Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem	UPS
Parku Term Ptujvsak torek do vključno 11. 2. 2020. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
Aktualno Destrnik • Klavrni konec Civilne iniciative za ohranitev ambulante
O Stran 2
Štajerski
Ptuj, petek, 29. novembra 2019
Letnik UOfll • št. 92 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Slovenci po izbiri
Dokumentarni film o tufcih, ki so zaživeli v Sloveniji
Ptuj • V prihodnjem letu nova zapora v centru mesta?
Milijoni evrov v Staro steklarsko
S17 glasovi za, tremi proti in šestimi vzdržanimi je mestni svet prižgal zeleno luč za začetek ureditve Stare steklarske in Vrazovega trga. Gre za eno največjih načrtovanih investicij v prihodnjih letih, kije ocenjena na približno 3,6 milijona evrov. V takem obsegu in na način, kot se načrtuje, tej investiciji najbolj glasno nasprotuje nekdanji župan Štefan Čelan. Več na strani 3.
Radio-jAktual* ■ Velika družina
Aktualno Ptuj • Tržnica ta teden še ne bo končana
O Stran 3
Podravje Zavrč • INA
napovedala zaprtje edine bencinske črpalke
O Stran 2
Kmetijstvo Podravje • Bo
ptujskemu luku sledil njegov bratranec haloški česen?
O Stran 8
Kronika Podravje • V
sedmih letih skoraj sto milijonov evrov škode zaradi poplav
O Stran 12
Foto: Črtomir Goznik
Nasilje •
»Grozil je, da bo ubil najprej otroka, nato mene in potem še sebe«
o Strani 6 in 7
V središču •
Petmilijonska podravska razprodaja slabe banke
o Strani 6 in 7
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
2 Štajerski
Aktualno
torek • 2. novembra 2019
Slovenija, Podravje • Naj stranišče 2019
Potrjena ptujska straniščna sramota
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen Slovenije je novembra na prireditvi v Kopru predstavilo rezultate letošnje enajste akcije Naj stranišče 2019. Glavni namen akcije je povečevanje ozaveščenosti javnosti o pomenu stranišč in pripravljenosti lokalnih skupnosti za boljše sanitarne pogoje nasploh.
Letos je akcija Naj stranišče Društva za kronično vnetno črevesno bolezen zajela 85 občin in 56 bencinskih servisov. Skrb vzbujajoče je, da v 44 občinah, ki so jih obiskali, javnega stranišča nimajo. Na lestvici mest, ki imajo javna stranišča, je skupna ocena za MO Ptuj po ocenjevalnih kriterijih 3,47, kar jo je uvrstilo na lestvici obiskanih občin na 35. od 38 mest. MO Ptuj vztrajno pada na lestvici, še lani je bila 32. Komisija je letos lahko ocenila le javno stranišče na Zadružnem trgu, ker je bilo javno stranišče v Slomškovi zaradi projekta tržnice ukinjeno. Na dan ocenjevanja je bilo stranišče, ki je namenjeno invalidom, zaklenjeno. Informacije o tem, kje bi lahko prejeli ključ, pa niso nikjer zasledili.
V MO Ptuj naj bi se stanje glede javnih stranišč sicer izboljšalo po zaključku investicije na tržnici, a to še ne pomeni, da se bodo razmere bistveno izboljšale, saj mesto še nima pravega odgovora o ureditvi javnih stranišč na ptujski avtobusni postaji. Problematika je stara dobro desetletje, a nič ne kaže, da bodo odgovorni (mesto in Arriva) že v kratkem postregli z rešitvijo. Pogovori sicer že nekaj časa potekajo. Problem pa je denar, koliko bo kdo prispeval, da mesto ne bo več med tistimi, ki si ne prizadeva za izboljšanje sanitarnih pogojev, še posebej pa na logistično pomembnih lokacijah.
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj je v akciji Naj stranišče 2019 zasedla 35. mesto. Za javno stranišče na avtobusni postaji (na fotografiji) rešitev še vedno iščejo.
Letos je v akciji Naj stranišče slavila MO Ljubljana, najslabše pa so se odrezali v Laškem. Med sanitarijami bencinskih servisov pa izstopa bencinski servis Grabonoše, smer Maribor, najslabši pa je Petrolov bencinski servis Mokrice v smeri Ljubljana.
Dostopnost do javnih stranišč je še posebej pomembna za bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), teh je v Sloveniji okrog 7.500, ki morajo zaradi narave svoje bolezni pogosto na blato. Akcija Naj stranišče tako opozarja na težave, ki jih imajo bolniki s KVČB, pa tudi drugi invalidi. Želja Društva za kronično vnetno bolezen je, da bi imele javna stranišča vse občine v Sloveniji, da bi ta bila lepo urejena in vzdrževana. V vseh občinah pa naj bi uredili tudi stranišča, ki bi bila izključno namenjena invalidnim osebam. MG
Destrnik • Klavrni konec Civilne iniciative za ohranitev ambulante
Na zadnji sestanek prišla le še dva člana iniciative ...
»Drugega razširjenega rednega sestanka Civilne iniciative za ohranitev kakovostne ambulante družinske medicine na Destrniku sta se poleg mene udeležila samo še dva člana, opravičili so se štirje, vabilu sta se odzvala tudi dva svetnika. Čeprav smo imeli na dnevnem redu pomembne točke, je bilo jasno, da tako nima smisla nadaljevati, zato smo civilno iniciativo razpustili, o tem pa obvestili destrniškega župana,« pojasnjuje njen predsednik Viktor Pilinger.
BtSEZ?^

rjop.
ClATrv,
Viktor Pilinger je v Civilni iniciativi ostal skoraj sam, zato je razpadla.
»Na dnevnem redu smo sicer imeli kar nekaj pomembnih tem, med drugim o razlogih za vse pogostejše primere, ko je ambulanta zaprta tudi po več dni skupaj in ki so po mnenju Cl neupravičeni, pa o konkretnih primerih reševanja pisnih pritožb, začetku upravnega nadzora ministrstva za zdravje in pisnih prijavah inšpektoratu za delo o množičnih kršitvah delovno pravne zakonodaje pri zaposlovanju medicinskega osebja v ambulanti. Pogovoriti bi se morali tudi o popolnem neodzivanju na aktualne dogodke v zvezi z Ambulanto Mršnik na Destrniku s strani pristojnega občinskega odbora za družbene dejavnosti, pod katerega spada tudi področje zdravstva v občini; menim, da bi moral župan Franc Pukšič čim prej razrešiti vsaj predsednico odbora Elizabeto Fras, morda pa tudi ostale člane, saj so osebno odgovorni za nedelo
znotraj izvoljene občinske oblasti; nenazadnje so za seje v odboru plačani iz občinskega proračuna.«
Novega predsednika CI ni bilo niti blizu
Pilinger pravi, da bi na sestanku morali izvoliti tudi novo vodstvo CI, saj je nameraval z mesta predsednika odstopiti. Član, ki je pred tem že obljubil, da bo po njegovem odstopu prevzel vodenje, pa na sejo ni prišel, niti se ni opravičil. »Ne bom polemiziral, zakaj je tako, civilna iniciativa je vsekakor končala svoje poslanstvom, upam, da bo občini čim prej uspelo rešiti težave z ambulanto v prid občanov oziroma pacientov.«
Župan Pukšič se CI zahvaljuje za opravljeno delo: »Kolikor vem, je Pilinger predlagal, da bi namesto njega CI vodil nekdo drug, saj da bo sam odstopil iz osebnih razlo-
gov, vendar ni bil nihče pripravljen prevzeti, zato se je CI pač razpustila. Dejstvo pa je, da je v kratkem času naredila veliko. Vse inštitucije, ki so v državi kakorkoli povezane z zdravstvom, so po njeni zaslugi seznanjene s problemom splošne ambulante na Destrniku, zdaj so one na potezi.«
Pukšič: »Zdravstvena zavarovalnica lahko od Mršnika zahteva pol milijona evrov!«
Pukšič ob povedanem še zatrjuje: »Zdravstvena zavarovalnica lahko za čas, ko Mršnik ni izpolnjeval pogojev za koncesionarja, od njega zahteva vračilo denarja, ki mu ga je kljub temu izplačala; gre za približno pol milijona evrov, ministrstvo za zdravje pa lahko zoper njega ukrepa zaradi ničnosti
Foto: MZ in SM
podaljšane koncesije. Vse je zdaj torej na strani teh inštitucij. Občina v zvezi z ambulanto in zdravnikom redno komunicira z ministrstvom, prihodnji teden naj bi se sestal z ministrom, potem pa se bomo skupaj odločili, kako naprej.«
Spomnimo, da naj bi nosilec koncesije v Ambulanti Mršnik na Destrniku Franc Mršnik kot specialist psihiatrije in ne družinske medicine nekaj časa dejavnost opravljal brez ustrezne licence ter s tem kršil pogodbo o koncesiji. Župan Franc Pukšič se je zaradi Mršniko-vih kršitev koncesijske pogodbe takoj podal v akcijo za odvzem koncesije, a se je izkazalo, da ti postopki ne bodo tako enostavni. Afera Ambulanta Mršnik je že tako razdeljeni Destrnik še bolj razklala, saj tudi na njenih plečih teče politično obračunavanje med starim in novim občinskim vodstvom.
Senka Dreu
Zavrč • Obeta se zaprtje bencinske črpalke
Kmalu brez bencinske, bankomat in pošto bodo »rešili«
Predvideno zaprtje bencinske črpalke ni nič kaj prijetna novica za občane Zavrča. Od aprila naprej se bodo po gorivo morali odpraviti v sosednjo Hrvaško ali se zapeljati vse do Stojncev. Še neugodnejše posledice zaprtja pa lahko imajo Zavrčani, če v občini ne bodo našli rešitev za poštne in bančne storitve.
Na občini se zavedajo, da bo uresničitev napovedi o zaprtju zaznamovala krajane, saj gre za edino bencinsko črpalko v Zavrču. Župan Slavko Pravdič, ki še vedno upa, da odločitev ni dokončna, je dejal: „Na poslovne odločitve podjetja INA žal ne morem vplivati, lahko pa povem, da obžalujem njihovo odločitev, saj sem pričakoval drugačne, konkretne in drznej-še poslovne korake vodstva." Iz družbe INA Slovenija so nam sporočili, da bo do zaprtja bencinske črpalke prišlo predvidoma konec marca 2020.
Bencinsko črpalko bodo zaprli zaradi premajhnega prometa. Inja Anz je v imenu družbe pojasnila: »Zaradi slabega pretoka prometa na maloprodajnem mestu Zavrč in brez kazalnikov v prihodnje, da bi se tak
trend lahko spremenil, je družba INA Slovenija na osnovi opravljenih analiz sprejela poslovno odločitev o zapiranju lokacije.« Pravdič je te argumente zavrnil: »Ne morem se nikakor strinjati z njimi, da je zaprtje bencinskega servisa upravičeno, saj po moje niso storili dovolj, da bi bil njihov servis dobičkonosen ali da vsaj ne bi delal izgube.«
Zavrčani se bodo od aprila naprej primorani peljati v dobrih 7 km oddaljene Stojnce, ali pa se bodo podali čez mejo. Posledice pa so lahko še slabše. Kot je znano, bencinski servis kot pogodbenik namreč nudi poštne storitve, v njegovih prostorih pa je tudi edini bankomat v občini. O usodi poštnih in bančnih storitev na tej lokaciji je Anzijeva povedala: „Poštne
storitve in uporaba bankomata na lokaciji ne bodo več mogoči. Odločitev o morebitni selitvi lokacije bankomata in poštnih storitev pa je odvisna od njihovih lastnikov."
Na pomoč prihitel Tuš
Na občini že iščejo rešitve. „Po-šta bi se v primeru zaprtja predvidoma preselila na lokacijo trgovine Tuš, kjer je bila že prej. Ta lokacija je tudi edina logična izbira, saj je v samem centru občine in tako tudi lažje dostopna vsem občanom. Po besedah vodstva trgovine Tuš Halo-žanka so na pošto Slovenije že podali namero o vzpostavitvi pošte v njihovih prostorih in dogovori v tej smeri potekajo," je pojasnil župan. Tudi na bankomat niso pozabili. Četudi Ina ne zapre bencinske črpalke, bo kmalu postavljen novi bančni avtomat NKBM, in sicer najverjetneje na lokaciji v samem centru občine Zavrč pri trgovini Tuš. Podjetja svoje odločitve sprejemajo na podlagi zaslužka oz. dobičkov. Žal njihove odločitve v odročnejših krajih prinašajo negativne učinke, ki jih čutijo predvsem prebivalci.
Karmen Grnjak
petek • 29. novembra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Rošadiranje v svetu Doma upokojencev
Ojsterškova (zaenkrat) prekrižala strankarske računice
Sveti zavodov imajo pri delovanju in nadzoru posameznega zavoda zelo veliko vlogo. Čeprav marsikje to ni plačano delo, je interes predvsem med političnimi strankami za obvladovanje in vplivanje na ta način velik. Brez dvoma je to tudi razlog, da so se ob informacijah o morebitnem odstopu Rozi-ke Ojsteršek iz sveta Doma upokojencev takoj pojavile prve »računice«, kdo bi jo lahko nasledil ...
M
■fll
Rozika Ojsteršek
Dom upokojencev Ptuj sestavlja svet, v katerem je devet članov. Imenovani so bili aprila 2017, a se je v tem času sestava precej spremenila. Pet predstavnikov v svetu ima ustanovitelj, torej država, dva glasova imajo zaposleni (izbrani med vsemi petimi enotami) ter po enega predstavnika lokalna skupnost in stanovalci. Kar nekaj časa je svet deloval v okrnjeni sestavi. Zadnji mesec končno delujejo v polni sestavi, a so se že pojavila ugibanja, da se obeta nova sprememba. Odstopno izjavo naj bi januarjem 2020 podala Rozika Ojsteršek, ki kot predstavnica lokalne skupnosti s svojim načinom delovanja dviguje veliko prahu.
„Res je, da sem nameravala odstopiti, izključno iz osebnih, zdravstvenih razlogov. Vendar za zdaj ostajam kot predstavnica lokalne skupnosti, čeprav ni lahko, saj so interesi takšni in drugačni. V zadnjih mesecih se je ugibalo tudi o tem, kdo je lokalna skupnost, ali zastopam le ptujsko občino ali celotno Spodnje Podravje. Ne glede na vse ostajam v svetu zavoda, saj menim, da imamo veliko dela še pred seboj. Tudi v prihodnje bom glasno opozarjala na težave, ki jih opažam," je povedala Ojsterškova, ki je v svetu Doma upokojencev Ptuj sedela že v času prejšnjega vodstva.
V tem mandatu pa je bila velikokrat deležna kritik, da podaja nekon-struktivne pripombe in neosnovane obtožbe na račun aktualnega vodstva doma.
Čeprav so po naših informacijah v ozadju že potekala dogovarjanja o tem, kdo naj bo novi predstavnik v svetu zavoda, Ojsterškova torej do nadaljnjega ostaja ena izmed članic sveta zavoda.
Dzenana Kmetec
Slovenija • Aneks št. 3 za poslovanje bolnišnic
Krajših čakalnih dob ni pričakovati ...
Novembra je Vlada RS sprejela aneks št. 3 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019, s katerim zdravstveno ministrstvo tik pred koncem leta zagotavlja plačilo za izvedbo večjega obsega določenih programov.
S sprejetjem omenjenega aneksa se obseg izbranih specialistično--ambulantnih dejavnosti z dosedanjih 5 % možnega preseganja programa nadomesti s plačilom preseganja do 15 %. Vključenih je več (a ne vse) specialističnih dejavnosti: urologija, internistika, otorinolaringologija, rehabilitacija, alergologija, kardiologija in vaskularna medicina, pedia-trija, gastroenterologija, klinična genetika, pulmologija, ginekologija, maksilofacialna kirurgija, psihiatrija, obravnava bolezni dojk, nevrolo-gija, ortopedija, tireologija ... Zajete so tudi operacije na ožilju in kile, endoproteza kolka, gležnja in kolena, ortopedska operacija rame, ar-troskopska operacija, operacije hrbtenice, žolčnih kamnov ... Gre za velik nabor bolnišničnih storitev, ki bodo dodatno plačane, vendar le ob ob realizaciji nad 105 %.
Čeprav je bil aneks sprejet zelo pozno, so v ptujski bolnišnici zadovoljni. Direktorica Anica Užmah pravi: „Dejstvo je, da je aneks prišel prepozno, dejansko je bil čistopis objavljen šele novembra. Kjer že presegamo plan nad 105 %, bomo zdaj to vsaj dobili plačano. Potrudili pa se bomo tudi na ostalih področjih, kjer bo to možno. Na vseh seveda ne bo šlo." Kot poudarja direktorica, je največ možnosti na radiologiji, kjer pa je težava v tem, da ni dolgih čakalnih dob.
Finančni učinek aneksa 3 je na nivoju države za leto 2019 ocenjen na 10 milijonov evrov.
Dzenana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • V prihodnjem letu nova zapora v centru mesta?
Skoraj štiri milijone evrov v Staro steklarsko in Vrazov trg
S17 glasovi za, tremi proti in šestimi vzdržanimi je mestni svet prižgal zeleno luč za začetek ureditve Stare steklarske in Vrazovega trga. Gre za eno največjih načrtovanih investicij v prihodnjih letih, ki je ocenjena na približno 3,6 milijona evrov. V takem obsegu in na način, kot se načrtuje, tej investiciji najbolj glasno nasprotuje nekdanji župan Štefan Čelan.
Županja Mestne občine Ptuj Nu-ška Gajšek je pred kratkim razkrila, da namerava mestnemu svetu predlagati, naj denar, ki ga lahko še počrpa iz Celostnih teritorialnih naložb (CTN), nameni za obnovo Stare steklarske in okolice. Namesto urejanja Zelenikove ulice in Ulice heroja Lacka, kot je to načrtoval prejšnji župan Miran Senčar, se ji zdi ureditev omenjenega območja v dani situaciji bolj smiselna. Prepričana je, da strogi center v tem delu Ptuja nove zapore ne bi prenesel, upoštevajoč dejstvo, kako dolgo se je obnavljala mestna tržnica.
S temi argumenti je seznanila tudi mestni svet, a Čelana ni prepričala. Meni namreč, da je bil projekt, ki so ga pripravili v času, ko je vodil občino, in za katerega so odšteli 280.000 evrov, primernejši: „Prostor bi bil namenjen za delo in druženje približno 300 mladih iz Slovenije in tujine, s kampu-som. Predlagana rešitev je zame slab kompromis. Po naravi nisem malenkosten človek, kurnikov ne podpiram rad, če imamo možnost zgraditi kaj velikega," je vztrajal.
Gajškova je spomnila na odločbo gradbenega inšpektorata, da je stavbo Stare steklarske treba urediti. Pa tudi, da so željo po projektu v takšni obliki, kot je sedaj, izrazili tisti, ki v Stari steklarski delujejo. Pomagali naj bi pisati tudi projektno nalogo, na podlagi katere zdaj načrtujejo projekt. »Oni si niso želeli projekta, ki je bil pripravljen prej,« je dejala Gajškova. Izpostavila je tudi tisto, kar so izrazili odbori: problem arheologije in posledično cene zaradi varstva kulturne dediščine: „Pogoji se samo pišejo, nikoli pa nihče za nič ne odgovarja, tudi če kaj narobe napišejo, se izkaže kot ne najučinkovitejša rešitev, zaradi katere imamo finančno škodo."
Gorazd Orešek je v času prejšnjega mandata, ko je bil podžupan, soglašal z obnovo drugega dela mesta z denarjem za obnovo mestnih jeder iz CTN (Zelenikove ulice in Ulice heroja Lacka). Še vedno meni, da ga je treba obnoviti zaradi povpraševanja investitorjev, ki bi tam želeli delovati, a se mu zdi tudi obnova Stare steklarske skupaj z Vrazovim trgom in okoliškimi ulicami smiselna: „Podpiram tak projekt, če bo dejansko obnovljeno vse, kar je navedeno. Ne želim pa si, da bi se obrnil v drugo smer, da bi se na koncu spet odprl še en projekt, kot je dominikanski samostan, ki je še zdaj nezaključen. Upam, da bo obnova parterja kakovostna."
Občina naj bi v treh letih zagotovila milijon evrov
Obnova Stare steklarske skupaj z Vrazovim trgom, predvidoma pa tudi Šalamunovo in Jadransko ulico, je ocenjena na 3,6 milijona evrov. Občina naj bi v naslednjih treh letih prispevala nekaj manj kot
Skupaj bodo obnovili 2.300 kvadratnih metrov površin; zunanjih in notranjih.
milijon evrov, država okoli pol milijona, ostali denar pa si obetajo iz evropskih sredstev CTN. V tem letu naj bi ptujska občina za ta projekt zagotovila zanemarljiv delež (nekaj več kot 5000 evrov), glavnino sredstev (od skupaj 26 %, kolikor naj bi financirali), pa v letih 2020, 2021 in 2022.
Z deli naj bi zaključili leta 2022, urediti pa nameravajo okoli 2300
kvadratnih metrov obnovljenih zunanjih in notranjih površin, vključno z ulicami in trgom.
Proti projektu v predlagani obliki so glasovali Marjan Bezjak, Štefan Čelan in Miha Požgai, šest svetnikov je bilo vzdržanih, 17 glasov za pa je bilo dovolj, da je investicijski dokument potrjen in da se projekt nadaljuje.
Dzenana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Tržnica ta teden še ne bo končana
Ulico pri ribarnici bodo urejali prihodnje leto
Jutri, v soboto, 30. novembra, poteče pogodbeni rok za ureditev mestne tržnice, Slomškove in Miklošičeve ulice. A vsa dela do roka ne bodo končana, so sporočili iz ptujske Mestne hiše.
Izvajalca čaka še dokončanje Slomškove ulice (pri Roziki), montaža ograj in obdelava fasad objektov ob gradbišču. Ta dela bodo predvidoma izvedli do sredine decembra. Urejanje zaledne ulice med ribarnico Delfin in nekdanjo trgovino Peko načrtujejo za prihodnje leto. Zamenjali bodo tlake, sedaj so položeni prodniki oziroma tako imenovane mačje glave. Sanirali bodo tudi oporni zid.
