, in ravno zato smemo terditi, da češko šolsko društvo in tudi slovensko, ki se misli vstanoviti, če bo le mogoče, sodi naše nemško šolsko društvo po svojem ko¬ pitu, ker samo je grozno želuo na meji ali granici, in po krajih kjer govorita se nemški in slovanski jezik, vse nemške otroke slavizirati. Ali očitajo pri vsem tem nemci temu društvu kedaj kaj tacega, kar govori se od slovanske strani proti nem¬ škemu šolskemu društvu po vsih slovanskih časnikih in pri vsaki javni slovesnosti? Ali nemci kedaj proti temu društvu rabijo besede: ,roparstvo ali ravbarija duš“ i. t. d. Ne v javnih zborih in tudi ne po časnikih se nemci ne boru- jejo s tacimi nevrednimi besedami proti „ Matici", ja čisto nič se proti nji ne ostavljajo, in čisto pri miru jo pustijo. Zakaj se slovanski brat ne obnaša ravno tako pošteno proti svojemu nemškemu bratu? Sovraštvo zoper nemško šolsko društvo ima verhunec v tem, da dobro vedo, Ja to društvo je terden jez nemške otroke slavizirati, pri katerem namenu je ravno to dru¬ štvo jim na poti. l.n ravno z a t o j e dolžnost v s a c e g a pri¬ jatelja nemškega jezika pospeševati bi a go¬ du š n o delovanje tega društva na vsak mogoč način, ki je po postavi dovoljen, posebno s 14 — tim, da pristopijo vsi visoko ali niskorojeni kakemu krajnemu oddelku tega društva, da se potem to društvo razširja počasi na vse kraje, tako da ne bo ga mesta ali vasi, v kateri ne bi stanovali udje imenovanega društva. Posebno pak vi moji nemški uradni bratje! Vi katoliški duhovni v planinskih deželah, kjer je še marsikdo čisto mer- zel in neobčutljiv marsikdo celo sovražljiv proti temu društvu, ker to društvo ni sov¬ ražnik vere, cerkve, ali deržave, ker če bilo društvo kaj tacegabilbi pisatelj tih ver st kot katoliški duhoven bil pervi in nar sovražnik imenovanega društva. Društvo je in obstalo bo v pospeh omikanja otrok na sercu in na duhu, otrok, koje vam je Bog izročil, po¬ sebno pak je varuh revežev Vstanovite krajne oddelke, pristopite k njim, dajte vsako leto malih par krajcarjev, tega denarja v resnici ne morete oberniti na boljši način. Posnemajte izgled mojih mnogih bratov (duhovnov) na Češkem, koji pristopili so k temu društvu, prepričani od njegovega blagega in človekoljubnega delovanja. Tudi Vi žlahtne nemške in nemško misleče gospe in gospodične in žene in deklice po mestih in na kmetih, ki ste vedno dobrotljive, ter za vsak dober namen daru¬ jete po svoji moči, podpirajte to društvo s tim, da vsta¬ novite ženske krajne oddelke tega društva, kakor obstoji uže več tacih ženskih oddelkov, podpirajte društvo s tim, da vabite tudi svoje prijateljice k pristopu v to društvo, Dobra mati nikda tam ne zaostane, kjer velja blagor nje¬ nih otrok! 15 In če na ta način žene in možje v našem krasnemAvstrijanskem cesarstvuzedinjeni donašajo društvu svoja mala darila, potem rastlo bo širokeje, cvetelo bo donašalo bo zdravih dušnih pridelkov cerkvi in deržavi v korist; in to Bog nam daj! i NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000422569 Tisk Janez Rakusclia v Celji.