Dela na tržnici ter obeh ulicah so vključevala arheološke raziskave, zamenjavo celotne komu-
nalne infrastrukture, tlakovanje, gradnjo opornega zidu neposredno pod cerkvijo sv. Jurija ter
objekta, v katerem bodo javne sanitarije, gostinski in trgovski lokal. Vrednost investicije je 5,7
Foto: Črtomir Goznik
Avgusta lani so ob sklenitvi gradbene pogodbe optimistično načrtovali, da bi bil projekt končan v sedmih mesecih. Sedaj je v središču Ptuja gradbišče že 15 mesecev, pa dela še niso pri koncu.
milijona evrov, Mestna občina Ptuj je zanjo pridobila evropska sredstva iz programa Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Gradbeni stroji v središču Ptuja so se zagnali lani v začetku septembra, celotno končanje projekta je glede na informacije iz Mestne hiše predvideno v prihodnjem letu.
Za sredo, 4. decembra, predvidevajo prevzem del (z izjemo tistih, ki še niso končana). Isti dan namerava občina na Upravno enoto Ptuj oddati popolno vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja.
MZ
4 Štajerski
Podravje
petek • 29. novembra 2019
Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Ob občinskem prazniku z županjo Darjo Vudler
Ponosna, da je »Andrašovcev« vedno več
Med največje dosežke letošnjega leta Vudlerjeva šteje sprejetje dolgo pričakovanega občinskega prostorskega načrta, v prihodnjem letu pa meni, da bo to začetek gradnje kolesarke in priprava na prenovo regionalne ceste juršinci-Cerkvenjak
Največja letošnja občinska investicija je bila nedvomno nakup gasilskega vozila za Prostovoljno gasilsko društvo Vitomarci v višini 115.000 evrov, pravkar pa zaključu-
jejo 50.000 evrov vreden projekt E(t)noteka, za katerega so pridobili sredstva preko Lasa in s katerim so obenem rešili tudi problem zamakanja v kleti občinske stavbe.
V okviru projekta bodo kletni prostori sanirani, dobili pa bodo tudi novo vsebino - protokolarni prostor ter prostor za vinsko-kulinarič-no druženje in kulturne prireditve.
»Kot velik dosežek štejem tudi sprejetje občinskega prostorskega načrta, na katerega smo sicer dol-
go čakali, a se zelo trmasto pogajali in vztrajali tako pri individualnih kot poslovnih predlogih; vsem nismo mogli ustreči, zelo veliko predlogov pa je slednjič šlo uspešno skozi vso proceduro,« je zadovoljna andraška županja Darja Vudler. Za 40.000 evrov jim je uspelo ob-
noviti 350 metrov ceste v Ostra-govi, za katero pravi županja, da je bila najbrž ena najslabših cest v občini, ki pa dolgo ni prišla na vrsto, ker pač ni bila povezovalna. »Ker vidimo prihodnost območja Ostra-gove kot izrazito turističnega, tam sta vinotoč in kmečki turizem, načrtujemo postavitev razglednega stolpa, mimo bo tekla tudi kolesarka, je bilo zdaj nujno, da smo za številne pohodnike uredili cesto. Kolesarko, po naši občini bo tekla od Cerkvenjaka prek Čagone in Drbetincev do Trnovske vasi v dolžini treh kilometrov, projektiramo, z odkupi zemljišč ali služnostmi ne pričakujemo težav. Če bo vse po načrtih, se bo prihodnje leto gradnja začela, naša občina pa bo zanjo pridobila pol milijona evrov evropskega denarja, kar je ogromno za sicer milijonski občinski proračun.«
Z direkcijo za ceste so podpisali sporazum za obnovo 2,3 kilometra regionalne ceste Juršinci-Cerkve-njak. Projekt je ocenjen na tri milijone evrov, izvajali pa ga bodo v treh fazah. »Cesta bo v celoti
prenovljena in nekoliko razširjena, pod šolo bomo dobili tudi krožišče. Finančna soudeležba občine bo stala okrog 300.000 evrov, iz katerih bomo plačali za javno razsvetljavo in izgradnjo pločnikov. Prva faza se začne prihodnje leto z izbiro izvajalca, fizični začetek prenove pa v letu 2012.«
Na vrsti je še zadnja faza izgradnje kanalizacije, za leto 2020 pa imajo že tudi podpisano Lasovo odločbo za ureditev Športnega parka Vitomarci. V njem bodo igrala, street workout oziroma trening z lastno težo na prostem, obnovili bodo obstoječe igrišče, ob njem uredili novo slačilnico ...
Vudlerjeva pa je še posebej ponosna, da število prebivalcev v občini narašča; lani jih je bilo 60 več kot v letu poprej, ker je za kraje, iz katerih so se ljudje v preteklosti množično izseljevali, še kako spodbudno. »Vse, kar počnemo, ne bi imelo smisla, če tega ne bi delali za ljudi. Zato je res super, da nas je vse več.«
Senka Dreu
Spoštovane občanke in občani!
Vljudno vas vabim na osrednjo proslavo ob 21. občinskem prazniku Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki bo v soboto, 30. novembra 2019, ob 18. uri, v telovadnici POŠ Vitomarci.
Po proslavi sledi še pogostitev v družbi Ansambla Štajerski zvoki.
Veselim se srečanja z vami.
Županja Daija Vudler
»Oddahnili smo si, ko smo pod streho spravili občinski prostorski načrt.«
Foto: SD
Cirkulane • Cestna infrastruktura
Preteča plazova v Gradiščih in Paradižu
V občini Cirkulane so se nedavno veselili pomembne pridobitve; v Gruškovcu so obnovili dobra dva kilometra dolg cestni odsek, naložba pa je veljala okoli 320.000 evrov.
Vendar to niso edini metri novega asfalta v občini. Gradbišč na cestah je bilo letos kar nekaj. Obnovili so še štiri cestne odseke in ob nevarnih brežinah namestili jeklene varnostne ograje. Za modernizacijo 420 metrov ceste Po-horje-Pristava je občina namenila 85.000 evrov. Cesto so asfaltirali, na dolžini 108 metrov so zgradili pilotno steno. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, izvajalca na projektu sta dva (Asfalti in Geodrill). Ista izvajalca sta prevzela tudi delo na cesti v Bre-zovcu, ker nameravajo obnoviti
250-metrski odsek. Predvideni sta zamenjava zgornjega ustroja in stabilizacija brežine s 17-metrskim opornim zidom. Vrednost projekta je 53.500 evrov.
V poletnih mesecih so se izvajala tudi dela na cestah v Slatini (350 m) in Pohorju (170 m). Obe cesti sta bili doslej makadamski, letos sta dobili asfaltno prevleko, prav tako so uredili odvodnja-vanje. Za cesto Slatina je občina odštela 37.000, za cesto Pohorje pa 18.000 evrov. Na prvi je dela izvajalo podjetje Asfalti, na drugi pa GMW.

Sanacija plazu v Gradiščih je ocenjena na 800.000 evrov. Fotografija je ilustrativna.
Plaz bi lahko povzročil nepopravljivo škodo
Po besedah županje Antonije Žumbar imajo v cirkulanski občini še en velik žulj. Zelo so zaskrbljeni zaradi plazenja pobočja v Gradiščih, ki ga s spodnje strani najeda še reka Drava. „Niti pomisliti ne upam, kaj se lahko zgodi, če bi se ta plaz sprožil. Zagotovo bi utrgal cesto, v enem delu bi se lahko približal stanovanjskim hišam. Če odnese cesto, bodo ljudje s tistega dela od Cirkulan odrezani. Nujno bo izvesti sanacijo, ki bo zahtevala obsežen finančni vložek. Tega bremena občina sama ne bo zmogla, zato pričakujemo pomoč države. Cesta se na nekaterih odsekih že pogreza, gre pa za povezavo med občinama Cirkulane in Videm (Gradišča, Dravci, Soviče). Glede na to, da je pobočje hriba nad reko Dravo, bo pilotiranje in utrjevanje brežine zelo zahtevno. Občina je naročila in plačala izdelavo projektov, sanacije pa sami brez finančne pomoči države nismo sposobni izvesti. Projekt je namreč ocenjen na 800.000 evrov," je pojasnila županja in dodala, da je kritično tudi območje plazu v Paradižu, kjer so na cesti že prav tako vidne udrtine. Projekta za sanacijo tega plazu še nimajo izdelanega, po grobi oceni bi bila cena posega okoli 400.000 evrov.
Mojca Zemljarič
Sveti Tomaž • Svetnikom novi prenosniki za skoraj 4.600 evrov
Stroški naj bi se povrnili najkasneje v dveh letih
Tomaževski svetniki so doživeli modernizacijo. Tamkajšnja občina je namreč za občinski svet nabavila osem prenosnih računalnikov, zanje pa skupaj odštela nekaj manj kot 4.600 evrov.
Tako kot drugod po občinah bodo tudi tomaževski svetniki namesto po papirnatem gradivu odslej brskali po prenosnikih. »Nabavili smo osem prenosnih računalnikov Notebook HP s torbami v skupni vrednosti 4.577 evrov. Dodatno je naložen brezplačni pisarniški paket Libre Office. Gradivo bom pošiljali po e-pošti,« so pojasnili v občinski upravi, kjer so sicer prepričani, da bodo z elektronsko različico prihranili tako pri času in delu zaposlenih kakor tudi pri papirju, tiskanju, poštnih storitvah: »Vsekakor stroški niso
zanemarljivi. Gradivo je bilo treba najprej natisniti oz. fotokopirati, skompletirati, odpremiti v kuverte in odnesti na pošto. Pri tem je bila poraba papirja odvisna od količine gradiva, poraba tonerja za tiskanje, obraba tiskalnika, ki ga je treba po določeni količini fotokopij servisirati, kuverte in poštnina. Za vse skupaj je bilo potrebno kar nekaj ur dragocenega časa, ki je spet odvisen od količine gradiva. Glede na dejstva, da bodo stroški vsekakor nižji, je bila že kar nekaj časa želja svetnikov, da se nabavijo prenosni računalniki. Sredstva so bila zago-
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
tovljena z rebalansom proračuna za leto 2019, ki se bodo v dobrem letu oz. najpozneje v dveh letih zagotovo povrnila.«
Monika Horvat
Tako so svetniki na zadnji seji še brskali po papirnatem gradivu, odslej bodo uporabljali računalnike.
Foto: MZ
Foto: MH
petek • 29. novembra 2019
Gospodarstvo
Štajerski	5
Ormoško • Letošnja zima v občinskih proračunih
Za zimsko službo 300.000 evrov
Za izvajanje zimske službe so vse tri ormoške občine (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) v lanski sezoni porabile slabih 155.000 evrov, za letošnjo načrtujejo približno dvakrat več, slabih 300.000 evrov.
Foto: sta/M24
Lanska zima je bila za vse tri občinske proračune mila. Ormoška občina je za izvajanje zimske službe porabila nekaj manj kot 93.000 evrov, kar je precej manj kot sezono pred tem, ko so zaradi preobilnih padavin zagotavljali celo dodaten denar. Letos planirajo približno dvakrat več kot v lanski sezoni, okoli 195.000 evrov. Za prevoznost javnih poti v posameznih krajevnih skupnostih v Ormožu bodo skrbeli različni izvajalci, izbrani na javnem naročilu. V KS Ivanjkovci bo zimsko službo tudi to sezono izvajal Rajko Bukovec, s tremi plužnimi enotami in tremi delavci, na javnih poteh v KS Miklavž pri Ormožu Cestno podjetje Ptuj z dvema plužnima enotama in delavcema, na Kogu GMW iz Radencev z dvema plužnima enotama in delavcema ter na javnih poteh v KS Podgorci in KS Velika Nedelja tudi letos Grad trgo iz Savcev.
Za izvajanje zimske službe na javnih poteh v KS Ormož pa bo skrbelo Komunalno podjetje Ormož. Ormoška komunala pa je bila na javnem razpisu izbrana tudi za čiščenje na lokalnih cestah in drugih prometnih površinah, medtem ko bo režijski obrat poskrbel za čiščenje pločnikov v mestu, izjema je le Ljutomerska cesta, ki jo čisti komunala.
Komunala bo plužila tudi lokalne ceste v občini Sveti Tomaž, medtem ko je bilo za javne poti v tomaževski občini izbrano domače podjetje Grad trgo iz Savcev. Občina je v lanski mili sezoni porabila slabih 44.000 evrov, za letošnjo so zagotovili okoli 77.800 evrov.
Plužne enote ormoške komunale pa bodo v celoti izvajale zimsko službo v občini Središče ob Dravi. Središko občino je zimska služba lani stala nekaj manj kot 17.700 evrov, letos planirajo 27.000 evrov. MH
Na ceste, ko zapade 10 cm snega
Kot je povedala Lidija Zorjan iz Komunalnega podjetja Ormož, so na zimsko sezono pripravljeni. Na voljo imajo več plužnih enot, čiščenje pločnikov pa izvajajo tudi ročno. Za izvedbo zimske službe imajo zaposlenih 30 delavcev. V skladišču podjetja so za posipanje cest ob začetku zime pripravili 250 ton soli in 50 m3 agregata.
»Vsako akcijo na lokalnih cestah, mestnih in primestnih cestah ter pločnikih mora odobriti pristojna oseba na občini Ormož, na javnih poteh pa predstavniki krajevnih skupnosti. Pluženje je treba začeti, ko na cestiščih in pločnikih zapade 10 cm snega. Pri pluženju moramo v skladu z odlokom o zimski službi v Občini Ormož upoštevati naslednji vrstni red: prva prioriteta so lokalne ceste in javne poti, po katerih potekajo šolske avtobusne proge in avtobusna postaja v Ormožu; potem preostale lokalne ceste, pomembnejše javne poti, avtobusna postajališča in pomembnejša javna parkirišča in nazadnje druge javne poti in javne površine ter parkirišča.«
Kidričevo • Talum že čuti žulje avtomobilske industrije
Letos pod začrtanim planom, naslednje leto zniževanje stroškov
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, ki na ravni skupine zaposluje 1.500 sodelavcev, je pojasnil, da rezultat za leto 2019 ne bo takšen, kot so si ga zastavili. Manjši bo obseg fizičnega obsega prodaje, prihodki pa za okoli 20 milijonov nižji od lanskih. Kljub temu bodo poslovanje končali v zelenih številkah. Predvidoma bodo pridelali milijon evrov dobička iz poslovanja.
„Na trgu je prisoten trend ohlajanja. To se v zadnjem kvartalu letošnjega leta kaže v znižanem obsegu naročil, določene projekte tako premikamo v leto 2020. Lanski prihodki so znašali 360 milijonov evrov, letošnji bodo 20 milijonov nižji. Delno je to posledica manjšega obsega proizvodnje in prodaje, delno pa tudi velikega pritiska na cene. Borzna cena aluminija je relativno nizka, v tem trenutku 1.750 dolarjev. Cena, kakršna je, je rezultat presežka ponudbe nad povpraševanjem. Pred tem, da so se razmere v gospodarstvu zaostrile, si ne moremo zatiskati oči. Ni pa situacija takšna, da bi bilo potrebno dramatiziranje. Upad se najbolj kaže na področju avtomobilske industrije. Proizvodnja, vezana na farmacevtsko, prehrambno in kozmetično industrijo ter strojegradnjo, za zdaj upada naročil ne čuti. Delno in vezano na določene panoge, ohlajanje čutimo. Zmanjšanemu obsegu proizvodnje in prihodkov smo prilagodili poslovanje. Končali smo investicijske aktivnosti," je povedal prvi mož Taluma Drobnič. Dodal je, da so bili načrti za letošnje leto bolj ambiciozni, a trg je naredil svoje. „Prihodki bodo nižji od načrtovanih, kljub temu bomo iz poslovanja pridelali milijon evrov dobička. V situaciji, kakršna je, takšen rezultat še vedno ocenjujemo kot dober."
Konzervativne napovedi za poslovanje v 2020
Drobnič poudarja, da bo leto 2020 zelo zahtevno. „Ocenjuje-mo, da se bo trend ohlajanja gospodarske aktivnosti nadaljeval. Zato smo pri napovedih poslovanja nekoliko bolj konzervativni.
„Prihodnje leto bomo prvič v zgodovini Taluma proizvedli več recikliranega aluminija kot elektroliznega. Iz peči bo predvidoma priteklo 60.000 ton primarnega aluminija, 75.000 ton ga bomo pridobili z reciklažo," je dejal predsednik uprave družbe Marko Drobnič.
Manj donosne programe krčijo,
1	»v	• • •
donosnejse razvijajo
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič za prihodnje leto napoveduje še dodatno znižanje prihodkov: za deset milijonov evrov (na 330 milijonov evrov). „Kljub padanju prihodkov je treba na drugi strani pogledati še rezultate, ki kažejo na rast dobička, donosnosti in produktivnosti. Intenzivno rastemo na področjih z višjo dodano vrednostjo (rondelice, ulitki, uparjalniki). Ukinili smo programa zlitin, kjer je bila dodana vrednost najnižja. Manj donosne programe smo zamenjali z donosnejšimi. Cilj je, da bi v letu 2020 kljub nižjim prihodkom poslovali s približno enakim dobičkom, kot bo letošnji. To pomeni, da nas na optimizaciji procesov čaka veliko dela."
Pričakujemo nižji obseg prodaje, okoli 135.000 ton, letos bomo prodajo končali pri 140.000 tonah. Pri obstoječi borzni ceni aluminija računamo na deset milijonov evrov manj prihodkov, okrog 330 milijonov evrov. Zmanjšali bomo obseg proizvodnje primarnega aluminija (elektroliza). V letu 2020 bomo prvič v zgodovini podjetja več aluminija predelali (reciklirali, pretopili) kot na novo proizvedli Primarnega aluminija bomo proi zvedli 60.000 ton, sekundarnega, predelanega 75.000 ton. Posvetili se bomo optimizaciji procesov, produktivnosti, racionalizaciji na področjih stroškov materiala in storitev. Pri stroških dela bomo sledili noveli zakona, ki je vezana na minimalno plačo. Sicer pa v stroške dela v letu 2020 nimamo namena posegati, razen če bi se razmere nenadejano poslabševale. Imamo pa pripravljen tudi scenarij, da se situacija obrne in bi proizvodnjo pospešili. Tudi to ni izključeno."
Leto 2008 se ne bi smelo ponoviti
Verjetnost, da bi se ponovila situacija leta 2008, ko je kriza gospodarstvo v trenutku spravila na kolena, je po mnenju Marka Drob-niča minimalna. „Gospodarstvo je v primerjavi s tistim obdobjem v bistveno boljši kondiciji. Izhodišče je popolnoma drugačno. Ponovitve leta 2008 ne pričakujem. Menim, da se lahko novim okoliščinam prilagodimo s primerno optimizacijo procesov in spremembo organizacije. Internih optimizacij bo kar nekaj. Upočasnila se bo dinamika zaposlovanja, upokojitev na podpornih in storitvenih delovnih mestih ne bomo nadomeščali z novimi zaposlitvami."
Mojca Zemljarič
Slovenska Bistrica • Končan 40-milijonski projekt
Dve leti za 3,2 kilometra železniških tirov in dve postaji
Po dveh letih zamud vlakov zaradi del na progi Poljčane-Slovenska Bistrica so si potniki lahko le oddahnili.
Končana je več kot 40 milijonov evrov vredna investicija obnove železniškega odseka in izgradnja dveh železniških postaj.
Z izvedbo projekta sta bili urejeni železniški postaji Poljčane in Slovenska Bistrica, ki imata po obnovi peronov za potnike tudi lažji in varnejši dostop gibalno oviranim osebam. Na železniški postaji v Poljčanah sta zgrajena dva nova perona, postajno poslopje ima prenovljeno fasado, ob postaji pa so urejena tudi nova parkirišča. Velika pridobitev za kraj je nov podvoz v neposredni bližini postaje s podho-
dom in dvigali za dostop potnikov na perone. V Slovenski Bistrici je bil prenovljen otočni peron z novim podhodom in dvigali, posodobljeni so prostori postaje in urejeni sta bili prepotrebni parkirišči.
V okviru projekta je bila prestavljena tudi regionalna cesta Slovenska Bistrica-Poljčane, tako sta se povečali varnost v prometu in pretočnost, saj omenjena re-gionalka ne prečka več proge na dveh nivojski prehodih. Zgrajen je bil tudi 92,5 metra dolg nadvoz, ki omogoča dostop do stranske lokalne ceste.
Slavnostni trak je konec novembra v Poljčanah pomagala prerezati tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Z nadgradnjo 3,19 kilometra dolgega odseka med Poljčanami in Slovensko Bistrico, ki je zajemala celotno zamenjavo tirnic, pragov, kretnic in vozne mreže, je povečana osna obremenitev proge, s čimer se odpravlja ozko grlo glede kategorije proge, povečuje prepustna in prevozna zmogljivost proge ter krajšajo vozni časi vlakov.
Vsaj slednje za zdaj še ne velja, saj pot med Slovensko Bistrico in Ljubljano s potniškim vlakom še vedno traja dobri dve uri.
MV
Foto: MZ
Foto: DRSI
6 Štajerski
V središču
torek • 26. novembra 2019
Slovenija, Podravje • Ogromno nasilja še vedno ostaja skritega za štirimi stenami
Izpoved žrtve: „Govoril mi je kurba, nisi žensk
Zgodbe žensk, ki so izkusile nasilje, so še vedno prepogoste, prav vsaka pa je primer zase. Kot ugotavlja Jelka Ljubec, koordinatorica z je sicer opaziti večjo senzibilnost do teh primerov, tudi boljšo odzivnost in prepoznavanje nasilja, kar pa žal ne pomeni, daje tega podatkih CSD Spodnje Podravje) zabeležila 86 primerov na širšem ormoškem in ptujskem območju, v katerih so zaradi nasilja izrek
„V večini primerov gre za nasilje v odnosih, ki so nam v življenju najpomembnejši, to so odnosi z nam dragimi in pomembnimi ljudmi, starši, partnerji, otroci, v katerih naj bi bili srečni, varni in zadovoljni in ki naj bi nam predstavljali zavetje, ko ga potrebujemo. Odnosi, v katerih se nasilje nikoli ne bi smelo dogajati. Nasilje zanjo pomembnega človeka žrtvi nasilja za vedno spremeni življenje. To so zgodbe žrtev, ki so bile zaradi nasilja v svojem življenju prisiljene izbrati med zanje pomembnim odnosom in lastno varnostjo. Zgodbe, ki pomenijo temeljite spremembe v življenju in nove začetke. Zgodbe o pogumu, ki ga človek za to potrebuje," svoje dolgoletne izkušnje na tem področju dela predstavlja Ljubčeva.
Lani v Spodnjem Podravju 147 kriznih sestankov zaradi nasilja
Nasilja je veliko, preveč. Delavke CSD se odzovejo na sleherno prijavo nasilja v družini, tudi če je ta anonimna. „Posebej hiter je odziv,
če obstaja sum, da je ogrožen še otrok. Takoj se skliče krizni multi-disciplinarni tim, ki naredi oceno ogroženosti in načrt dela. Od januarja letos smo se sestali kar 147-krat. V 30 primerih, ko je policija izdala prepoved približevanja, so bili v družini tudi otroci, ki so bili priča nasilju," pojasnjuje Jelka Ljubec. Načinov, da izvedo za sum nasilja, je več. Včasih so prijavitelji žrtve, njihovi prijatelji, sorodniki, šole, vrtci, zdravstvena služba, anonimneži ... Najpomembnejše pa je sodelovanje s policijo. Skupaj odkrijejo večino primerov.
V 98 % gre za nasilje nad ženskami, v stiski pa se občasno kot žrtve znajdejo tudi moški. V zadnjih mesecih opažajo tudi porast nasilja nad starejšimi.
Otrok je žrtev, če je le
• V	H V
priča nasilnežu ...
Sogovornica izpostavlja še eno pomembno dejstvo: nasilje se nikoli ne prekine kar samo od sebe: „Nasilje v družini po navadi ni enkraten dogodek, temveč traja dlje časa ter se največkrat stopnju-
Nasilje tudi nad
vi • •
moškimi
Miran Kerin, v. d. direktorja CSD Spodnje Podravje, opozarja, da že podatki o odkritem nasilju kažejo na porast, obenem Foto: dk	pa 0p0zarja: „Se pa bojimo, daje to le vrh lede-
ne gore. Še vedno smo presenečeni, da v navidezno urejenih družinah zvemo, koliko let seje nasilje v taki ali drugačni obliki izvajalo. Na Ptuju deluje Varna hiša za ženske, kot pilotski primer smo pred leti prijavili tudi podoben koncept varne hiše ali prehodnega doma za moške, a do danes država ni prepoznalei, kako potreben bi bil."
je. Partnerja v nasilnem odnosu nista nikoli v enakovrednem položaju. Žrtev nasilja mora stalno paziti, kaj reče oz. dela, da bi se izognila partnerjevemu izbruhu, vedno mora biti pozorna na njegovo počutje in svoje vedenje prilagaja njegovim odzivom. Počuti se nemočno, obupano in prestrašeno," opozarja Ljubčeva.
Nasilje ni zgolj fizično, ampak je tudi psihično, ekonomsko in spolno obračunavanje, zalezovanje ali
zanemarjanje družinskega člana. Kot še opozarjajo na CSD, je otrok, ki je priča nasilju enega družinskega člana nad drugim, žrtev, tudi če povzročitelj nasilja nad njim neposredno ne izvaja agresije.
Zakaj se ženske vračajo v nasilen odnos
Na CSD Spodnje Podravje ugo- 25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, s katerim se začnejo tavljajo, da je za veliko nasilnih podatek, da je število ukrepov prepovedi približevanja zaradi nasilja na območju Spodnj odnosov značilen vzorec, tj. krog na 86 zabeleženih primerov. Kar pa je le kaplja v morje, saj je ogromno primerov nasij
Spodnje Podravje • Največ zanimanja za stanovanja in večja zemljišča
Petmilijonska razprodaja slabe banke: hotel, stavbr
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oz. pogovorno slaba banka je eden izmed največjih slovenskih ponudnikov nepremičnin različnih vr
Nepremičnine, ki so bile v lasti različnih dolžnikov v stečajnih ali izvršilnih postopkih, sedaj prodaja DUTB. Na prodajnem seznamu imajo od kmetij, poslovnih kompleksov, hotela, avtobusne postaje do kmetijskih in stavbnih zemljišč. In za katere ponudbe je največ zanimanja?
»Na trgu je trenutno največ zanimanja za stanovanjske nepremičnine ter večja zemljišča za logistično dejavnost. Interes kupcev in najemnikov po posamezni nepremičnini je v največji meri odvisen od mikrolokacije in cene nepremičnine,« so pojasnili.
Za Holermus pričakujejo skoraj dva milijona €
Najvišjo ceno na seznamu DUTB v Podravju dosega Trgovsko poslovni center Ormož, bolj znan kot Holermous. Na DUTB ocenjujejo, da bi lahko za objekt, ki je po njihovem mnenju vzdrževan in v odličnem stanju, in v katerem je okrog 3/4 lokalov oddanih, iztržili 1,99 milijona evrov. V Ormožu je naprodaj tudi Hotel Ormož s 66 ležišči v 36 sobah. Gre za hotelsko-gostinski kompleks v centru Ormoža. Od izgradnje pa do danes je bil hotel, po oceni DUTB, primerno vzdrževan,
opravljenih je bilo več investicijsko vzdrževalnih del. V letu 2008 je bila posodobljena in v celoti obnovljena kuhinja ter plinska instalacija, elektrika, vodovod, odtoki, talne in stenske obloge. Stavba, ki spada v kategorizacijo mestni hoteli dveh zvezdic, se trenutno ne uporablja in je potrebna temeljite prenove, so še dodali. Na DUTB menijo, da bi zanj lahko prejeli 330.000 evrov. V zaključni fazi prodaje pa je zazidljivo zemljišče z vsemi komunalnimi priključki ob centru mesta Ormož s prodajno ceno 56.900 evrov. Zemljišče z vsemi potrebnimi komunalnimi priključki je po aktualnem podrobnem prostorskem načrtu v območju stavbnih zemljišč.
Prodajajo tudi nekdanjo Granitovo poslovno stavbo
Ormožu po finančnem obsegu nepremičnin sledi Slovenska Bistrica. Slaba banka po stečaju nekdanjega gradbenega velikana Granita za 488.000 evrov prodaja njihovo poslovno stavbo v centru Slovenske Bistrice, zgrajeno leto 1980. Na spletni strani DUTB je objavljeno tudi zazidljivo zemljišče v Slovenski Bistrici. Zemljišče, ki na eni strani meji na industrijsko cono, je v skla-
Foto: DUTB
Za stavbno zemljišče v Novi vasi pri Ptuju na DUTB pričakujejo 150.000 evrov.
du z obstoječim zazidalnim načrtom predvideno za poslovno gradnjo, za preostali del zemljišča (ki se lahko uporablja v poslovne ali stanovanjske namene) pa je treba izdelati občinski podrobni prostorski načrt. Prodajna cena za 6,27 ha veliko površino je 1,38 milijona evrov. Slaba banka na Bistriškem prodaja tudi stavbno zemljišče v centru Slovenske Bistrice v izmeri 471 m2, stavbno zemljišče, primerno za gradnjo osem stanovanjskih enot na Zgornji Polskavi (Sele pri Polskavi) ter nekoliko manjše zemljišče na Spodnji Polskavi.
Ne seznamu nepremičnin je tudi slovenjebistriška avtobusna postaja. Le s to razliko, da se nepremičnina ne prodaja, temveč daje v najem za dejavnost avtobusne postaje. »V tem primeru se išče kupca oz. najemnika z ustrezno dejavnostjo. Trenutno je avtobusna postaja v Slovenski Bistrici oddana v najem avtobusnemu prevozniku Arriva, d. d.,« so dodali.
Na Ptuju so v asortimanu predvsem zemljišča
Le streljaj od centra mesta Ptuj, kot so zapisali na DUTB, se prodaja stavbno zemljišče za gradnjo stanovanjskih blokov. Zemljišče
■MPRODAMO
01 429 38 95
V Rabelčji vasi DUTB prodaja sedem parcel, 1
Slaba banka prodaja starejšo kmetijo, ki obsega s tijske površine in gozd.
petek • 29. novembra 2019
V središču
Štajerski	7
:a, nisi sposobna skrbeti ni
a preprečevanje nasilja na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, posledično manj. Prav nasprotno: letos je Policijska postaja Ptuj (po li prepoved približevanja, kar je 30 več kot lani.
o 16-dnevne akcije osveščanja. Skrb vzbujajoč je ega Podravja v zadnjem letu močno naraslo; s 56 a še vedno neodkritih.
nasilja, ki poteka v treh fazah. Prva je naraščanje napetosti, žrtev zato postane previdnejša in bolj prilagodljiva, da bi ustregla nasilnežu, da bi se izognila nasilju, a z ničimer nasilja ne more preprečiti. Druga faza je povzročitev nasilja, pri čemer poudarjajo: „Nasilje ni nikoli posledica vedenja žrtve, čeprav povzročitelj to tako prikazuje." Tretja faza pa je obdobje navideznega miru, v kateri povzročitelj skuša zmanjšati pomen nasilja ali prevaliti krivdo za nasilje na žrtev, obenem pa jo prepričuje, da se nasilje več ne bo zgodilo. A zelo pogosto se omenjeni krog vrti in nasilje se samo od sebe skorajda nikoli ne konča.
„Naše delo je usmerjeno v zaščito žrtve ali otrok in ne na prekinitev ali vztrajanje v nasilnem odnosu. Žensko spodbujamo ter ji nudimo osebno in strokovno pomoč, da zavaruje tako sebe kot otroke. Na centru za socialno delo žrtev nasilja, če potrebuje takojšnji umik iz nasilnega odnosa, seznanimo z možnostmi namestitve v takšno okolje, ali skupaj z njo iščemo druge možnosti varne nastanitve. V procesu pomoči upoštevamo vsa-
Jelka Ljubec, koordinatorica za preprečevanje nasilja na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, opozarja: »Nasilje ni nikoli posledica vedenja žrtve, čeprav povzročitelj to tako prikazuje.«
kokratno edinstveno, specifično situacijo žrtve, njene potrebe in potrebe otrok ter njene zmožnosti in moč za izvedbo korakov v varno življenje brez nasilja," poudarja Ljubčeva in zaključuje z mislijo, da je prav vsako obliko nasilja treba prijaviti.
Dženana Kmetec
Foto: Prof¡med¡a/M24
»Grozil je, da bo ubil najprej otroka, nato mene in potem še sebe. Bala sem se.«
»S partnerjem sem živela petnajst let. Imava dva otroka. Sprva sva bila zaljubljena in srečna. Do mene je bil pozoren in dober. Hotel je skrbeti zame in me ščititi, vedno je želel biti z mano. Njegova skrbnost in zaščitništvo sta mi sprva laskala, razumela sem ju kot izkazovanje njegove ljubezni in naklonjenosti. Sčasoma sta njegova pozornost in zaščita prehajali v nadzor in kontrolo - kje sem, s kom se družim, s kom govorim po telefonu, če pridem točno iz službe, zakaj sem oblekla to in to bluzo ali krilo, čemu si urejam pričesko..., dokler me ni začel poniževati, me preklinjati in zmerjati. Nadzorovalje vsak moj korak. Nisem ga več prepoznala - iz sprva skrbnega in ljubečega partnerja je postal hladen, oblasten in nasilen moški. Govoril mi je kurba, da nisem ženska in da nisem sposobna skrbeti za otroka. Karkoli sem naredila, ni bilo dovolj dobro zanj. Ob izbruhih besa in ljubosumjaje do mene postal tudi fizično nasilen. Na začetku meje udaril občasno, postopoma meje pretepal vsakodnevno, me vlekel za lase, klofutal, vrgel na tla in me brcal. Enkrat meje med pretepom zgrabil za lase in me vlekel v spalnico. Ni se oziral na to, da sta bila zraven otroka, ki stajokala in kričala. Enkrat, ko meje suval v steno in me klofutal, je hčerka, kije bila takrat stara osem let, pritekla in ga vlekla od mene. Potisnil jo je vstran, daje padla na tla. Včasih meje zaklenil iz hiše. Metal je predmete po hiši, karkoli mu je prišlo pod roke, boksal v steno in vrata. Kontroliralje porabo denarja, za vsako stvar, ki sem jo prinesla iz trgovine, je zahteval račun. Bila sem brezposelna. Za potrebe otrok od svoje plače ni prispeval ničesar, češ da imam za to otroški dodatek. Ustrahoval meje, da če bom odšla od njega, naj nikar ne mislim, da bom odpeljala s seboj otroka. Vsem bo dokazal, da sem nesposobna mati, da sem nora in da me bodo odpeljali na psihiatrijo. Če bom poskušala oditi, me bo ubil, najprej otroka, da bom gledala, potem mene in nato še sebe. Bila sem prestrašena, bala sem se njegovih udarcev in njegovih groženj. Strah meje bilo, da mi bo kaj naredil, in še bolj, da bo kaj naredil otrokoma. Nikomur nisem upala povedati, kaj se dogaja v naši družini, bala sem se njegovega maščevanja in tega, da mi nihče ne bi verjel."
To je ena izmed mnogih zgodb ženske, žrtve nasilja v družini, s katerimi se srečujejo na centru za socialno delo.
Foto: DK
ia zemljišča, kmetije, hiše, avtobusna postaja ...
st. Zgolj v Spodnjem Podravju trenutno prodaja za več kot 5,4 milijona evrov nepremičnin, od tega v Ormožu za kar 2,3 milijona evrov.
i (392-566/40) je u solastništvu z občino Ptuj.
Foto: DUTB
tanoucTnjsko hišo, gospodarsko poslopje ter kme-
v Rabelčji vasi se razprostira med obstoječim naseljem vrstnih hiš na jugu in individualnih hiš na severovzhodu. Cene na DUTB niso navedli, vse, ki bi jih zanimal nakup pa pozivajo, da na njihov naslov pošljejo o nezavezujočo ponudbo ali pa se obrnejo na kontaktno osebo.
Slaba banka prodaja stavbno zemljišče tudi v Novi vasi pri Ptuju. Za nakup je na voljo ravno in nezazidano stavbno zemljišče skupne velikosti 5.076 m2. V naravi zemljišče predstavlja zelene površine, ob tem pa je zemljišče možno komunalno opremiti, saj se vsi priključki nahajajo ob zemljišču. Cena 150.000 evrov.
V Zavrču na voljo kmetija, v Središču podjetje
Slaba banka prodaja nepremičnine tudi v Zavrču, in sicer starejšo kmetijo, ki obsega stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje ter kmetijske površine in gozd. Ob tem poudarjajo, da del površin v izmeri 8.688 m2, ki se v naravi uporabljajo kot polje, spada v območje stavbnih zemljišč (območja stanovanj). Prodajna cena za sicer 4,2 hektarja veliko nepremičnino znaša nekaj manj kot 100.000 evrov.
V občini Središče ob Dravi pa DUTB za 330.000 evrov prodaja poslovno industrijski kompleks z vsemi proizvodnimi in skladiščnimi objekti ter stanovanjsko hišo. Proizvodno-skladiščni objekt je bil zgrajen leta 2006 in je služil za razrez materiala in skladišče izdelkov, proizvodna hala, ki je bila obnovljena leta 1994, se je uporabljala za obdelavo in lakiranje lesnih izdelkov. Kompleksu pripadajo poleg pisarn še skladišče vnetljivih snovi, jeklen silos, kurilnica in ostali pomožni objekti ter stanovanjska stavba.
Poslovni kompleks v velikost 1.167 m2 (na zemljišču skupne površine 2.259 m2), ki ga je uporabljalo Vulkanizerstvo Tomanič, se prodaja tudi v Lovrencu na Dravskem polju. Stavbe so bile zgrajene med letoma 1996-1998 za proizvodnjo izdelkov iz gume in so srednje ohranjene. Trenutno so objekti oddani v najem, so pojasnili na DUTB.
Ob glavni cesti med Dornavo in Mezgovci ob Pesnici pa slaba banka v Mezgovcih prodaja starejšo stanovanjsko hišo, zgrajeno leta 1983, a kot opozarjajo, lastništvo ni urejeno, zato vse zainteresirane za nakup prosijo, da jih pokličejo za dodatne informacije.
Mojca Vtič
I Vrsta objekta	[Velikost zemljišča	Cena v € brez davka |
Trgovsko poslovni center Ormož	4.579,00 m2	1.990.000,00
Hotel Ormož	3.625,00 m2	330.000,00
Stavbno zemljišče Ormož -v zaključni fazi prodaje	1.472,00 m2	56.900,00
Stavbno zemljišče Ptuj, Rabelčja vas	19.561,00 m2	Ni navedena
Stavbno zemljišče Nova vas pri Ptuju	5.076,00 m2	150.000,00
Avtobusna postaja Slovenska Bistrica	4.413,00 m2	Ni navedena
Poslovna stavba GRANIT v Slovenski Bistrici	2.003,00 m2	488.000,00
Zemljišče v Slovenski Bistrici	471,00 m2	14.900,00
Stavbno zemljišče Sele pri Polskavi	6.363,00 m2	159.900,00
Stavbno zemljišče Spodnja Polskava	3.706,00 m2	85.238,00
Stavbno zemljišče Slovenska Bistrica	62.700,00 m2	1.380.000,00
Starejša kmetija Zavrč	42.023,00 m2	99.900,00
Stanovanjska hiša Mezgovci	1.062,00 m2	Ni navedena
Poslovni kompleks Lovrenc na Dravskem polju	2.259,00 m2	325.000,00
Poslovno-proizvodni kompleks Središče ob Dravi	7.201,00 m2	330.000,00
Ne seznamu nepremičnin je tudi slovenjebistriška avtobusna postaja.
Vir: DUTB
Foto: DUTB
Foto: DUTB
8 Štajerski
Podeželje
petek • 29. novembra 2019
Gorišnica • Na Dominkovi domačiji
Veselo praznovanje »katrejinega«
V ponedeljek, na godovni dan sv. Katarine, so se vaški godci skupaj z domačini odpravili pred najstarejšo ohranjeno panonsko hišo, Dominkovo domačijo v Gorišnici, ter zaropotali in zaigrali njeni zadnji gospodarici...
Foto: MH
Člani kulturnega društva Odpev so godovnici zaigrali in voščili zdravja, ta pa jih je velikodušno povabila v hišo.
»Veseli me, da se tradicija Katarininega godu ohranja prav tukaj, saj je zadnja prebivalka te domačije s ponosom nosila ime svoje zavetni-ce. Katarina Nemec, Dominkova Kata, je v tej hiši živela do leta 1990. Dočaka je zavidljivih 96 let,« je na prireditvi praznovanja »Katrejinega« zbrane nagovorila vodnica Dominkove domačije I rena Trunk ter ob tem še spomnila, kako so nekoč praznovali godove. Ta lepi običaj že več kot desetletje ohranja vaški odbor Gorišnica skupaj s tamkajšnjo občino. Člani Kulturnega društva Odpev so godovnici pod oknom zaigrali in voščili zdravja. Katarina, ki jo je tudi letos odigrala Darinka Žnidarič, pa jih je, kot je to bilo nekdaj v navadi, velikodušno povabila v hišo ter pogostila. Pogoščeni so bili tudi vsi zbrani, za prigrizek so poskrbele članice domačega društva gospodinj, upokojenci pa so jim ponudili še kupico dobre rdeče kapljice iz tamkajšnje kleti.
Vsem Katarinam, Katam, Katjam in Katicam je ob godu voščil tudi podžupan občine Gorišnica Jožef Petek, ki je pohvalil prireditev z željo, da bi ta lepi običaj ohranili tudi v prihodnje. Kot je še povedal, je zadnja gospodarica Katarina s hčerko Angelo zgledno skrbela za hišo. Po smrti zadnje stanovalke je domačija začela propadati. Tamkajšnja občina je na pobudo učitelja Boštjana Rihtarja in ostalih domačinov leta 1997 odkupila domačijo ter jo nato obnovila. Na lepo ohranjeni domačiji, ki predstavlja biser kmečkega stavbarstva, se odvijajo različne dejavnosti in prireditve, s katerimi domačini bogatijo dogajanje in ohranjajo duh nekdanjega časa. Ena takih je prav »Katrejino«. Monika Horvat
Juršinci • 444.000 ton komunalnih odpadkov
Večino odpadkov sami odpeljejo v Gajke
V	sistem ločenega zbiranja odpadkov je v občini Juršinci vključenih vseh 675 gospodinjstev iz 13 naselij, v katerih so med drugim pridelali tudi dobrih 129.000 ton mešanih komunalnih odpadkov.
V Komunalnem podjetju Ptuj so zbrali podatke o količini ločeno zbranih odpadkov v obdobju od začetka letošnjega januarja do konca septembra in z njimi kot vsako leto seznanili občinske svetnike. »V 13 naseljih živi 2.371 prebivalcev v 675 gospodinjstvih, od katerih so vsa vključena v sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov,« je povedal Dejan Bele iz ptujske Komunale. V prvih devetih mesecih leta so skupaj zbrali 444.076 ton vseh odpadkov, od tega 129.180 ton mešanih komunalnih odpadkov, 26.318 ton biorazgradljivih odpadkov, 44.280 ton papirja in papirne embalaže, 64.300 ton mešane in 22.748 ton steklene embalaže.
V	akciji zbiranja kosovnih odpadkov se jih je nabralo za 20.100 ton, nevarnih odpadkov pa v novembrski akciji nič. Sicer imajo občani še možnost individualnega odvoza odpadkov v Gajke, ki ga Juršinčani očitno veliko uporabljajo, saj so tja do konca septembra odpeljali za 137.150 ton odpadnega materiala. SD
Foto: SD
V ločeno zbiranje odpadkov so v občini Juršinci vključena vsa gospodinjstva.
Podravje • Bo ptujskemu luku sledil njegov bratranec haloški česen?
Haloški česen s posebej velikimi stroki
Čeprav gre za staro avtohtono slovensko sorto česna, ki raste na Dravskem polju in v Halozah, je bil haloški česen šele lani vpisan v sortno listo. Poleg velikih strokov se odlikuje še po močni aromi, odpornosti in dobrem skladiščenju.
Marjan Milošič iz družinskega podjetja Polje-dom, ki ima specializirane prodajalne za vrtičkarje, kmetovalce in vinogradnike, že pet let prideluje posebno sorto česna, ki ji, kot pravi, kar nekaj časa sploh ni vedel imena. »Všeč mi je bila njegova močna aroma in veliki stroki, skupaj jih je največ osem, zato sem ga gojil za prehrano, nekega dne pa mi je stranka rekla: »O, vi pa imate haloški česen.« Potem sem malo raziskal in ugotovil, da gre za staro avtohtono slovensko sorto česna, ki raste na Dravskem polju in v Halozah. Od sicer bolj poznanih ptujskega jesenskega in ptujskega spomladanskega česna se, kot rečeno, precej razlikuje, posebej po obliki in tipu, poleg tega se ga dobro skladišči, saj zdrži vse do naslednje pomladi, primeren pa je tako za kuhanje kot svežo uporabo.«
Izpodriniti tuje sorte česna
Prvi haloški česen je dobil od starejše gospe iz Markovcev, poleg pridelave v prehranske namene si zdaj želi še semensko proizvodnjo. »Semenarna Ljubljana ga je lani vpisala v sortno listo, kar pomeni, da lahko oddam vlogo za pridobitev statusa semenskega proizvajalca, kar bom do 15. januarja prihodnje leto, ko poteče rok za prijavo, tudi storil. Če bo pozitivno rešena, bom dobil certifikat za semensko prodajo haloškega česna. Kajti brez dobrega semenskega
česna ni pravega uspeha,« še pravi Milošič in dodaja, da bo haloški česen od septembra 2020 na voljo v trgovinah Polje-dom. »Izkazal se je za zelo odporno in za proizvodnjo nezahtevno sorto, zato načrtujem večjo pridelavo. Pa seveda tudi zato, da vzgojimo čim več domačega česna in izpodrinemo španski, francoski in kitajski česen. Iz Španije in Francije sicer prihaja soliden česen, a pač ni domač, kitajski pa je povsem brez okusa in še cene ruši.«
Ali bi haloški česen lahko šel po poti svojega bratranca ptujskega luka, ki ga na Ptujskem polju že več kot dvesto let pridelujejo iz avtohtone slovenske sorte ptujska rdeča, danes pa se ponaša z oznako
zaščitena geografska označba, je za zdaj težko reči, saj je moral ptujski luk do tega statusa skozi dolgo
pot, haloški česen pa je komaj vpisan v sortno listo.
Senka Dreu
Vrtičkarska sorta česna
»Semenarna Ljubljana od 9. aprila lani edini uradni vzdrževalec sorte česna Haloški. Gre za vrtičkarsko sorto, ki je vpisana v Sortno listo poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2019,« je pojasnil Domen Fink iz Semenarne. »Od aprila lani lahko Haloški česen tudi tržimo pod tem uradno potrjenim imenom. Ker pa potrditev sorte in začetek trženja potekata šele kratek čas, smo s količino sadilnega materiala omejeni, toda že prihodnje leto in še bolj v letu 2021 načrtujemo večjo pridelavo za tržišče, posledično pa po celi Sloveniji že iščemo nove in zanesljive pogodbene partnerje.«
Haloze • Sklad upravlja 818 hektarjev površin
Največ državne zemlje v Zavrču
Država je lastnica 22,7 odstotka od skupnih 28.461 hektarjev kmetijskih površin v sedmih haloških občinah. Sklad bo tam še kupoval, hkrati pa se bo lotil čiščenja zaraščenih zemljišč.
n	V.	jnVV	1. •
Površine zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč v Halozah
Sklad kmetijskih zemljišč si je za enega od ciljev zadal nakupe kmetijskih zemljišč, tudi tiste v obmejnem pasu, kamor spadajo Haloze. Poleg tega se bodo intenzivneje lotili čiščenja zaraščenih zemljišč. »10 % skladovih površin je namreč zaraščenih, kar bomo skušali v naslednjih desetih letih odpraviti v kar največji meri, seveda pa nam to povsod zaradi konfiguracije terena najbrž ne bo povsem uspelo.«
Iz priložene tabele je razvidno, da ima Sklad v Halozah v upravljanju 818 oziroma 22,7 % od skupnih 28.461 hektarjev kmetijskih površin. Med sedmimi haloškimi občinami ima največ zemljišč v občinah Zavrč (258 ha), Podlehnik (245 ha), Videm (139 ha) in Cirkulane (123 ha). Glede na velikost občine pa je država z 11,4 % lastnica največ kmetijskih površin v občini Zavrč.
SD
| Občina	llSklad (ha) | Površina občine (ha)||		Delež Sklada v % |
Cirkulane	123	3780	3,3
Majšperk	37	5524	0,7
Makole	2	1628	0,1
Podlehnik	245	5913	4,1
Videm	139	4921	2,8
Zavrč	258	2257	11,4
Žetale	14	4438	0,3
SKUPAJ	818	28.461	22,7
VElikA boŽiČNA dobRodElNA AkcijA
Štajerski
i^radioPTUJ
neo VHjtwu cicano

PoŠljTE SMS Z bESEdo
PRIJATELJ NA 1919
HvaLa! z vašo poMočjo bo Letos božično damlo Tudi na tisti dlANi, kjER sicer ne bi bilo.
Vir: SKZ
petek • 29. novembra 2019
Podravje
Štajerski	S
Ormoško • Padel zadnji opuščeni vodohran
»Lastnik zemljišča
je zahteval odstranitev«
V javnosti je te dni precej prahu dvignila rušitev vodnega stolpa na Jeruzalemu, v bližini Vinskega hrama Brenholc, v občini Ljutomer.
Občina Ormož je skupaj s sosednjo občino Ljutomer pred dnevi porušila vodni stolp na Jeruzalemu. Rušitev omenjenega stolpa je med nekaterimi občani sprožila precej kritik. Jezili so se, da gre za veliko škodo, saj bi opuščeni vodohran na eni izmed najvišjih razglednih točk v destinaciji Jeruzalem lahko izkoristili v turistične namene. Lahko bi ga preuredili v razgledni stolp.
30.000 evrov za rušitev
Ormoški župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da je bila takšna tudi želja občine, a da tega ni bilo mogoče uresničiti. »Lastnik zemljišča, na katerem je vodni stolp, je zahteval njegovo odstranitev. Tudi sam sem ga želel prepričati, da bi iz tega stolpa lahko napravili kaj več v smislu turizma, ampak o tem ni želel niti slišati. Zahteval je rušitev, tako da nismo imeli druge možnosti. Od njegovega odvetnika smo prejeli že več opozoril, ker smo z rušitvijo oklevali.«
Povprašali smo še, ali je morda še kakšen opuščeni vodohran v občini, ki bi mu lahko nadeli atraktivno vsebino, a je bil po besedah župana ta zadnji. Rušitev bo skupaj s potrebno dokumentacijo in nadzorom stala nekaj manj kot 30.000 evrov, večino sredstev, okoli 23.000 evrov, bo pokrila ormoška občina, ki je lastnica infrastrukture, slabih 7.000 pa naj bi prispevala ljutomerska občina. Monika Horvat
Ptuj • Največji težavi mladih: stanovanja in delovna mesta
Več kot polovica mladih ne vidi svoje prihodnosti na Ptuju
Sodeč po raziskavi, ki jo je v minulih mesecih izvajal Mladinski svet Mestne občine Ptuj, sta največja problema mladih, ki živijo v najstarejšem slovenskem mestu, dva: pomanjkanje delovnih mest in stanovanj. Skrb vzbujajoč je podatek, da jih več kot polovica ne vidi prihodnosti na Ptuju.
Namen raziskave, v kateri je sodelovalo več kot sto mladih, je bil identificirati probleme in področja, ki jih je treba v mestni občini Ptuj na področju mladih čim prej rešiti in odpraviti. „Glede na rezultate je popolnoma jasno, kaj je treba prednostno urediti. Prepričani smo, da bo tudi ta raziskava v pomoč pri kreiranju rešitev in postavljanju prioritet pri razvoju tako mladinskega sektorja kakor tudi MO Ptuj v prihodnosti," so na tiskovni konferenci izpostavili predstavniki Mladinskega sveta MO Ptuj. Poudarili so potrebo po nadgradnji informiranja mladih, reševanju stanovanjske problematike mladih in vključeva-
Kaj je pokazala anketa med mladimi Ptujčani
V vprašalniku so mladim ponudili možnost, da označijo, kako so zadovoljni z življenjem na Ptuju, ocenjevali pa so od 1 in 5. Na vprašanje, ali vidijo svojo prihodnost na Ptuju, je kar 58 % mladih odgovorilo nikalno, 42 pa pritrdilno. Gre za zaskrbljujoč podatek, ki pa je najbrž odraz znanih težav: v prvi vrsti stanovanjske problematike in pomanjkanja delovnih mest.
nju neorganizirane mladine. Pripravili so priporočila, da bi se trenutno stanje izboljšalo. Tudi zato, ker bo prihodnje leto predvidoma sprejeta nova Strategija za mlade v ptujski občini. Kot so poudarjali, pa od nje ne pričakujejo zgolj gore pisanih dokumentov, pač pa konkretna dejanja. Občini predlagajo, da nemudoma zagotovi nove stanovanjske kapacitete, tako novogradnje kakor tudi obstoječa stanovanja, z lastniki državnih stanovanj pa se dogovori, da preidejo na občino.
Foto: sta/M24
Pričakujejo tudi pomoč pri pridobivanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, pa ureditev mladinske hiše oziroma prostorov za mlade, stare med 25 in 35 let ... Prepričani so, da bi k boljšemu položaju mladih prispevala uvedba dodatnih študijskih programov na Ptuju. K oživljanju mestnega jedra pa bi po mnenju mladih najbolj prispevalo delovanje večjih podjetij v središču mesta, kot so H&M, McDonald's, C&A ...
Dženana Kmetec
Promocijsko sporočilo
Modro prezračevanje za zeleno prihodnost
Decentralizirani prezračevalni sistem Lunos zrači in v prostor dovaja čist zrak, ne da bi bilo kadarkoli sploh treba odpreti okno. To je še posebej dobrodošlo pozimi, ko lahko na ta način precej privarčujemo pri kurjavi.
Družina Lunosovih uporabnikov se iz dneva v dan veča. Kar seveda ni presenetljivo. Le kdo si v svojih bivalnih prostorih ne želi zdravega zraka brez škodljivih delcev, ki jih z dihanjem vnašamo v pljuča. Nič več neprijetnega vonja po zatohlosti, črnih sten (ki se pojavljajo pri tistih, ki z vgradnjo prezračevalnega sistema čakajo predolgo), težav z alergijami na cvetni prah in nič več izgub toplote v zimskem času. Vse to ponuja Lunos. Decentralni prezračevalni sistem vam v dom profesionalno vgradijo v enem dnevu in za sabo celo pospravijo. Zdelo se bo, kot da jih sploh ni bilo pri vas in kot da v vašem domu ni nič kaj novega. A se bo sprememba na bolje še kako občutila.
Lunos
Najboljši prezračevalni sistem za novogradnje in sanacije
PE Ljubljana
www.lunos.si
Polona Hercog, tenisačica
„Zrak je definitivno bolj svež v primerjavi s prej, ko v tenis centru še ni bilo vgrajenega prezračevalnega sistem Lunos. Prej je bil zrak zelo zatohel, sedaj pa imaš občutek, kot da igraš zunaj in ne v dvorani."
Boštjan Cukur, slovenski raper
„Zame je prezračevalni sistem Lunos edina zanesljiva rešitev za težave z odvečno vlago v stanovanju. Priporočamo vsem lastnikom starejših meščanskih stanovanj."
Glavne prednosti decentralnih sistemov prezračevanja:
•	vsi prostori se nenehno prezračujejo, ne da bi odpirali okna in izgubljali toplotno energijo,
•	manj alergij; prah, cvetni prah, hrup, pršice ostanejo zunaj,
•	iz vseh prostorov se odvaja slab zrak in neprijetne vonjave ter škodljivi hlapi (npr. barve, topila, pohištva, preproge in čistila),
•	izloča se vlaga, s čimer se prepreči nastajanje plesni,
•	izguba toplote je minimalna, saj ni potrebe po odpiranju oken ali vrat. S tem privarčujemo pri porabi energije,
•	enostavno in poceni vzdrževanje,
•	enostavna montaža, brez vgradnje sistema prezračevalnih kanalov ...
I «
Modro prezračevanje za zeleno prihodnost.
www.lunos.si
Eko « sklad
Ia""' sklad
Ek° sklada
Lunos
V podjetju Lunos so prejeli nagrado za inovativnost
Ponosni so, da so 28. junija v Frankfur-tu prejeli nagrado TOP 100, ki nagrajuje inovativnost srednje velikih podjetij. »Tekmovanje TOP 100 poteka sedaj že 26. leto, v izbirnem procesu je bilo podjetje LUNOS še posebej prepričljivo.«
Nagrado so prejeli na podlagi patenta - majhne filtrske pene, katere idejo je Michael Merscher (njihov vodja razvoja
in član upravnega odbora v nemškem matičnem podjetju) s sodelavci pridobil ob gledanju vremenskega poročila na televiziji. Osnova za ino-vativen patent je bila gobica, ki mikrofon zaščiti pred hrupom vetra. Ravno ta patent predstavlja srce e2 prezračevalne enote,
Filter za cvetni prah je testiral inštitut SLG Pruf-undZertifizierungsGmbH in dokazal 90-odstotno učinkovitost filtracije
cvetnega prahu, cigaretnega dima in finega prahu.
njihovega najbolj prodajanega in priljubljenega prezračevalnega sistema.
Prezračevalni sistem e2 je majhen, enostaven za vgradnjo in
s svojimi izjemno nizkimi stroški vgradnje tudi cenovno zelo ugodna rešitev, saj zanj ni treba napeljevati razvodnih cevi. S tem predstavlja odlično rešitev tako za novogradnje kot tudi za sanacije.
ne pozabite na
prezračevanje poskrbite za svoje
zdravje
odvečno VLAGO IN plesen
prihranite pri
ogrevanju
Foto: DL
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 29. novembra 2019
Ptuj • 60 dobrih del za 60 let ptujske ekonomske šole
Dijaki ptujske ekonomske šole so dobri in kul!
Da srednješolsko izobraževanje ne pomeni (le) pridobivati znanje v skladu z učnim načrtom, temveč da daje tudi pomembna znanja za življenje, je prepričana ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Darja Harb. Z namenom delati dobro, nekomu polepšati dan, pokazati, da je ljudem še vedno mar, so pristopili k projektu Bodi dober, bodi kul, ki ga podpira tudi predsednik države Borut Pahor.
»Odločili smo se, da bomo delali dobro, ob tem pa želimo doseči, da ima nekdo občutek, da je nekaj lepega naredil, drugi pa občutek, da je nekomu mar,« je dejala Harbova. In to je tudi namen projekta Bodi dober, bodi kul! Želi namreč prispevati k boljši družbi, usmerjeni k dialogu, sodelovanju, odgovornosti, strpnosti in temelječi na spoštovanju do soljudi. »Vsakdo lahko v vsakem dnevu naredi nekaj dobrega. Vsakdo je popolnoma svoboden, da dela dobro, da postane kul,« je povedal pobudnik projekta Marijan Musek.
Foto: ŠC-Ptuj - Ekonomska šola
Dijaki Ekonomske šole ŠC Ptuj so se varovancem ZUVD Dornaua, enota Ptuj, pridružili na kostanjevem pikniku, jim pomagali pri peki kostanjev, zanje so pekli palačinke, z njimi prepevali ob spremljavi kitare. To je bil dogodek, poln okusnih prigrizkov, smeha, petja, sreče in toplih besed.
In dijaki srednje ekonomske šole delajo dobro in so kul! Pomagali so pri selitvi dnevnega centra za otroke in mladostnike, zbirali so igrače za varno hišo, pomagali starejšim pri nošenju vrečk, se varovancem ZUVD Dornava, enota Ptuj, pridružili na kostanjevem pikniku, jim pomagali pri peki kostanjev ter z njimi prepevali ob spremljavi kitare itd. V petek, 29. novembra, pa dijaki vabijo na izmenjavo oblačil, knjig, elektronskih naprav, čevljev ... Teh majhnih dogodkov in aktivnosti, ki pa nekomu pomenijo veliko, bodo na ptujski srednji šoli izvedli 60. Zakaj? »Odločili smo se, da naredimo 60 dobrih del za 60 let naše Ekonomske šole ŠC Ptuj,« je pojasnila Harbova. A ptujski srednješolci ne sodelujejo pri projektu zaradi omenjene obletnice, temveč ker so ta družbeno odgovorni projekt vzeli za svojega, kar pomeni, da radi delajo dobro in tudi predlagajo svoje ideje, kje in kako bi lahko pomagali, je dodala ravnateljica, ob tem pa pridobivajo znanja in veščine za življenje. Kot je dejal pobudnik projekta Bodi dober, bodi kul Marijan Musek: »Ne vzgajajo besede, ampak dejanja in zgledi. Uspeli bodo posamezniki, ki bodo združeni v sodelovanju in se bodo spodbujali, ki bodo verjeli sami vase in svojo ustvarjalnost in ki jim bo mar za sočloveka in okolje.« Tudi častni pokrovitelj projekta predsednik republike Borut Pahor si želi, da bi mlade z vzgojo opremili za aktivno družbeno življenje z optimizmom, pogumom, upanjem in ne s strahom. Kot je povedal predsednik, je namreč znanje bistveno za mladega človeka, ampak skoraj enako ali pa celo še pomembnejša je tudi vzgoja, tako da je človek pogumen, da razmišlja s svojo glavo, da je solidaren in ponosen na tradicijo, a hkrati odprt za vse novo. Mojca Vtič
Kidričevo • Zasedal mini občinski svet
Majhne, a zelo bistre glavce
Nadvse zanimivo je bilo spremljati razpravo 12 osnovnošolskih otrok iz občine Kidričevo, ki so za en
dan prevzeli naloge mini občinskih svetnikov in županje. Funkcije so vzeli z veliko mero odgovornosti, predlogov in kritik pa v njihovi razpravi tudi ni manjkalo.
Mini županja in mini občinski svetniki v družbi župana Antona Leskouarja ter ravnateljic Alenke Kutnjak in Ivanke Korez
Mini občinski svet se je v Kidričevem oblikoval in zasedal 20. novembra, na svetovni dan otrokovih pravic. Zjutraj ob 9. uri je vodenje občine prevzela mini županja Sta-ša Mrčinko. Med skupno 11 mini občinskimi svetniki so imenovali dve podžupanji: Lino Pirc iz OŠ Cirkovce in Arandjelo Horvat iz OŠ Kidričevo. Mini občinska delegacija se je v spremstvu župana Antona Leskovarja in ravnateljic Alenke
Kutnjak ter Ivanke Korez najprej odpravila na ogled proizvodnje v podjetju Štajerske mesnine. Sprejel jih je lastnik Jože Fingušt. Po delovnem obisku na terenu so se vrnili na občino in se sestali na seji občinskega sveta. Na voljo jim je bila tudi zapisnikarica, občinska uslužbenka Zdenka Frank. Sledila je seji in oblikovala zapisnik z vsemi sklepi, ko so jih sprejeli, ter pobudami, ki so bile obravnavane. Mini
Kaj je povedala mini županja
Mini županja občine Kidričevo 13-letna Staša Mrčinko, učenka 8. razreda OŠ Kidričevo: „V vlogi mini županje sem se počutila pomembno, v smislu, da lahko prispevam k prihodnosti občine. Gre za enkratno izkušnjo, ki mi bo zagotovo kdaj še koristila. Takšno priložnost dobi malokdo in sem zanjo res hvaležna. Ocenjujem, daje mini občinski svet dobro opravil nalogo. Predstavljenih je bilo veliko več predlogov, kot sem pričakovala. Menim, da je številne med njimi možno tudi uresničiti. Najpomembnejši sklepi so omejitev rabe plastičnih vrečk v trgovinah v občini Kidričevo, več kolesarskih poti, urejanje klopc in organizacija prireditev za mladino."
svetniki so sklenili, da bi bilo treba med poletnimi počitnicami organizirati enotedenski glasbeni tabor, v času šolskega leta pa bi izvedli skupni športni dan, v sklopu katerega bi spoznavali domačo občino. Sprejeli so tudi sklepe, da se v družinskem centru večkrat organizirajo dogodki za otroke, da se v Cir-kovcah postavi fitnes na prostem, ob šolah namestijo krožne klopce, v šoli Cirkovce pa dvigalo za potrebe gibalno oviranih otrok. Otroci si v svojem kraju želijo kino, več koncertov, kolesarske poti, urejene prostore za druženje in rekreacijo ... Zanimiva je bila pobuda, da bi ob cestah in šolah posadili sadna drevesa, po drugi strani pa so si zaželeli restavracijo s hitro prehrano Mc Donalds.
Veliko predlogov se je dotikalo narave in okolja. Eden teh je bil, da bi v trgovinah na območju občine Kidričevo omejili rabo plastičnih vrečk. Otroci si želijo skupne šolske izlete vseh šol (Kidričevo, Lovrenc, Cirkovce), prireditve dobrodelnega značaja, pa tudi vestne voznike, ki ne bi divjali po lokalnih cestah.
Učenci OŠ Cirkovce so poudarili, da bi bilo treba pri šoli pobrusiti in prebarvati klopi. Župan Leskovar jih je spodbudil, da bi s pomočjo hišnika in učiteljev v okviru tehničnega pouka to delo opravili sami. Sklep mini občinskega sveta o omejitvi rabe plastičnih vrečk bo občinska uprava posredovala vsem trgovcem v občini, župan Leskovar je svojim mini namestnikom pri uresničevanju te pobude obljubil pomoč in podporo. Po končani seji in podani izjavi za javnost je mini županja Mrčinkova ključe občine predala nazaj županu Leskovarju. „Spremljati delovanje mini županje in mini občinskega sveta je prav gotovo prijetna izkušnja. Veseli me, da otroci veliko razmišljajo o okolj-skih in varnostnih vidikih bivanja. Zelo dober je tudi predlog o sajenju sadnih dreves. Razveselila me je pobuda, da si v bližini šol želijo klopc, ki bi bile krožne, kar pomeni, da si sedijo vsi nasproti in se lahko vsak z vsakim pogovarja," je delo svojih mini namestnikov komentiral prvi mož kidričevske občine.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Sveti Andraž • V Novincih postavili avtomatski zunanji defibrilator
Namesto gasilskih oblačil nakup AED
Pri hladilnici sadja Mojce in Marjana Druzoviča v Novincih 44 je po novem nameščen defibrilator, naprava, ki lahko ob srčnem zastoju reši življenje. Najnovejši defibrilator so v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah dobili s pomočjo donatorjev, z nakupom pa je povezana simpatična zgodba, ki jo je zbranim na kratki slovesnosti v Novincih povedala andraška županja Darja Vudler.
»V bistvu gre za 'posledico' našega sodelovanja v čezmejnih projektih. V podjetju Tokic dajo veliko na družbeno odgovornost, letos so se odločili, da bodo po 1.000 evrov namenili enemu slovenskemu in enemu hrvaškemu prostovoljnemu gasilskemu društvu; izbrana sta bila PGD Vitomarci in PGD Vinica. Čeprav bi jim denar prišel prav, denimo za nova oblačila, so vitomarški gasilci sklenili, da ga bodo raje namenili za nakup defibrilatorja, za kar smo jim zelo hvaležni, manjkajoča sredstva pa smo potem od donatorjev zbrali na občini.«
Defibrilator je po novem nameščen pri hladilnici sadja v Novincih.
V občini si želijo po en defibri-lator namestiti v vsako vas, hkrati pa upajo, da bodo čim manj v uporabi. Uporaba AED je preprosta in je namenjena tako medicinskemu osebju kot laikom. Strokovnjaki pravijo, da ga lahko varno uporablja vsak, ki je bil o uporabi poučen. Ker aparat AED pomaga skozi celoten proces oživljanja z glasovnimi, vizualnimi in besedilnimi sporoči, ni bojazni, da bi bolniku povzročili kakšno škodo, nasprotno, s takojšnjo pomočjo mu skoraj zagotovo lahko rešimo življenje. Čimprej pokličemo tudi 112.
SD
Foto: SD
petek • 29. novembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Humanitarna slikopleskarska akcija
Odslej bo pediatrični oddelek ptujske bolnišnice v lepših barvah
40 slikopleskarjevje v petek združilo moči in v enem delovnem dnevu polepšalo prostore pediatričnega, delno pa tudi porodnega oddelka ptujske bolnišnice. 500 litrov barve je zadostovalo za pleskanje 1.800 m2 površin. Ocena vrednosti investicije pa: neprecenljivo.
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj letos obeležuje 145 let strokovnega delovanja, 70 let otroškega oddelka in 15 let gastroente-rološke pediatrične ambulante. Po velikosti spada med srednje velike bolnišnice. Ker so prostori, v katerih delujejo, na marsikaterem oddelku stari, s tem pa tudi dotrajani, sredstev za celovito obnovo pa ni, jih skušajo posodobiti in polepšati z raznimi humanitarnimi akcijami. Prav Spodnje Podravje je po številčnosti in odzivnosti svojo srčnost dokazalo večkrat. Pred 21 leti se je med drugim prav v ptujski bolnišnici začela prva slikopleskarska humanitarna akcija. Izvajali so jo konstantno in v teh letih polepšali številne vrtce, šole, bolnišnice in druge javne zavode. Letos so se ponovno vrnili tja, kjer so tudi začeli, in polepšali dva oddelka ptujske bolnišnice, na katerih skrbijo za najmlajše.
Kaj vse se lahko stori v enem samem dnevu
Akcija, ki jo je začel Branko Go-ričan, nadaljuje pa jo njegov sin Aleš, je enodnevna. Tokrat se je je udeležilo 40 mojstrov slikopleskar-jev in prostovoljcev, od tega šest dijakov srednje gradbene šole Kranj, ki se izobražujejo za poklic slikopleskarja. Skupaj so opravili več kot 500 delovnih ur, porabili 500 litrov barv in premazov in v enem dnevu prepleskali 1.800 m2 stenskih ter drugih površin (vrata in vratni podboji, zaščitne obloge na stenah). Vrednost opravljenih del znaša okrog 25.000 evrov, za zaposlene v ptujski bolnišnici in male bolnike ter njihove starše pa je neprecenljiva. V pastelne barve so odeli hodnike, bolnišnične sobe oddelka za pediatrijo ter hodnik porodnega oddelka.
Slikopleskarji so v enem samem dnevu opravili izjemno veliko delo.
Zraven izjemnega pomena sodelujočih slikopleskarjev pa so jim nasproti pristopili tudi člani Lions kluba Primus Ptuj, ki so pomagali tako z delom kot z nakupom novih didaktičnih igrač za pediatrični oddelek. Veliko vlogo pa so odigrali tudi donatorji, ki so prispevali vse potrebno za izvedbo del: Jub, d. o. o., Žima, d. d., Saint Gobain Rigips, d. o. o., Z&Z, d. o. o., in Mer-cator, d. d.
Direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah je dejala, da so izredno veseli izvedene akcije, ki jo sprejemajo kot prav posebno darilo ob letošnjih jubilejih. Dodala je, da kljub velikemu proračunu, s katerim upravljajo, denarja za pre-potrebne obnove vedno zmanjka. Zato so takšnih akcij toliko bolj veseli. Tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek se je sodelujočim zahvalila
in izrazila posebno zadovoljstvo, da bodo prenove deležni prav najmlajši: „Želim si, da bi bilo takih akcij veliko, pa ne zato, da bi potuho
dajali državi ali občini, pač pa, ker nas v dobronamernosti tudi povezujejo in družijo."
Dženana Kmetec
Niso polepšali le sten, pač pa svet
V petek se je v ptujski porodnišnici rodil 736. otrok letos. Po besedah Damjane Bosilj, predstojnice ginekološko-porodnega oddelka SB Ptuj, opažajo v zadnjih dveh letih tendenco naraščanja porodov: „Zdaj, ko imamo še lepše in bolj sveže prostore, smo še bolj ponosni, da se bodo mamice in naši najmlajši pacienti tukaj počutili še bolje."
Tudi Andrej Levanič, pediater v ptujski bolnišnici, se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v akciji: „Trudimo se omogočiti, kolikor se da prijetno počivanje našim pacientom, tudi v težkih trenutkih, ko morajo čas preživeti v bolnišnici. Pogoji za delo so eden od temeljev, da lahko svoje poslanstvo dobro izvajamo, pot do tega je pogosto trnova, prepreke pa nerazumljive. Energija, ki so nam jo podarili slikopleskarji tokrat, je tista, ki olepšuje svet."
Ormož • Kakšna bo letošnja praznična ponudba
Drsališče tudi to zimo v središču mesta
Po tem, ko je v središču Ormoža lansko leto sploh prvič delovalo umetno drsališče, ki seje izkazalo kot zelo dobrodošla popestritev zimskega vzdušja, bo ledena ploskev razveseljevala tudi to zimo, tokrat na malce spremenjeni lokaciji.
Občina se s tamkajšnjim zavodom za turizem, kulturo in šport ter drugimi ustanovami s skupnimi močmi trudi narediti Ormož privlačen tudi v zimskem času. Tako bodo tudi letos postavili 200 kvadratov veliko ledeno ploskev, ki se je že prvič dobro prijela. »Drsališče je lani zaživelo v polno. Očitno so si občani in okoličani to zelo želeli, saj je bil obisk resnično lep. Letos bo lokacija malce premaknjena. Drsalna površina, ki bo zaščitena s streho, bo zadaj za grajsko pristavo,« je zadovoljno napovedala direktorica občinskega zavoda za turizem, kulturo in šport Andreja Brglez.
Odprtje sredi prihodnjega tedna
Drsališče bo obratovalo približno dva meseca, spremljala pa ga bosta tudi gostinska ponudba in bogat spremljevalni program s številnimi že tradicionalnimi prireditvami, združenimi pod imenom Severolandija. »Odprtje drsališča in prižig lučk v mestu bo 4. decembra, torej dan pred prihodom sv. Miklavža. Prav gotovo bomo takrat pripravili kakšno presenečenje. Letos bomo končali mesec dni prej, tj. 26. januarja, saj se je izkazalo, da v februarju obisk ni bil več tolikšen,« je nadaljevala Brglezova.
Upajo na podporo donatorjev
Drsališče bo razveseljevalo tudi letos.
Drsanje bo brezplačno za vse, na mestu si bo mogoče izposoditi drsalke, cena za izposojo pa bo simbolična - za par ne več kot dva evra. Za izvedbo drsališča bo tudi letos poskrbelo podjetje Koto iz Petrovč. Stroške bodo pokrili z občinskimi sredstvi, računajo pa tudi na podporo donatorjev: »Tako za izvedbo Severolandije, drsališče kot tudi za silvestrovanje je predviden proračunski znesek v višini 25.000 evrov, kar ne zagotavlja pokritja vseh stroškov. Zato smo se že, tako kot lani, obrnili na podjetja oz. sponzorje in upam, da nam bodo prisluhnili.«
V drsalnih radostih bo mogoče uživati vse dni v tednu, v soboto in nedelje med 10. in 20. uro, med tednom pa v popoldanskih urah. Drsalo se bo tudi v prazničnih dneh, obljublja Brglezova.
Občina glede praznične okrasitve skromna
Glede praznične okrasitve pa je povedala še, da bo občina zanjo namenila okoli 5.000 evrov. Večina osvetlitve bo v središču mesta, okrasili bodo okolico gradu in drsališče, lučke v hladno beli in modri kombinaciji pa bodo zažarele tudi na nekaterih območjih krajevnih skupnosti.
Monika Horvat
Foto: CG
Foto: MH
Sveta Trojica • Kdaj bodo cerkveni zvoniki na ogled javnosti?
Podest na cerkvenem podstrešju ni varen
Med največjimi biseri Svete Trojice sta nedvomno velika baročna cerkev s tremi zvoniki in samostanskim kompleksom, ki siju radi ogledajo ljudje od blizu in daleč. Ne morejo pa si ogledati zvonikov. Svetnika Marka Gunglaje zanimalo, zakaj ne in kdaj sijih bodo ljudje lahko ogledali.
»Farani prostovoljno urejajo podest na cerkvenem podstrešju, ki v obstoječem stanju ni dovolj varen za večje število ogledov. Šele ko bo podest saniran, bodo lahko ljudje obiskali tudi zvonike in občudovali razgled z njih,« je pojasnil župan David Klobasa.
Tudi stopnišče pred samostansko kletjo od lanske poškodbe še ni popravljeno. Ker se bliža praznični december z letos že 9. razstavo jaslic Sveta Trojica 2019 v samostanski kleti pod cerkvijo, kjer je vsako leto razstavljenih več kot sto starih in novih ročno izdelanih jaslic iz Slovenije in tujine, v izogib kakšni nezgodi pričakujejo čim hitrejšo sanacijo
stopnišča. Župan je povedal, da so popravilo naročili že pred časom, a doslej še od Zavoda za kulturno dediščino niso prejeli potrebnega soglasja za obnovo.
Cerkev zgrajena zaradi prikazovanja treh zvezd
Cerkev svete Trojice daje kraju poseben pečat. Da so ljudje na nekdanjem Porčkem Vrhu (Purkstalberg) že leta 1631 želeli postaviti cerkev, govori tudi legenda, ki pravi, da so krajani za prostor izgradnje izbrali gmajno v grapi, kjer je danes akumulacijsko jezero. Ker so se na hribu nad gmajno
Za ogled cerkvenih zvonikov, tipičnih za trojiško cerkev, vlada veliko zanimanje.
vsak večer prikazovale tri lučke ali zvezde posebnih oblik, so se odločili drugače, saj tudi voli, ki so vozili kamenje iz bližnjega kamnoloma v Oseku, niso hoteli v dolino h gmajni, temveč samo na hrib. Leta 1631 so tako tam postavili manjšo leseno kapelico in jo posvetili svetemu Duhu. Ker je bila zelo dobro obiskana, so se kmalu odločili za izgradnjo večje cerkve, ki naj bi jo sveti Trojici posvetili prav zaradi legende o nenavadnem prikazovanju treh zvezd. Temeljni kamen so položili leta 1636, sedem let kasneje je bila popolnoma dograjena in tudi posvečena, a še zmeraj velika le za tretjino sedanje. Samostanski kompleks ob cerkvi so avguštinci začeli graditi po letu 1663, dobrih sto let kasneje pa je bil razpuščen. Zaradi velikega števila romarjev, nekateri viri namreč navajajo, da je kraj letno obiskalo več kot 100.000 romarjev, so cerkev svete Trojice in samostan leta 1854 prevzeli frančiškani, ki ju vodijo še danes.
Senka Dreu
Foto: SD
12 Štajerski
Kronika
petek • 29. novembra 2019
Spodnje Podravje • Škoda na kmetijskih površinah zaradi poplavljanja Drave
V sedmih letih skoraj sto milijonov evrov
Nedavno poplavljanje reke Drave je ponovno povzročilo škodo na kmetijskih zemljiščih; največ na območju Dravskega polja, nekaj tudi na spodnjem Ptujskem polju. Po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Andreja Reberniškaje povodenj trajno degradirala deset hektarjev njiv. Voda je na površini naredila kotanje in odnesla humus. Ostali so samo gramoz in kamenje, takšna površina za kmetovanje več ni primerna.
Kmetje, ki so se združili v civilno iniciativo (CI), prst usmerjajo proti državi - da ta za protipoplavno varnost ob strugi Drave ne naredi nič. Enakega mnenja sta župan občine Duplek in vodja delovne skupine za reševanje poplavne problematike ob reki Dravi Mitja Horvat ter direktor ptujskega KGZ Rebernišek. „Čeprav letošnje poplave niso bile tako obsežne kot tiste leta 2012, so kljub temu na kmetijskih površinah povzročile ogromno škode. Kot predsednik delovne skupine sem zaskrbljen in razočaran, ker se nam na sestankih ne pridružijo tisti, ki so odgovorni za urejanje vodotokov, to sta ministrstvo za okolje in prostor ter državna direkcija za vode. Razumem kmetovalce, da jim potrpljenje pojenja. Že nekaj časa je, odkar smo ustanovili delovno skupino, pa nimamo niti nekih konkretnih sklepov niti kakšnih strokovnih gradiv," je poudaril župan Horvat.
Zagotoviti pretočnost 1.500 m3/s
Direktor ptujskega KGZ Andrej Rebernišek je opozoril, da ima Slovenija v primerjavi z Evropo že tako ali tako manj poljedelskih površin po prebivalcu. Če jih bomo vnemar prepuščali silam narave in kapitala, jih bo še manj. „Slovenija ima na prebivalca 0,86 hektarja njivskih površin, povprečje v Evropi je od tri do štiri hektarje. Drava v Spodnjem Podravju, od Maribora do Središča, ogroža okoli 2.500 hektarjev njiv. Ministrstvo za okolje se do varovanja njivskih površin ob vodotokih obnaša zelo neodgovorno. Drava si je zaradi nevzdrževanja začela iskati nove poti. Stanje je katastrofalno, na njivah ob strugi po vsakih poplavah prihaja do obsežnih posledic. Zaraščanje brežin in struge ter nalaganje gramoza zmanjšujejo
j" ^ -
- Jt

Avstrija in Hrvaška
sta območja ob Dravi zaščitili
„Ali bo ob Dravi ostala džungla, ali pa nekaj naredimo," je opozoril Darko Dobnik, eden od štirih predsednikov CI, ki se je oblikovala z namenom reševanja poplavne ogroženosti kmetijskih površin. „Avstrija je poskrbela za protipoplavno zaščito. Ob meji s Slovenijo se sedaj izvajajo še zadnji posegi, ostali del ob strugi Drave ima urejen. Tudi Hrvaška je pristopila k urejanju pretočnosti, od meje naprej gradijo nasipe. Kaj pa mi? Od Ptuja do Središča ob Dravi se ne dogaja nič. Poplave so skoraj vsako leto, trpimo večmilijonsko škodo in tega več ne bomo dovolili."
>	družinska praznovanja
>	prijateljska druženja i poslovna srečanja
>	zaključki ob koncu leta...
www.pomaranca.si E www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
i «
Škoda, ki jo je povzročila poplavna voda.
volumen, ki je na razpolago vodi. Ker voda v koritu nima prostora, se toliko bolj razliva izven njega. Tudi poplavni gozd ob reki je zaraščen in poln naplavin, kar prav tako zmanjšuje pretočnost. Od poplav leta 2012 do danes je reka na kmetijskih površina naredila za 97 milijonov evrov škode. Pri takšni škodi je neukrepanje države nerazumljivo. Poplavna voda z njiv odnaša rodovitno prst, s seboj pa prinaša in odlaga mulj, v katerem so tudi težke kovine. Menimo, da bi bilo treba zagotoviti pretočnost 1.500 m3/s. Sedaj se voda iz struge razliva že pri 800 m3/s. Sredstva, ki jih
Dravske elektrarne Maribor (DEM) plačujejo v proračune, bi bilo nujno vložiti v redno vzdrževanje vodotokov. Potem škode, ki nastaja, ne bi bilo. Prepričani smo tudi, da Natura 2000 ni takšna velika ovira, da se rešitev ne bi dalo najti. Govorimo o zaščiti 2.500 hektarjev njiv, za katere obstaja nevarnost, da jih jutri več ne bo, ker jih bo odnesla voda."
Kmetje napovedujejo punt
„V CI nas je združenih okoli 200 članov. Po zadnjih poplavah so šte-
vilni med njimi zahtevali, da posežemo po državljanski nepokorščini. Nekaj časa bomo še poskusili z dialogom in mehkim načinom. Če ne bo posluha, potem se lahko pred koncem te zime zgodi upor. Zelo dobro smo pripravljeni tudi na vlaganje tožbenih zahtevkov, pa ne proti državi, temveč proti ljudem, ki so na vodilnih funkcijah in svojih nalog ne izvajajo. Ne da bi branil DEM, a vseeno je treba povedati, da so v 30 letih državi in lokalnim skupnostim za uzurpacijo prostora nakazali okoli 200 milijonov evrov, vsako leto okoli 15 milijonov evrov. Denarje, a se ga ne
V četrtek sestanek
v Ljubljani
Delovna skupina za reševanje problematike poplav ob reki Dravi se bo na rednem sestanku srečala prihodnji četrtek, 5. decembra. Sestanek bo na sedežu ministrstva za kmetijstvo v Ljubljani. Delovno skupino vodi župan občine Duplek Mitja Horvat, člani pa so župan občine Markovci, državna sekretarja z okoljskega in kmetijskega ministrstva, dva predstavnika civilne iniciative, predstavnika KGZ Ptuj in Maribor, direktorja DEM in VGP Drava Ptuj, predstavnik Direkcije RS za vode in predstavnica ministrstva za okolje, ki pokriva področje varstva narave. Nje po besedah župana Mitje Horvata ni bilo še na nobenem izmed dosedanjih sestankov.
porabi za okolje, kjer je ustvarjen in ki zaradi vodotoka nosi posledice," je dejal predstavnik CI Darko Dobnik. Dupleški župan Mitja Horvat je slikovito pripomnil, da smetana, ki se ustvarja na Dravi, odplava v Ljubljano, okolje ob reki pa je prepuščeno samo sebi. „Ali morda testirajo, kako dolgo bodo ljudje tukaj še tako potrpežljivi?" je spraševal.
Mojca Zemljarič
Predstavnik CI Darko Dobnik, župan občine Duplek Mitja Horvat in direktor KGZS Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek so predstavili problematiko, ki jo poplavna voda Drave povzroča na kmetijskih površinah ob stari strugi. Po izračunu KGZ Ptuj reka ogroža 2.500 hektarjev njiv.
Na Andreja (30.) sneg, z žitom kreg.
OKNA, VRATA & -
GARAŽNA VRAMA www.naitors.si m ■>
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE,BREZPLAČNA PONODBA,STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠEN IZDELKI
NAI ÍORSnoo
Tel.: 02 74113 8D. Mob: 031793 2G4 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1
Danes zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo zmerno oblačno z nekaj sonca, več oblačnosti bo v hribovitih krajih na zahodu. Zapihal bo šibak jugoza-hodnik. Najnižje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 8 do 15 °C. V soboto bo na Primorskem in v Pomurju precej sončno. Drugod bo dopoldne še nekaj dežja, oblačnost se bo trgala. Ohladilo se bo.
Foto: MH
Foto: MZ
petek • 29. novembra 2019
Kultura
Štajerski	13
Ste že brali / Rafik Schami:
Mračna plat ljubezni
Da se lotiš branja knjige, ki ima 954 strani, mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev. Na primer, daje knjiga res zanimiva. (Tale, ki jo danes predstavljam, ne spada povsem v to kategorijo.) Ali pa da imaš veliko časa. (Seveda ga nimam, saj sem upokojenec!) Ali da pisatelj uporablja res neko posebno pisateljsko tehniko. (No ja - tokrat tega ne bi rekel.) Lahko pa, da je tema nekaj drugačnega, manj poznanega. In to je bilo tisto, zaradi česar sem skoraj en mesec posvetil Mračni plati ljubezni. (Zraven pa si mislil: joj, sem en butec, da se mučim s tako knjižurino! Mar bi prebral pet Čefurjev ali pa pol Cankarja.)
Kakorkoli - pisatelj Rafik Schami je Sirec (živi v Nemčiji), sirske književnosti pa človek ne srečuje ravno vsak dan. Zato seveda navadni Evropejci (med katere se prištevam), nimamo pojma, kaj se tam dogaja danes ali pa se je v ne tako daljni preteklosti - v 20. stoletju. No, mogoče to vedo tisti evropski narodi, ki so si to bližnjevzhodno deželo in njene sosede pred stoletji prilastili kot svoje kolonije in kot neizčrpen vir bogastva, s katerim so seveda oblagali SVOJO, ne sirsko mizo: kaki Angleži, Francozi, morda Italijani, pa seveda Rusi. Sirska mizica-pogrni-se, ki napolnjuje nesirske nenasitne želodce. Ja, še ena knjiga, ob kateri bi morale evropske nekdaj kolonialne države (ki se tako počutijo še danes) zardevati in bi morale zares na stežaj odpreti svoja vrata za prihod tistih ljudi, katerih usodo so s svojim neučinkovitim, uničujočim izkoriščevalskim vladanjem tako zelo spremenile. Na slabše, seveda.
Ne vem, koliko VI poznate Sirijo - zemljepisno, zgodovinsko, politično. Priznam, da sem ob tej temi zelo bos. Malce mi je bil v pomoč zemljevid. In zato sem se prebil skozi celoten roman, k temu pa vabim tudi vas. Spoznali boste usodo ljudi, ki imajo svojo deželo radi, pa vendar zaradi neznosnih gospodarskih in političnih razmer iščejo še tako majhno rešilno bilko, ki jih bo popeljala v lepše življenje nekje drugje - v Ameriki, Kanadi, Evropi ... Spoznali boste, da ljubezen zmore neverjetne žrtve, da bi se uresničila. Spoznali boste sirsko družbo, v kateri vladajo med seboj sprti družinski klani. Pa 'sprti' ne pomeni, da eden drugemu čez plot svojih domovanj kažejo jezik ali sredinec; sprti pomeni, da so pripravljeni ubijati. Tiste iz drugega klana, pa tudi one iz svojega klana, če bi se morda preveč spetljali s 'smrtnimi sovražniki'. Spoznali boste posledice dejstva, da na nekem ozemlju živijo ljudje različnih veroizpovedi: muslimani, kristjani in pravoslavci. Pa presenetljivo - ni največji razkol tisti med muslimani in nemuslimani, pač pa med obojimi krščanskimi verniki! Pa spoznali boste tudi, kako politično prepričanje lahko zaplete odnose med ljudmi. Skratka: prava mešanica najrazličnejših nasprotij, ki jo pisatelj zapleta in razpleta v 304 poglavjih svojega književnega mozaika. Beseda 'mozaik' ni uporabljena naključno. Simbolno povezanost sestavljanja mozaika in sestavljanja svojega romana pisatelj sam poudari. Na nekem mestu v romanu nam namreč predstavi usodo mojstra mozaikov, ki je kamenčke za svojo umetnino začel zlagati zgoraj desno in jo končal v spodnji vrstici levo. Kamenčke je najprej zlagal, da je dobival želeno podobo, ne da bi jih prilepil na podlago. Šele nato jih je zalepil. In da se mu ne bi pomešali, je vsakega posebej na zadnji strani oštevilčil. Rafik Schami v predzadnjem odstavku svojega romana, na strani 954, pravi: »To je zadnji kamenček moje pripovedi. V mozaiku leži spodaj levo in nosi številko 304.«
Spoznajte sirske težave tudi vi, pa četudi nad avtorjem ne boste vedno navdušeni. (Jaz bi mu dal, če bi bil moj učenec, oceno 3.)
Jože Šmigoc
Ptuj • Iz zakladnice ptujske knjižnice: monografija in stalna razstava
Dragoceni pomniki velike kulturne in materialne vrednosti
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so 21. novembra predstavili monografijo Iz zakladnice Ptujske knjižnice, v III. nadstropju knjižnice pa so odprli stalno razstavo z desetimi najdragocenejšimi knjižnimi redkostmi.
Izdaja monografije in postavitev stalne razstave sta tretji in zadnji projekt, ki so ga pripravili v sklopu praznovanja 1950-letnice prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. „ Projekt, v katerem bi predstavili največje dragocenosti in knjižne raritete, ki jih hrani naša knjižnica, je bil že več let naša velika želja, žal pa ga zaradi okrnjenih finančnih sredstev nismo mogli izvesti. Vsebinsko in strokovno je utemeljen, saj je vedno več obiskovalcev knjižnice, ki jih staro gradivo zanima, žal pa je to zaradi varovanja dostopno le strokovnjakom. Že v začetku prihodnjega leta ga bomo nadgradili z izdajo zloženk v angleškem in nemškem jeziku, ki bodo brezplačno na voljo tujim obiskovalcem naše knjižnice," je ob predstavitvi monografije in stalne razstave povedal direktor Knjižnice Matjaž Neudauer.
Stari tiski dragoceni kulturni spomeniki
V monografiji je predstavljenih 32 dragocenosti iz zbirk mnogih redkih starih tiskov. „Gre za tiske, ki so nastali v času od druge polo-
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice bana Potrča Ptuj, in Melita Zmazek, urednica monografije lz zakladnice Ptujske knjižnice.
vice 15. stoletja do druge polovice 19. stoletja, med njimi je zlasti veliko izdelkov nemških, avstrijskih in švicarskih tiskarn. To so dela z različnih področij človeške ustvarjalnosti: od religije, zgodovine, geografije, etnologije, matematike, astronomije, medicine in farmacije, glasbe, kmetijstva, kulinarike do slovstva in gramatike. Predstavljeni tiski so dragoceni tako zaradi svoje vsebine kot tudi zaradi drugih
Foto: Črtomir Goznik
Na stalni razstavi v III. nadstropju ptujske knjižnice je na panojih predstavljenih 10 najdragocenejših knjižnih redkosti. Na dan odprtja razstave jih je bilo mogoče videti tudi v živo, nakar so jih vrnili v depoje, kjer vse dragocene tiske hranijo pod posebnimi pogoji.
atributov. So izraz znanja, vrednot, tradicij, verovanj in prepričanj neke skupnosti. V njih so ohranjene tudi različne vrste pisav, od tiskane gotice do bohoričice, dajnčice in gaji-ce, v kateri pišemo še danes. Stari tiski so torej dragoceni kulturni spomeniki, brez katerih ni mogoče v popolnosti rekonstruirati podobe življenja v določenem zgodovinskem času in prostoru," je izpostavila urednica Melita Zmazek.
Dalmatinova Biblija -ena najpomembnejših slovenskih knjig
Najstarejši tiski, ki jih hrani ptujska knjižnica, so inkunabule, tiskarski izdelki, ki so nastali v času od 1455 pa do konca leta 1500. Ptujska knjižnica hrani tri prvotiske, najstarejša med njimi je latinska Biblija, tiskana leta 1475 v Benetkah. Med najstarejšimi tiski je tudi Misal praške cerkve, natisnjene leta 1522, v delavnici Melhiorja Lottherja. „Hranimo tudi več del pomembnih evropskih humanistov, med njimi tudi dela Žige Herbersteina. Njego-
vi Moskovski zapiski so v 16. stoletju postali evropska enciklopedija Rusije. V zbirki ptujske knjižnice sta tudi dva izvoda Dalmatinove biblije (1584), prvega prevoda celotnega Svetega pisma v slovenski jezik. Med najpomembnejšimi deli 17. stoletja je gotovo Slava Vojvodine Kranjske (1689). Med tiski 18. in 19. stoletja so še posebej zanimiva dela slovenskih ustvarjalcev, ki so s svojim delom pridobili mednarodni ugled: Jurija Vege, Antona Tomaža Linharta, Jerneja Valentina Vodnika, Franceta Prešerna idr.," je še povedala Zmazkova. Pri tem je opozorila še na najstarejši znani tisk prvega ptujskega tiskarja Franza Antona Schutza, prvo monografijo o mestu Ptuju, delo Ferdinanda Raispa in prvi ptujski turistični vodnik, ki ga je leta 1895 napisal Josef Felsner.
Izdajo monografije so obogatili s kulturnim programom, v katerem sta nastopili violinistka Meta Vogri-nec, učenka Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pri mentorju Simonu Fegušu, in korepetitorka Marjeta Urbanič Rudolf.
MG
Sveti Andraž • 10-letnica organiziranega ohranjanja ljudskega petja
Pesem na vasi
Ljudske pevke so v vitomarški večnamenski dvorani pripravile prijateljsko srečanje pevcev in godcev.
V Društvu gospodinj Vitomarci so sekcijo ljudskih pevk ustanovili leta 2009, da bi, kot je dejala predsednica Ljudmila Kocuvan, bogatili in ohranjali ljudsko izročilo, obenem pa se skupaj z ljubitelji ljudske kulture družili v pesmi, glasbi, smehu in dobri volji. Vsako leto pripravijo prijateljsko srečanje, ki je bilo ob letošnjem jubileju, 10-letnici delovanja, še posebej slovesno, iz nabito polne večnamenske dvorane v Vi-tomarcih pa je odmevala domača pesem, ki so jo občasno pospremili tudi domači godci.
Prireditev, ki se imenuje Pesem na vasi, je le ena od aktivnosti, ki jih ob občinskem prazniku pripravljajo vitomarške gospodinje; med drugim bodo pekle tudi ribice in pecivo ter na Andraževi nedelji z obloženimi kruhki poskrbele za pogostitev, ki bo pred cerkvijo.
Društvo gospodinj Vitomarci šteje skoraj 100 članic, njegov glavni namen pa je usposabljanje in izobraževanje podeželskih gospodinj, za katere organizirajo predavanja,
tečaje, ekskurzije in druga posvetovalna srečanja, in to ne glede na članstvo v društvu. Zavedajo se, da gresta kulturna dediščina in turizem z roko v roki, zato želijo skozi
ohranjanje običajev svoj domači kraj čim bolj približati ne le domačinom, ampak tudi turistom, ki se vse pogosteje ustavijo v občini.
SD
Vitomarške ljudske pevke že deset let ohranjajo domačo pesem.
Foto: SD
14 Štajerski
Nasveti
petek • 29. novembra 2019
Zdravstveni nasveti
Pomagajmo si • Institucionalna oskrba starejših (II. del)
Ušivost
Kako pogosta je ušivost
Za naglavno ušivostjo pogosteje zbolijo otroci v šolah in vrtcih, ženske ter ljudje z daljšimi lasmi. K pojavu okužbe pripomore slaba higiena in zadrževanje večjega števila ljudi v manjših prostorih. Pojavljajo se manjše endemije v vrtcih ali šolah. Uši-vost je razširjena po vsem svetu. Telesna ušivost je v Evropi v obdobju miru zelo redka, pojavlja se izjemoma pri ljudeh z nizkim higienskim standardom, ki redko menjavajo in perejo oblačila (npr. brezdomci). V času vojn in drugih nesreč se lahko pojavijo endemije.
Kaj povzroča
nastanek
ušivosti
Naglavna uš se zadržuje na laseh, redkeje na dlakah brade ali sramnega predela, in sesa kri. Nekaj ur ali dni po piku se pojavi srbeča in rdečkasta sprememba na koži. Zaradi praskanja se spremembe pogosto vnamejo. Kraste in gnojni izcedek lahko zlepijo več las. Oblačilna uš živi v obleki in prihaja na kožo sesat kri. Se hitro razmnožuje. Gnide so prilepljene na šive oblačil. Sramne uši in gnide so pritrjene na sramne dlake, dlake okrog zadnjika, v pazduhah, lahko tudi na obrveh in na trepalnicah. Pri otrocih, ki nimajo poraslega srama, so vidne na obrveh, trepalnicah in lasišču.
Kako se ušivost kaže
Klinično se naglavna ušivost izrazi z močnim srbenjem lasiš-
Če pokojnina ne zadostuje
ča in razpraskaninami. Opazimo lahko izpuščaj in vnetje. Na laseh opazimo drobna, belkasta, ovalna jajčeca (gnide), redkeje odrasle uši. Gnide ločimo od prhljaja po tem, da se bolj držijo las. Povzetek simptomov:
•	srbenje in rdeč izpuščaj na lasišču,
•	razpraskanine,
•	vnetje nastalih sprememb.
Pri telesni ušivosti so simptomi in znaki bolezni podobni. Srbenju po ugrizih sledi praskanje, razvijejo se kožne spremembe, ki se lahko vnamejo. Pri sramni ušivosti srbež ni tako izrazit kot pri ostalih dveh oblikah ušivosti. Srbenje je najizrazitejše ponoči. Na mestu pikov nastanejo modrikaste lise.
Kako postavimo diagnozo
Naglavna ušivost: prepoznavanje ni težavno, če najdemo uši manj kot 6 mm od lasišča (zanesljiv znak živečih parazitov) in gnide čvrsto pritrjene na lase, kjer lahko ostanejo več mesecev. Pridruženo je srbenje lasišča in pogosto kožne spremembe.
Telesna ušivost:
•	srbenje,
•	kožne spremembe,
•	uši in gnide na šivih spodn-
jih ali vrhnjih oblačil.
•	Sramna ušivost:
•	nočno srbenje okrog spolovila (zmerno),
•	krvavkaste lise,
•	gnide sramnih uši na dlakah sprednjega dela prsnega koša in na trepalnicah (vidne z lupo). Metka Petek-Uhan, dr. med.,
spec.družinske medicine, ZD Ptuj
Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike
Stanovalcem v domovih so zdravstvene storitve zagotovljene iz njihovega zdravstvenega zavarovanja, storitve oskrbe pa praviloma plačujejo sami oziroma s pomočjo svojcev, saj so jih le-ti po zakonu dolžni (do)plačevati po svojih zmožnostih.
Za svojce štejejo zakonec in/ ali odrasli otroci, ki jih starši niso več dolžni preživljati. Polnoletni otrok je torej dolžan preživljati svoje starše v skladu s svojimi zmožnostmi, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. To pa ne velja, če starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do otroka. Zavezanci za (do)plačevanje socialnovarstve-nih storitev so lahko tudi tisti, ki jih k temu zavezuje pravni posel, sklenjen s starostnikom, npr. izročilna pogodba, ki jo je starostnik sklenil z enim od potomcev, pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki jo lahko sklene tudi z drugo osebo, ki ni z njim v sorodu, ipd. Tovrstne pogodbe imajo posledice za obe strani.
Če stanovalec storitve v domu za starejše ne zmore plačevati sam, otroke, ki so se zavezali k doplačevanju mesečnih stroškov ob podpisu dogovora za sprejem v dom, pa bi plačevanje stroškov potisnilo v finančno stisko, lahko starostnik ali njegov zastopnik pri centru za socialno delo prosi za oprostitev plačila storitev. Center za socialno delo pri določitvi zneska, ki ga je vsak zavezanec (starostnik, otroci ter druge osebe, ki so se zavezale k preživljanju) dolžan prispevati k računu za oskrbo v domu skladno s svojim finančnim stanjem, ugotavlja mejo socialne varnosti za posameznega zavezanca za plačilo. Pri izračunu upošteva kopico podatkov: višino pokojnine, morebitne socialne prejemke, starostnikove prihranke, drugo premoženje, višino meseč-
nih dohodkov v otrokovi družini oziroma družini drugega zavezanca, število otrok, število vzdrževanih članov, zavezančeve finančne obveznosti, prihranke ter drugo premoženje. Če starostnik in drugi zavezanci ne zmorejo v celoti plačevati bivanja v domu za starejše, stroške praviloma (do)plačuje občina. Če bo za storitev v domu starejših (do)plačevala občina, morate vedeti, da bo v zemljiško knjigo na starostnikovih nepremičninah (hiša, stanovanje, zemljišče) vpisala prepoved odtujitve in obremenitve. Ko bo prišlo do dedovanja, bodo dediči lahko pridobili zapustnikove nepremičnine le, če bodo občini te zneske povrnili.
Ne pozabite na dodatek za pomoč in postrežbo
Mesečni strošek za bivanje v domu starejših si lahko znižate tudi z dodatkom za pomoč in postrežbo. Do njega so upravičeni
prejemniki starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih potreb (npr. ne morejo se samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, oziroma opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja). Zahtevo za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo poda upravičenec, njegov pooblaščenec ali skrbnik pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Postopek se lahko začne tudi na predlog osebnega zdravnika, ki na podlagi upravičenčeve prošnje, zdravstvene dokumentacije, pregleda pacienta in mnenja specialista pripravi potrebno dokumentacijo. Za pripravo te dokumentacije je običajno treba plačati. Odločbo o upravičenosti in višini do dodatka za pomoč in postrežbo izda Zavod
Foto: Arhiv Dom upokojencev
za invalidsko in pokojninsko zavarovanje na podlagi mnenja invalidske komisije. Pomoč je nepovratna, zato ne bremeni starostnikovih nepremičnin, kot to velja, ko za bivanje v domu doplačuje občina.
Za preselitev v dom se mora vsak odločiti sam, ne da bi ga v to kdor koli silil. Zato je pomembno, da si svojci skupaj s starostniki doma vzamejo čas za takšno odločitev. Nekaterim pomaga, da se že prej vključujejo v razne aktivnosti, da prihajajo v dom na kosilo ali se vključijo v dnevno varstvo, centre aktivnosti. Dobrodošle so predhodne pozitivne izkušnje z dogajanjem v domu. Čim dlje ostati doma? Ali se bolj zdrav lažje privadiš na novo življenje in ga lahko še maksimalno uživaš? Vsekakor je odločitev popolnoma osebna in jo je, ne glede na to, kakšna je, treba spoštovati.
Pripravila: mag. Vesna Šiplič Horvat, strokovna vodja Doma upokojencevPtuj
Tačke in repki	.
Znaki podhladitve oziroma hipotermije pri psih
Zima je čas, ko se nekateri veselimo prvega snega, mnogi pa se zime iz različnih razlogov bojijo. Ta letni čas je povezan z vlago in nižjimi temperaturami zraka, na te razmere pa moramo pripraviti tudi naše hišne ljubljence. Ko živo srebro na termometru pade pod ničlo, je najbolje, da imamo psa ali mačko na suhem, pred vetrom in vlago zaščitenem prostoru, zelo dobro pa se seveda naše živali počutijo v hiši. Ko gremo z njimi na prosto, pa naj ne bodo tam brez nadzora. Ko nas bo toliko ohladilo, da si bomo zaželeli na toplo, se bodo gotovo enako počutili tudi naši štirinožni prijatelji, še zlasti, če živijo z nami v hiši. Če živijo na prostem, jim moramo zagotoviti primerno zatočišče.
Kaj je hipotermija?
Je stanje znižane telesne temperature, ko ta pade pod normalno, ki je med 37,5 °C in 39 °C pri psih. Nekateri psi majhnih pasem in kratke dlake se lahko podhladijo že pri temperaturi nad ničlo. Žival se ob podhladitvi začne tresti, postane zaspana, okorela in izgubi koordinacijo, dlesni postanejo blede, zenice se razširijo, pulz in dihanje se znižata, v najslabšem primeru pa lahko kolabira in izgubi zavest. Sicer pa je podhladitev pri zdravih živalih redka. Bolj dovzetne za podhladitve so mlade in
stare živali, navadno pa je podhladitev posledica travme, ko pes leži ob cesti ali je dalj časa izpostavljen dežju in mrazu. Prva pomoč, ki jo lahko izvedemo sami, je, da psa posušimo, ogrevamo z grelnimi blazinami in termoforji ter ga na grelni blazini obračamo.
V zadnjem času pa lahko vse pogosteje opazimo pse, ki jih lastniki pred mrazom zaščitijo s posebnim plaščkom. Ta sicer psa v neki meri zaščiti pred mrazom, vendar se lastnik ne more zanesti na to, da njihovega ljubljenca kljub temu ne bo zeblo. Psi in mačke namreč večino telesne toplote
izgubijo preko blazinic na tačkah, skozi uhlje in z izdihanim zrakom. Zatorej moramo takrat, ko smo s svojim ljubljencem na sprehodu po hladnem zimskem zraku, svojega štirinožca skrbno opazovati. Če opazimo znake neugodja zaradi mraza, na primer tresenje, cviljenje, nestrpnost, upočasnitev koraka ali pa se žival celo zaustavi in išče toplo zavetje, pomeni, da ima sprehoda dovolj in je čas, da ga odpeljemo nekam na toplo. Plaščki so sicer zlasti primerni za manjše psičke, pa tudi za nekatere večje pse, ki imajo kratko dlako brez podlanke.
Á
■L.V
• j
Dino
premium hrana za pse
Pišite nam in podarimo vam brezplačni vzorec hrane Dino!
©
VN/VtfW
.rnoj'díno.si
www.moj-dino.siwww.moj-dino.si
lekveterma
Lek VmetUie iíOlO. Lipovci J!»1a • BcIt (rte4 i nfov lek- vffier i rwv
T: 02 5-113 400 F. 02 541 i 40& www.te k- veteflna.s<
Foto: KMZ
Nasveti za preprečevanje podhladitve
Preprečevanje podhladitve je veliko lažje, kot je zdravljenje podhladitve, zato vam priporočam, da se mu pozorno posvetite. Kot prvo je pomembno, da psa ne puščate zunaj dlje časa, brez da bi imel dostop do toplega in suhega zatočišča. V obdobju mrzlega vremena psa raje vodite na krajše in pogostejše sprehode. Premislite tudi o tem, da psu kupite zaščitna oblačila (pasji plašč, pasje če-veljce ali zaščitne copate). Bodite dodatno previdni, če se vaš pes med sprehodom zmoči, kajti veter lahko zniža njegovo telesno temperature hitreje, kot si mislite. Če pa je vaš pes zelo občutljiv na mraz, ga peljite ven, le ko je to res potrebno.
Pripravila: Larisa Lara Kolarič, dr. vet. med.
petek • 29. novembra 2019
Za kratek čas
Štajerski	iS
SEZNAM, UREJEN PO ABECEDNEM, STVARNEM ALI PERIODIZACIJSKEM REDU
NAJNIŽJI ŽENSKI GLAS
OBESEK, KI SE MU PRIPISUJE ÍAR0VNA M0Í
STOTINA HEKTARA
ANTIČNO BRENKALO
ZDRAVNIK SPECIALIST ZA OČESNE BOLEZNI
PISEC, KI JE Z B0H0RI-CICE "PRESEDLAL" NAGAJICO
KEMIČARKA CURIE
KRAŠKI GRM, OCTOVEC
ODPRAVA BLOKADE
NASANEKD. BIATLONIH (ANDREJA)
IVAN CUCEK
NEKDANJE SLOVESNO PAPEŽEVO POKRIVALO
POKOJNI FR. MODNI KREATOR (CHRISTIAN)
SOPROGA (POGOVORNO)
SPOSOBNOST HITREGA IN PRAVILNEGA MIŠLJENJA
VZOR, SVARILEN ZGLED (STAR.)
VODJA, UDER
PESNICA FATUR
ODGOVOR NAKONTRO PRI TAROKU
MALI NEBEŠKI KRILATEC
PRISTASI MAOIZMA
DEJAVNOST,
KISE UKVARJAŠ PREDENJEM
ŠVEDSKO MOŠKO IME
OSEL, BEDAK
SPALNI VAGON
NAIVNO SLIKARSTVO
ZAŠČITEN GORSKI METULJ
NEDA UKRADEN
OKRASNI FAZAN
NAS PESNIK (ALFONZ)
LIDIJA KODRlC
VOJAŠKI POHOD
ZADNJI
DEL STOPALA
BRITANEC VKILTU
PANJ, STOR
SVETNIK, PRIPROS-NJIK VSILI
NAS PISATELJ (VITAN)
OČE
LEON STUKELJ
VULKAN NA MINDANAU
VELIKA NOVOZEL. PAPIGA
MEŠČANKA LENDAVE
RIMSKA STIRICA
DELAVEC VOLJARNI
KRŠČANSKA (KOPISKA) AFRIŠKA DRŽAVA
HRVAŠKA SLIKARKA (LJERKA)
REDEK IZRAZ ZA KAKTUS
APO - vulkan na otoku Mindanao, z 2954 metri najvišja gora Filipinov, GENESIS - leta 1967 ustanovljena angleška rockovska skupina (Phil Collins, Peter Gabriel), MONTA - stropna opeka z večjimi luknjami in žlebovoma ob spodnjih stranskih robovih
Prireditvenik
Sobota, 30. november
Petek, 29. november
09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul.,
Tarok za seniorje 09:00 Ormož, OŠ, humanitarna akcija 21.
državno tekmovanje slikopleskarjev 09:00 Ptujska Gora, Misijon ob 10-letnici bazilike na Ptujski Gori, srečanje za starejše, ob 9. in 18. uri 10:00 Ptuj, Mestni trg, aktivnosti v sklopu Mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, informativna stojnica
17:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Kmetija Forštnerič, delavnica izdelave naravnih mil 17:00 Ptuj, Gasilski dom, svečana
podelitev priznanj krvodajalcem 17:00 Hajdina, telovadnica OŠ,
prednovoletni bazar Delo pridnih rok hajdinskih otrok 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, Svečana akademija ob 25-letnici delovanja ZRS Bistra Ptuj 18:30 Majšperk, KPC, Praznični bazar s kulturnim programom, prodaja izdelkov otrok in učencev OŠ Majšperk
19:00 Ptujska Gora, TIC, degustacijski
prostor, Vinski večer z Vini Gorjup 19:00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, 25. dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije, za pomoč sočloveku v stiski 20:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII., Zimski večer penin
09:30, Ptuj, dom upokojencev: Predstavitev knjige Ivna Tuška Rimska vojska v republiki in cesarstvu ter rimskih iger 09:30 Ptujska Gora, župnišče, Adventna delavnica
10:00 Ptuj, CID, izmenjava oblačil Jaz tebi - ti meni, zima 2019, izmenjava oblačil
14:00 Destrnik, lovski dom, odprtje
spominske plošče Tajno skladišče orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije 16:00 Draženci, Dom vaščanov, 18.
gospodinjski večer, tekmovanje v ročni izdelavi domačih rezancev, razstava potic, s kulturnim programom in družabnim srečanjem ter razstavo potic 17:00 Dom krajanov ČS Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, Ptuj, Božična delavnica za ženske, kreativna delavnica izdelovanja (adventnih) venčkov
19:00 Lenart, Dom kulture, Letna folklorna
predstava O kresi se dan obesi 19:00 Ptuj, dominikanski samostan,
Koncert ljudske glasbe sveta Etnica -ženski zbor Lilith 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, baletna predstava Kubanska rapsodija, zgodovinsko dogajanje na Kubi od njenega odkritja do danes
09:00 Ptujska Gora, na trgu, prižig in blagoslov prve adventne sveče na adventnem vencu na trgu 10:00 Draženci, Dom vaščanov, razstava
potic, odprto od 10. do 17. ure 11:00 ptujski grad, Trije prašički, lutkovna predstava in delavnica, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 16:00 Večnamenski kulturno-turistični center Podlehnik, komedija v treh dejanjih Poročil se bom s svojo ženo 18:00 Ptuj, dominikanski samostan,
osrednja prireditev OI JSKD Ptuj ter 100 let DPD Svoboda Ptuj, Terrafolk 18:00 Ptuj, dominikanski samostan,
prireditev Kultura povezuje, koncert skupine TerraFolk, prireditev OI JSKD Ptuj in DPD Svoboda Ptuj ob 100-letnici delovanja, podelitev priznanj
19:00 Majšperk, Kulturna dvorana KPC, avtorska komedija Vida Valiča Seks po slovensko
Ponedeljek, 2. december
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Hevreka, ob 9.30 in ob 11. uri za šole in za izven
Mestni kino Ptuj
Nedelja, 1. december
07:00 Makole: Andrejev sejem in otvoritev
Makolskega lodna 08:00 Cirkulane, Barbarno 2019
Petek, 29. november: 16:00 Ledeno
kraljestvo; 18:00 Pri Addamsovih; 20:00 Direktno z Liffa 2019: Svetilnik. Sobota, 30. november: 16:00 Ledeno kraljestvo; 18:00 Svetilnik; 20:00 Parazit.
Nedelja, 1. december: 16:00 Ledeno
kraljestvo; 18:00 Pri Addamsovih; 20:00 Direktno z Liffa 2019: Svetilnik.
Tedenski horoskop od 29. 11. do S. 12.

j
OVEN
(Il. 3. - IQ. 4.)
Ognjena energija vam bo dala krila. Označevala vas bo paleta sprememb in novosti. Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in odšli pogumno naprej. Seveda bo pomembno ozavestiti, da imate enake možnosti igro dobiti ali izgubiti. Tedenski uspeh pričakujte pri denarju!
BIK
(21.4. - 20.5.)
Skrivnostna narava bo v sebi skrivala magično sporočilo o preobrazbi. Tako bodo tudi vas privlačile skrivnosti in skrita dojemanja človekovega značaja. Zadeve se bodo na koncu obrnile tako, da boste imeli sami koristi. V ljubezni boste doživeli ekstazo močnih in intenzivnih čustev.
A
Pozitivna energija vam bo poleg dobrega prilaganja po-
magala v skupinskem delu. Ambicioznost na delovnem mestu boste postavili na enega od prvih mest in dosegli tisto, kar si boste želeli. Pomembno bo, da ne pozabite nase in na dejstvo, da potrebujete dodatne vitamine.
'hf*
RAK
(Il. ó. - II. i.)
fir Nv
LEV
(I3. i. - II. s.)
TEHTNICA
_ (23.9. - 23.10.)
Pričakovati je obdobje, ko boste reči znali brati med vrsticami in se odločno soočiti z novimi izzivi. Seveda bo pri tem veljalo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Na življenjske prelomnice boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Pričakovati je čas plodnosti in ustvarjalne energije!
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Konec novembra boste simbolično delali zaključke in se odločili za nov ciklus. Pogumno se boste soočili z vsem, kar vam bo uganka in v dobili boste mnoge odgovore. Ključ do srca imate pri sebi in pravilno bo, da boste partnerja vzpodbujali in mu pomagali.
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
STRELEC
(23.11. - 21.12.)
Privlačile vas bodo skrivnosti in tiste zadeve, ki tako ali drugače izstopajo. Odločili se boste po notranjem smerokazu, kaj je tisto, kar boste morali spremeniti. Na delovnem mestu bo zelo odgovorno in polni boste drznih načrtov in zamisli. V ljubezni boste pluli po valoviti reki - valovi bodo strast.
Notranja moč se bo ojačala in tako boste lahko zasvetili s plamenom čiste resnice. Zagovarjali boste tisto, kar vam je blizu in kar vam bo koristilo. Na delovnem mestu bo pestro, borili se boste za resnico in pravico. Pri tem boste dovolj modri in tako dosegli pomemben in odločen korak naprej.
Označevali vas bosta jeklena volja in trma. Oboje vam bo po svoje koristilo in tako boste vsem obveznostim in zadanim nalogam kos. Pomembno bo, da boste pri vsem uživali in da se ne boste bremenili s tistim,
česar nimate. Zgodba o resnici se piše na delovnem mestu tudi z vašo pomočjo.
- KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Čeprav ne spadate med pionirske predstavnike zodiaka, bo tokrat drugače. Odločili se boste stopiti v ospredje in narediti nekaj dobrega. Pri tem vam bo v pomoč okolica. Brez vaše spodbude bo na delovnem mestu pusto in tiho. Zdelo se bo, da se bo začel nov ciklus veselja in prijateljstva.
T|jv VODNAR
O /	(21.1. -18.2.)
Vrata lastne sreče boste odprli na stežaj. Čeprav boste nekoliko preveč drzni, boste imeli srečo in harmonijo. Reševali boste uganke, ki so vezane na prijateljstvo in na odnose. Varujte se pretirane sebičnosti in imejte odprto srce. Narava bo naravni vir sprostitve in užitek za vašo dušo.
\ DEVICA
| (23.8. - 22.9.)
Vizualizacija sonca v lastni duši bo mnogim predstavnicam in predstavnikom tega znamenja koristila. Obeta se teden, v katerem se boste na intenziven način odločili in ločili od tistega, s čimer ste odlašali. Poglobljeno se boste lotili študijskih obveznosti in imeli boste več prijetnih srečanj s prijatelji. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Razbrati bo napredek tako na duhovni kot osebni ravni. Sreča se bo skrivala v tistih majhnih trenutkih in največje bo v partnerskem življenju. S partnerjem bosta zaživela kot eno in prižgal se bo ogenj ljubezni, ki se bo razširil v požar. Če sodelujete s tujino, so nakazane ugodne priložnosti. astrolog
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. novembra 2019
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
radioPTUI Štajerski TEDNIK
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA!
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:

20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku Wtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored)
M
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
T
VARAZDIN
6. in 7. dec 13.in 14. dec
Prevoz in organizirano vodenje - vodič Večerja v hotelu ORION Živa glasba - Dalibor
ODHOD:
Železniška postaja Ptuj ob 16:30
[fj V P ^radioPTUI Štajerski

Nastja Čeh
»Včasih ni bilo plač, pa so bili rezultati, sedaj je obratno!?!«
Stran 18
Nogomet
Na koncu tudi točka ni bila neuspeh
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
tednik
Motošport
Dragoceno priznanje za Langerholca
Stran 19
Kolesarstvo
Vid uspešen tudi v ciklokrosu
Stran 19
íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu!
RADIOPTUJ
tei ¿filetee www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL
»Sezono želimo zaključiti s stilom, triumfalno«
Odlična kulisa z več kot 1500 gledalci, dobra nogometna predstava, po kateri so bili vedrejši privrženci Maribora - to so glavne značilnosti štajerskega derbija med Aluminijem in Mariborom, ki se je končal z zmago vijoličastih 0:2.
Za Aluminij je to prvi poraz na domačem igrišču v deveti tekmi in prekinjena serija dveh zmag (Domžale, Mura). Varovanci trenerja Slobodana Gruborja tokrat niso pokazali takšne učinkovitosti kot na zadnjih tekmah, tudi sreča tokrat ni bila na njihovi strani. Tudi nekoliko okrnjena sestava ekipe, v kateri so zaradi poškodb manjkali Horvat, Krajnc in Matjašič, je naredila svoje.
»Najbolj enostavno je dejstvo, da tokrat nismo zadeli niti enkrat, Mariboru je to uspelo dvakrat, zato so zasluženo zmagali. Ko smo se popolnoma odprli in iskali gol priključka, je imel Maribor seveda več prostora, a višji poraz enostavno ne bi bil pravičen, ne bi bil pravi
1. SNL, 19. krog: CB24 Tabor Sežana - Aluminij,
v soboto ob 13.00 v Sežani.
Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni:
1. krog: CB24 Tabor Sežana - Aluminij 0:2 (0:2); Leko, Štor;
10. krog: Aluminij - CB24 Tabor Sežana 3:0 (2.0); Vrbanec 2x, Živkovič.
Foto: Črtomir Goznik
Gostovanje Maribora v Kidričevem je za ljubitelje nogometa v teh krajih vedno praznik; več razlogov za veselje so imeli navijači Maribora.
odraz dogodkov na igrišču. Razočarani smo s porazom, analizirali ga bomo, vsekakor pa bomo poskušali izvleči kakšne zaključke in popraviti napake. Gremo optimistično naprej,« je tekmo z Mariborom kratko opisal Slobodan Grubor.
Na vprašanje, ali ga je Maribor s čim presenetil, je odgovoril: »Malo so me presenetili s tem, da so se po dosežen golu postavili tako
obrambno. Kljub temu smo se tudi v tej situaciji dobro znašli, proti strnjeni obrambi iskali in tudi našli v nekaj primerih poti proti golu Handano-viča, vendar žoga enostavno ni šla v gol.«
Četrta zaporedna zmaga vijoličastih
V taboru gostov je bilo razpoloženje seveda bolj vedro. S četrto zaporedno zmago (Celje, Bravo, Domžale, Aluminij) so zadržali stik z vodilno Olimpijo, zaostajajo le dve točki. Pred Kidriča-ni imajo sedaj tri točke prednosti.
»Aluminij je sicer izgubil, a je pokazal povsem spodobno igro. Ima zelo dobro moštvo, dobro igro,« je na dušo šumarjev popihal trener Maribora Darko Milanič, ki je bil zelo zadovoljen tudi s tem, kaj so prikazali njegovi varovanci: »Zadovoljen sem z napredkom v zadnjih tekmah, iz
kroga v krog so fantje bolj povezani v skupno zgodbo. S tem smo imeli na začetku sezone težave zaradi prihodov novincev (Kronaveter, Požeg Vancaš, Kotnik, Peričič, kasneje še Mitro-vič, op. a.), sedaj so te vedno manjše. Treba je le še znova najti ta entuziazem za vsak trening, za vsako tekmo - ko bo tako, bo vse v naših rokah.«
Do konca tega dela sezone čakata vijoličaste še tekmi s Triglavom doma in Rudarjem v gosteh, šumarje pa gostovanje v Sežani in za konec domača tekma s Triglavom.
V Sežani na igrišče že ob 13.00
»Po porazu z Mariborom se bomo zagotovo dvignili, tako kot smo se po vsakem doslej. Prepričan sem, da bomo že proti Taboru poka-
zali, kdo smo in kaj zmoremo, ter se vrnili na zmagovalne steze. Do zaključka jesenskega dela nas čakata še dve tekmi v petih dneh, želimo ju zaključiti triumfalno. Čeprav je sezona že sedaj vrhunska, jo želimo zaključiti 's stilom',« je v svojem prepoznavnem optimističnem stilu dejal centralni branilec Aluminija Ilija Martinovic.
Za tekmo s Taborom je podal naslednjo napoved: »V Sežani je teren nekoliko poseben, igrišče je majhno, z deževjem bo verjetno tudi precej razmočen. Na takšnih tekmah je potrebne veliko moči in energije. Smo pa tekmovalna ekipa, želimo osvajati točke, zato bomo storili vse potrebno, da izvlečemo pozitiven rezultat. Nič ne bi imeli proti, če bi bil rezultat isti kot na prvi medsebojni tekmi (smeh).«
Tekma v Sežani se bo začela v času kosila, natančno ob 13. uri.
JM
Nogomet • Martin Milec, NK Maribor
»Tukaj sem odraščal, tega nisem pozabil«
	v ^
»t J I«^. Arf JAUß1^ «SH	
	¥7Ji
	
	
	
Foto: Črtomir Goznik
Martin Milec: »Vidi se, da v Kidričevem delajo dobro, da imajo kontinuiteto, fantje res igrajo dober nogomet, zato jim privoščim ogromno uspehov tudi v prihodnje.«
Martin Milec je eden izmed redkih igralcev iz slovenske lige, ki je bil prisoten tudi na zadnji reprezentančni akciji. 28-letni branilec je v nedeljo s svojim Mariborom gostoval v Kidričevem, kjer je naredil prve nogometne korake. Za Aluminij je igral v vseh mlajših selekcijah, prvo tekmo v članski ekipi pa je odigral kmalu po dopolnjenem 17. letu.
Pet zadetkov v prvi sezoni
V člansko moštvo ga je uvedel trener Bojan Špehonja, ki mu je prvo priložnost ponudil v sezoni 2008/09, natančneje 2. novembra 2008 na tekmi Aluminij - Krško. Kidričani so slavili z rezultatom 4:3. Milec je vstopil v 66. minuti, v 76. minuti pa je zadel za rezultat 4:2. V sezoni 2008/09 je tako med čla-
Martin Milec
Datum rojstva: 20. 9. 1991 Dosedanji klubi: Aluminij, Maribor, Standard Liege (Belgija), Roda JC (Nizozemska).
ni nastopil na 13 tekmah, dosegel pa je pet zadetkov. V prvi postavi na tekmi s Krškim so takrat zaigrali Kristian Lipovac, Marko Gašparič, Denis Topolovec, Klemen Bingo, Marko Krajcer, Dejvi Pavlin, Andrej Dugolin, Senad Tiganj, Jan Šimen-ko, Rok Letonja in Rajko Rotman.
Martin je iz Aluminija v Maribor prestopil leta 2010, med letoma 2014 in 2017 pa je zaigral še v Belgiji in na Nizozemskem. Nato je sledila vrnitev med vijoličaste, s katerimi je lani osvojil še peti naslov državnih prvakov. V letošnji sezoni je ob manjših težavah s poškodbo standardni član zasedbe trenerja Darka Milaniča.
V nedeljo se je v Kidričevem veselil zmage proti svojemu nekdanjemu klubu. „Vodstvo 0:1 še ni bilo odločilno, nekoliko lažje je bilo šele po izidu 0:2, čeprav je to zelo varljiv rezultat. Zadržali smo mirnost in ohranili disciplino v obrambi do konca tekme in zasluženo zmagali. Lahko bi slavili še z višjim izidom, a je Janžekovič ubranil nekaj težkih strelov. Je zelo dober vratar, tudi osebno ga poznam, zato mu tudi v nadaljevanju kariere privoščim veli-
ko uspehov, tako kot celotni ekipi Aluminija. Naj bodo na koncu drugi, takoj za nami," je v svojem slogu začel Martin Milec.
Zelo dobro ste se pripravili na tekmo v Kidričevem: Aluminij je v zadnjih petih tekmah dosegel 16 golov, proti vam nobenega.
M. Milec: „Res smo bili odlično pripravljeni. Aluminij je zelo dober v napadu, igrajo hitro, nevarni so v polprotinapadih in protinapadih. Po drugi strani pa so v zadnjih tekmah pokazali nekaj več ranljivosti v obrambi, zato smo v tem videli svojo priložnost in jo tudi izkoristili."
Izhajaš iz Aluminija: kako gledaš na ta klub in njihove zadnje rezultate?
M. Milec: „Tukaj sem odraščal, tega nisem pozabil, zato sem zelo vesel vsakega njihovega dobrega rezultata! Vidi se, da delajo dobro, da imajo kontinuiteto, fantje res igrajo dober nogomet, zato jim privoščim ogromno uspehov tudi v prihodnje. Že lani so v jesenskem delu prvenstva odigrali odlično, in čeprav so spomladi nekoliko padli, so vseeno zadržali mesto v sredini lestvice. Naj letos to pozitivno seri-
jo zadržijo tudi spomladi; če bodo zadržali okostje ekipe skupaj, potem bo to vsekakor mogoče."
Z Aluminijem ste igrali takoj po reprezentančnem premoru, podobno kot na tekmi s Sežano, ki ste jo takrat visoko izgubili. Ste vzeli to kot močno opozorilo?
M. Milec: „Po reprezentančnih
premorih nam res vsaka prva tekma dela težave, ne vem pa, zakaj se nam to dogaja. Proti Aluminiju je bilo vidno, da smo se dobro pripravili na tekmo, na njihove stvari, v katerih so najbolj nevarni. Na igrišču se je videlo, da so fantje v premoru res dobro delali - zelo smo zadovoljni s to zmago."
Vi ste bili v tem času z reprezentanco: kakšno pa je prilagajanje po vrnitvi v klub?
M. Milec: „Ni bilo težko, sploh ne! Selektor mi je dal z vpoklicem v reprezentanco dodatno energijo, tako sem se tudi vrnil, poln zagona! Nisem bil prvič v reprezentanci, upam, da tudi ne zadnjič (smeh), zato sem že navajen na te spremembe v treningih med reprezentanco in klubom."
»Še vedno je veliko stvari za izboljšave«
Kakšna bi bila ocena prve polovice sezone?
M. Milec: „Na začetku sezone smo imeli padce, tudi pozneje kakšna tekma ni bila takšna, kot smo si želeli. Smo pa sedaj znova pravi, dobro kombiniramo v napadu, lahko držimo žogo v svoji posesti ... Imamo vedno daljša obdobja dobre igre, je pa še vedno veliko stvari za izboljšave. Nismo zadovoljni s trenutnim drugim mestom, a do konca tega dela sezone nas čakata še dve tekmi, pričakujemo šest točk."
Zelo dobro se razumeš z Jasminom Handanovicem; koliko bolj ste sigurni z njim na golu?
M. Milec: „Za Jasmina sploh več ne vem, kaj naj rečem: enostavno je kot dobro staro vino. Je zelo izkušen, natančno ve, kako nas mora usmerjati in s tem nam res pomaga."
Jože Mohorič
18 Štajerski
Šport
petek • 29. novembra 2019
Nogomet • 2. SNL, zaostala tekma 18. kroga
Na koncu tudi točka ni neuspeh
Rokomet • Jeruzalem Ormož, NLB liga
Obeta se hud boj
Drava Dakinda Ptuj -Brda 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Frelih (81.), 1:1 Šlak (85.).
DRAVA DAKINDA PTUJ: Milic, Mate, Novak, Melvan, Petek, Graj-foner, Kačinari (od 83. Šlak), Brest, Marcius, Haljeta, Neskič (od 73. Vaj-da). Trener: Muamer Vugdalic.
BRDA: Pintol, Rojc, Frelih, Humar (od 81. Golob), Bužinel (od 65. Per-še), Jazbar, Dar. Jalinous, Marinič, Curk, Music, Daw. Jalinous. Trener: Vlado Badžim.
V sredo je bila na Ptuju odigrana zaostala tekma 18. kroga, v kateri je Drava lovila tri točke za nekoliko mirnejše prezimovanje. Podobne načrte pa so imeli tudi Primorci ...
»Na začetku nam je bilo kar težko, v takšni sestavi še nismo igrali skupaj, razen morda na treningih. A smo se po kakšnih 10 minutah ujeli in začeli igrati svojo igro. Sam sem seveda vesel vsake priložnosti v članski ekipi in se bom še naprej trudil, da bi upravičili zaupanje trenerjev,« je dejal Marko Brest, letnik 2002. Ob njem so bili v ekipi še trije igralci, rojeni leta 2000 ali kasneje: Lovro Grajfoner, Aaron Kačinari in vratar Anej Milič. Slednji je prvič okusil slast igranja v članski ekipi.
2. SNL
Foto: Črtomir Goznik
Nogometašem Drave v sredo pred maloštevilnim občinstvom ni uspelo ugnati ekipe iz Brd.
1 KOPER	19	13 4	2	41:12	43
2. GORICA	19	13 2	4	40:20	41
3. KALCER RADOMLJE	19	12 3	4	47:22	39
4. FUŽINAR VZAJEMCI	19	11 3	5	34:21	36
5. NAFTA 1903	19	10 4	5	44:24	34
6. KRŠKO	19	9 4	6	35:22	31
7. VITANEST BILJE	19	8 5	6	28:24	29
8. KRKA	19	7 7	5	28:30	28
9. JADRAN DEKANI	19	7 3	9	28:38	24
10. ROLTEK DOB	18	5 8	5	33:34	23
11 DRAVA DAKINDA	19	6 3	10 28:33		21
12. BELTINCI TRATNJEK 19		5 4	10 18:34		19
13. BREŽICE ČATEŽ	18	3 6	9	11:26	15
14. BRDA	18	2 7	9	20:38	13
15. ROGAŠKA	18	3 2	13 14:45		11
16. DRAVOGRAD	19	2 3	14 21:47		9
Razpored zaostalih tekem 7. kroga: Brežice Terme Čatež - Roltek Dob (v soboto ob 13.00), Brda - Rogaška (v nedeljo ob 13.00).
Prvi polčas je minil v izenačeni in dinamični igri, za boljšo oceno so manjkali boljši zaključki akcij. Najlepšo priložnost so imeli gostje v 30. minuti, a se je po strelu Musiča izkazal domači vratar Milič.
S priložnostmi je bil veliko bolj bogat drugi del tekme. Začelo se je z atraktivnim poskusom Musiča s škarjicami v 50. minuti, a je zadel le prečko. Le dve minuti kasneje bi lahko gostje znova povedli, Bužinel se je lepo izognil prepovedanemu položaju in prišel sam pred Miliča, a je streljal mimo gola ...
Sledilo je obdobje prevlade domačinov, ki bi lahko bolje zaključili napade v 55. (Marcius), 61. in 75. minuti (obakrat Brest). Izrazita priložnost je bila predvsem zadnja, a je mladi igralec Drave iz bližine streljal preko gola.
Zanimiv in dramatičen zaključek
Kot se v takšnih primerih rado zgodi, so nato povedli gostje: v 80. minuti so si na razdalji približno 20 metrov priigrali prosti strel, David
Muamer Vugdalic, trener Drave: »Zelo težka in trda tekma z obeh strani. V naši ekipi smo imeli ob koncu težave s poškodbami, tokrat smo imeli v ekipi pet mladincev, na igrišču Marka Bresta, Aarona Kači-narija in še mladega vratarja Aneja Miliča, še trojica je bila na klopi, in sicer Jaša Bojnec, Marcel Žižek in Niko Drevenšek. Na koncu mi je žal za nedosojeno enajstmetrovko in za takšen prejeti gol - vsako našo napako pa tekmeci kaznujejo.«
Marko Brest, Drava: »Na igrišču smo dali vse od sebe, zaradi česar sem ponosen na celotno ekipo. Imeli smo dober prehod iz obrambe v napad, a smo na zadnji tretjini igrišča pokazali premalo odločnosti, manjkalo je kakšno uspešno preigravanje ena na ena. Gol smo prejeli v trenutku, ko smo bili boljši na igrišču, na srečo pa smo se hitro pobrali in izenačili - to je bil pozitivni del tekme. Žal pa mi je za zapravljene priložnosti v 2. polčasu, tudi v končni fazi za nedosojeno enajstmetrovko ob koncu tekme, saj bi lahko zmagali in osvojili vse tri točke.«
Po petih zaporednih porazih, dveh domačih, je Ormožanom v tekmi 11. kroga vendarle uspelo premagati Slovenj Gradec.
„S to zmago se nam je odvalil kamen od srca. Že v Ribnici smo z dobro igro nakazali, da je naša forma v vzponu. Proti Slovenj Gradcu smo odigrali solidno tekmo, vendar to še vedno ni igra, ki si jo v klubu želimo. Sposobni smo veliko več in računamo, da pravi obraz pokažemo že na sobotni tekmi proti Trimu," je v uvodu povedal Anže Šoštarič, 20-letnik, ki je proti Korošcem pokazal zelo dobro predstavo in se štirikrat vpisal med strelce. Proti rokometnemu ponosu Koroške so krilni igralci dosegli deset zadetkov, kar je za Ormožane zelo veliko in takih tekem krilnih igralcev si je le želeti. „Nasprotne ekipe dajo največ poudarka temu, da zaustavijo našo zunanjo linijo, s tem pa se nam odpira več prostora za krilne igralce. Do sedaj v prvenstvu nismo bili najuspešnejši pri realizaciji metov s krilnih položajev, vendar se zgodba popravlja, kar je zelo dobrodošlo za tekme, ki prihajajo. Verjamem, da bomo nevarni iz vseh položajev tudi proti Trimu, saj bo to potrebno, če želimo na kolena položiti ekipo, ki letos igra odlično ter zaseda visoko
3. mesto. Igramo doma in v Ormožu ni nobena ekipa favorit. Pričakujem lepo polno dvorano in hud boj do zadnjega atoma svojih moči za drugo zaporedno zmago," je še pred tekmo razmišljal Šoštarič.
Na zadnjem srečanju so tudi vratarji solidno opravili svojo nalogo, zbrali so 13 obramb. Ko ormoški vratarji zberejo preko 10 obramb, je v večini primerov zmaga ormoška.
Trebanjci so se letos kar precej okrepili in na Hard Ek prihajajo z željo po zmagi. „Želimo ostati v vrhu lestvice in to nam omogoča le zmaga v Ormožu. Zavedamo se, da naloga ne bo lahka, a imamo kakovostnejšo zasedbo od Jeruzalema. Tokrat bom prvič gostoval v Ormožu v dresu Trima in motivov za dokazovanje mi ne manjka," je iz tabora Trima povedal vratar Aleksandar Tomic, ki so mu jeruzalemčki vedno ugajali in proti katerim je zmeraj zbral lepo število obramb. Upamo, da tokrat ne bo tako in da bodo strelci Jeruzalema uspešnejši od vratarjev Trima.
Tekma je na sporedu v soboto, 30. novembra, ob 19.00, predtek-ma bo ob 16.00, in sicer med kade-tinjami Jeruzalema in člansko ekipo Ptuja, ki nastopa v 1. SRL.
Uroš Krstič
Frelih pa je iz njega zadel v polno s strelom dobesedno »skozi živi zid« - 0:1. »Podobno se nam je živi zid 'razpadel' že v Kopru, res škoda za prepoceni prejeti zadetek,« je po tekmi obžaloval domači trener Vugdalic.
Ta je takoj v igro poslal Nika Vaj-da in Sebastjana Šlaka. Menjavi sta se mu takoj obrestovali! V 85. je Vaj-da poslal uporabno žogo v kazenski prostor, kjer je Šlak dobro reagiral in žogo pospravil v mrežo - 1:1. Le
minuto kasneje je imel Šlak na nogi zaključno žogo za zmago, a je eden izmed gostujočih branilcev žogo po njegovem strelu izbil z golove črte v polje ...
Sporna situacija se je zgodila v 89. minuti, ko je Marcius v protinapadu želel žogo s konico kopač-ke spraviti mimo vratarja Pintola, vprašanje pa je, ali je vratar Brd pri tem storil prekršek - sodnik Marko Podgoršek je bil mnenja, da ne ...
Jože Mohorič
Pokal Slovenije: Gorišničani in Ormožani s prvoligašema
Na sedežu RZS so izžrebali pare 2. kroga Pokala Slovenije, tekme bodo predvidoma na sporedu v sredo, 18. decembra. Skupno bo letos v pokalnem tekmovanju nastopilo 35 članskih moštev, šest se jih bo med sabo merilo že v 1. krogu. Najbolj zanimiva tekma čaka ljubitelje nogometa v Celju, kjer se bosta med sabo merili vodilni ekipi 1. lige, Celje Pivovarna Laško in Riko Ribnica.
Težke, a tudi atraktivne tekmece so dobile tudi ekipe Ormoža, Drave in Gorišnice. Ormožani bodo gostovali v Trebnjem, Gorišnica bo gostila prvoligaško zasedbo Maribora, Drava pa vodilno ekipo 1. B-lige - v kateri nastopa tudi sama - LL Grosit Slovan. Najbolj privlačnega tekmeca imajo zagotovo Gorišničani .
Pari pokala Slovenije, 2. krog (predvidoma 18. 12.):
Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož
Drava Ptuj - LL Grosist Slovan
Moškanjci-Gorišnica - Maribor Branik
JM
Nogomet • Nastja Čeh, Drava Dakinda Ptuj
»Včasih ni bilo plač, pa so bili rezultati, sedaj je obratno!?!«
Nogometaši Drave v tem delu sezone niso dosegli pričakovanih rezultatov, oziroma so le-ti na spodnji meji pričakovanj. Ob tem se v mestu pojavljajo govorice, da se v klubu obetajo nekatere spremembe, tudi glede vlagateljev. O tem ter še o čem smo povprašali podpredsednika kluba Nastja Čeha.
Končan je jesenski del sezone v 2. ligi. Kako ste zadovoljni z rezultati članske ekipe?
N. Čeh: »Pošteno povedano, z rezultati nismo zadovoljni. To je minimum, ki ga je ta ekipa sposobna. Sedaj je treba sesti skupaj, se pogovoriti in najti pot za naprej. Predvsem pa si je treba naliti čistega vina.«
Začetek je bil soliden, potem pa je prišla kriza, z nekaj zaporednimi slabimi rezultati, ko je Drava med 12. in 16. krogom na petih tekmah osvojila le eno samo točko.
N. Čeh: »Ko padeš v takšno negativno serijo, je težko izplavati, sploh za ekipo, ki je bila sestavljena precej na novo, z veliko mladimi igralci. A to so le izgovori: ti fantje so bili
izbrani za 2. ligo, za Dravo, tudi pri sebi bi morali razčistiti o tem in realno oceniti svoje delo.«
Pred začetkom sezone se je veliko govorilo o tem, da cilj ni brezglavi naskok na vrh lige in da bodo več priložnosti dobili mladi domači igralci. To ni bilo uresničeno. Kaj se je vmes spremenilo?
N. Čeh: »Vsak ima pravico do dvojega mnenja, do svoje analize, a nekaj je vendarle bilo storjenega v tej smeri. Tudi na zadnji tekmi z Brdi je npr. Brest odigral dobro tekmo, še nekaj mladih je dobilo priložnost. Potrebna bo še natančnejša analiza, da bi lahko dejali kaj konkretnega o tej temi. Vsekakor pa vemo, kje je naše mesto v tem trenutku, tam nekje pri polovici lestvice, in pri tem dajati čim več priložnosti mladim, izhodnim letnikom mladincev. Poskušali bomo iti v to smer.«
Zaradi manjšega števila domačih igralcev je bilo čutiti nezadovoljstvo med navijači. Na zadnjih tekmah se jih je zbralo zelo malo.
N. Čeh: »Glede na vse skupaj si moramo realno priznati, da je Drava
v tem trenutku pač v sredini 2. lige in da je to glede na vse realna uvrstitev. Vedno pa je veliko takšnih, ki znajo veliko povedati o tem, kaj bi bilo treba narediti, ne poznajo pa dejanske situacije. Iz našega prelepega starega mesta pa ni praktično nobene pomoči. Ljudje v klubu se trudimo, si želimo boljše rezultate, vendar .«
Verjetno bo zimski premor prinesel kakšne spremembe v igralskem kadru.
N. Čeh: »V zadnjih dveh tekmah že nismo računali na peterico, to so že bile prve poteze (iz postav je razvidno, da v zadnjih dveh tekmah niso bili v zapisniku Nelson, Kene, Rudonja, Bajrami, Hrastnik, Prahic ..., op. a.). Verjetno jih bo še nekaj. Nekateri pač niso upravičili pričakovanj. Na drugi strani bomo zagotovo pripeljali nekaj novih igralcev. Smo pa mirni, strahu pred izpadom ni.«
V 19 krogih je bilo zbranih 21 točk. Ima trener še naprej zaupanje kluba?
N. Čeh: »V sredo se je šele zak-
ljučil jesenski del, pred nami je tekmovalni premor, ko bomo najprej naredili analize in se pogovorili o opravljenem. Potem bomo poiskali rešitve in potegnili ustrezne poteze.«
»Pogovori potekajo«
Dakinda je še vedno glavni sponzor kluba, se pa govori o prihodih črnogorskih vlagateljev.
N. Čeh: »Dakinda je za zdaj še z nami, vse ostalo pa so še zgolj ugibanja. Pogovori potekajo, saj naše lepo staro mesto ni pripravljeno pomagati. Če ni domače pomoči, potem se moramo pogovarjati z drugimi, saj 2. liga ni poceni. Pa ne govorim o tem, da bi bili igralci visoko plačani, še zdaleč ne. So pa vse ostale številke okrog tekmovanja visoke in se jih je treba zavedati: 15.000 evrov je samo stroškov sodnikov, 10.000 do 15.000 je stroškov s prevozi na tekme, sama organizacija tekem stane kar nekaj, od zdravniške službe in policije naprej ... Pa smo takoj pri številki 40.000 do 50.000 evrov, da sploh lahko začneš sezono.«
Plačila igralcem so redna?
N. Čeh: »Za zdaj s plačili ne zaostajamo. Stvari so glede tega malo čudne: včasih so plačila kar zaostajala, pa so bili rezultati boljši, sedaj je to urejeno, pa rezultatov ni.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Čeh: »Dakinda je za zdaj še z nami, vse ostalo pa so še zgolj ugibanja. Pogovori potekajo, saj naše lepo staro mesto ni pripravljeno pomagati. Če ni domače pomoči, potem se moramo pogovarjati z drugimi, saj 2. liga ni poceni.
petek • 29. novembra 2019
Šport, šport mladih
Štajerski	19
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
Motošport • Priznanja AMZS
Začeli s 100 % izkupičkom Gajser brez konkurence,
dragoceno priznanje za Langerholca
S tekmami i. kroga se je začela nove sezona tekmovanja v 2. slovenski namiznoteniški ligi. V njej bo letos nastopalo io ekip, med njimi je tudi ekipa NTK Ptuj. Ta je v sestavi Darko Drčič, Luka Krušič in Marsel Šegula odlično začela sezono.
V uvodnem krogu so v soboto Ptujčani v dvorani Mladika dopoldan gostili Vesno, popoldan pa še Logatec. Proti ljubljanski zasedbi, ki jo vodi nekdanji član ptujske ekipe Bojan Pavič, je Krušič za zmago domače ekipe vpisal tri, Šegula pa dve posamični točki. Tudi v popoldanskem dvoboju je 26-letni Krušič prispeval tri točke, po eno pa sta dodala 18-letni Šegula in 61-letni Dr-
čič. Dve točki za Logatec je osvojil 13-letni Miha Podobnik, ki je eden izmed najobetavnejših mladih igralcev v Sloveniji, med kadeti na lestvici NTZS zaseda 1. mesto.
1. krog: NTK Ptuj - Vesna 5:2, NTK Ptuj-Logatec 5:3.
1.	TEMPO
2.	RAKEK
3.	PTUJ
4.	MELAMIN
5.	I LIRIJA
6.	SOBOTA I
7.	KAJUH-SLOVAN
8.LOGATEC
9.	VESNA
10.	KEMA II
2	2	0 10:2
2	2	0 10:4
2	2	0 10:5
2	1	1
1	1	0
2	1	1
1	0	1
2	0	2	4:10
2	0	2	3:10
2	0	2	1:10
8:5 5:4 8:8 4:5
Sezona v 1. ligi se po zapletih s predsedstvom in sporu s klubi še ni začela, 1. krog je napovedan za 14. december.
JM
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Derbi odločila razlika v kegljih
Drava i - Radenska 2 5:3 (2937:2880)
DRAVA i: Mitja Kramberger 493, Janez Čuš (60) 195, Dušan Murko 477, Boris Premzl 527, Bojan Krušič 487. Robi Golob 526, Pavle Ilič (60) 232 podrtih kegljev.
Derbi 1. OTS Maribor lige med prvo ekipo Drave in drugo ekipo Radenske je prinesel napeto in živčno tekmo do konca. Ta dva faktorja sta ob standardno težkem kegljišču prinesla nizke posamezne
Šah • Odprto prvenstvo Ptuja
Zmagal Lendavčan, najboljši domačin Darko Dominko
Na odprtem prvenstvu Ptuja, ki je v organizaciji Šahovskega društva Ptuj potekalo v Domu krajanov v Skorbi, je nastopilo 27 šahistov in ena šahistka iz enajstih slovenskih klubov ter iz Hrvaške in Avstrije. Največ, kar enajst, je bilo članov domačega društva, med katerimi je bil ob koncu najboljši Darko Dominko, ki je s petimi točkami pristal na visokem 5. mestu, kar je tri mesta višje od začetne pozicije.
Turnir je bil dokaj naporen, saj so šahisti v treh dneh odigrali sedem krogov. Posebnost turnirja je bila številčna udeležba mladih od 8 do 16 let, ki so ob nekaterih starejših in uveljavljenih šahistih nabirali pre-potrebne izkušnje. Od mlade ptujske generacije sta se posebej izkazala Tilen Kovačec in Anej Levanič, ki sta v konkurenci do 10 let osvojila zlato in srebrno medaljo, bronasta pa je pripadla Kajetanu Vaupotu iz Slovenj Gradca. Med dobitniki medalj pri mladih do 12 let je srebrno osvojil še en Ptujčan, Bor Kaučič.
»Turnir je bil izredna priložnost za številne mlade, ki z vsakim ta-
Tim Gajser je iz rok predsednika AMZS Antona Breznika petič zapored prejel priznanje za najboljšega motošoprtnika leta v Sloveniji.
Nagrado za življenjsko delo na področju moto športa je prejel dolgoletni predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc.
in ekipna rezultata. Pri Ptujčanih sta »magično« mejo 500 podrtih kegljev presegla le Boris Premzl (527) in Robi Golob (526), ki sta prinesla posamezni točki in naredila odločilno razliko v podrtih kegljih. Posamezno točko je dodal še Mitja Kramberger. Pri Radenski ni noben kegljač presegal meje 500, najbližje tej znamki je bil s 499 podrtimi keglji Dušan Pohovnikar.
Z osmo zmago v sezoni je ekipa Drave na 1. mestu nepopolno odigrane 1. lige OTS Maribor.
David Breznik
Krovna zveza za motošport AMZS je pretekli teden s podelitvijo priznanj sklenila uspešno sezono 2019. Nagrado za najboljšega motošportnika v Sloveniji je pričakovano dobil najboljši motokrosist na svetu Tim Gajser. Na slavnostni prireditvi v Ljubljani so podelili še številna priznanja za športne dosežke in za življenjsko delo v svetu motošporta. Slednjo je za prispevek in dolgoletno delo v kartingu prejel predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc.
„Pri kartingu sem prisoten že vse od sezone 1968/69, najprej kot tekmovalec, pozneje pa kot športni funkcionar in organizator dirk, dolga leta v Hajdošah, sedaj pa v Slovenji vasi. Tako sem velik del življenja posvetil temu športu, brez ljubezni in naklonjenosti res ne bi
šlo. Vesel sem, da se je AMZS odločila, da priznanje letos podeli meni. V isti sapi pa bi dodal, da del tega priznanja pripada tudi vsem mojim sodelavcem, ki so mi dolga leta stali ob strani in smo skupaj uresničevali naše zamisli," je po prejemu priznanja dejal Uroš Langerholc.
Pri razglasitvi najboljšega mo-tošportnika prav težke izbire v AMZS niso imeli: Tim Gajser si je priznanje prislužil z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka v elitnem razredu motokrosa MXGP. Zanj je to že peto zaporedno priznanje krovne zveze AMZS.
„Kot sem že velikokrat dejal, mi to priznanje ogromno pomeni. Je nekakšna potrditev dobrega dela skozi celotno leto in dobrih rezultatov in vesel sem, da mi je to uspelo peto leto zaporedoma. Tokrat
je bilo nekaj posebnega, saj je bila tukaj moja celotna ekipa. Mislim, da si to vsi zaslužimo, vsi skupaj trdo delamo, imamo isti cilj, osvojitev naslova, in ko nam uspe, smo vsi poplačani. Vesel sem, da so bili ob meni, ko sem dobil nagrado," je po podelitvi dejal prvi zvezdnik večera.
Na tradicionalni podelitvi v ljubljanski Festivalni dvorani so nagradili še številne druge športnike za dosežke v letu 2019. Dobili so jih vsi, ki so bili najboljši v državnih prvenstvih in pokalnih tekmovanjih.
Za uspehe v državnem prvenstvu kartinga so jih med drugimi prejeli Taj Kovačič (AMD Ptuj) za 1. mesto v razredu Rotax Max Junior, ter Vid Pšajd (AMD Hajdina) za 1. mesto v razredu KZ2. Drugo mesto je v razredu Rotax Max Senior osvojil Ma-
tic Kolmanič (AMD Ptuj), v razredu KZ2 pa Karim Greblo (AMD Ptuj). Tretji mesti sta zasedla še dva člana AMD Hajdina: Dimitrij Mlakar v kategoriji Rotax Max Junior in Primož Matelič v kategoriji Rotax DD2.
V mednarodnem pokalnem tekmovanju je največji uspeh z osvojitvijo 1. mesta dosegel Primož Matelič (Rotax DD2 Masters), tretji mesti pa sta za AMD Ptuj osvojila Seba-stjan Bergant (Rotax DD2 Masters) in Karim Greblo (KZ2).
Med dobitniki posebnih priznanj za mednarodne dosežke je bil med nagrajenci še enkrat član AMD Haj-dina Primož Matelič: to si je prislužil z osvojitvijo 1. mesta v srednjeevropski coni v razredu Rotax DD2 Masters.
JM
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Vid uspešen tudi v ciklokrosu
kim turnirjem pridobivajo ne samo na izkušnjah, ampak tudi na samozavesti. Pohvalil bi vseh šest naših mladih članov, ki so turnir odigrali zelo zavzeto in dokazali, da redni treningi tako v šahovskih krožkih na OŠ Ljudski vrt in Mladika ter v šahovski šoli društva dajejo viden napredek in dobre rezultate,« je svoje varovance pohvalil direktor turnirja in vodja šahovske šole MM Danilo Polajžer.
Najboljši trije v absolutni konkurenci so prejeli posebne nagrade in pokale, najboljši v konkurenci do 10 in 12 let pa medalje. Zlato medaljo je prejela tudi edina šahistka, 12-letna Eliza Vaupot iz Slovenj Gradca.
Končni vrstni red: 1. Luka Šolma-jer (ŠD Rokada Lendava) 6 točk, 2. Mihajlo Ilijič (Avstrija) 5,5, 3. Stanko Nikolič (ŠD Šentjur) 5, 4. Vid Topo-lovec (ŠK Ljubljana) 5, 5. Darko Dominko 5, 6. Karel Žajdela 4,5 ... 13. Leon Selišek 4, 14. Martin Majceno-vič 3,5 ... 16. Tilen Kovačec 3, 17. Ciril Kužner 3 ... i9. Anej Levanič 3 (vsi ŠD Ptuj) ...
Silva Razlag
V severni Hrvaški poteka cik-lokros pokal, ki se ga udeležujejo tudi kolesarji s cestnimi kolesi, predvsem za ohranjanje kondicije in vadbe motoričnih sposobnosti vožnje s kolesom.
Ciklokros je zvrst kolesarstva, pri kateri kolesarji vozijo po krožni progi, večinoma dolžine od 2 do 3 km. Na stezi je veliko naravnih ovir v obliki vode, blatnih delov steze, padlih dreves ter tudi umetno postavljenih preprek, kot so razne ograje, bale sena ... Tako postane približno četrtina proge neprevozna, zato morajo tekmovalci tisti del preteči s kolesom v roki. kompleksna in zahtevna disciplina.
Pred dnevi je bilo četrto tekmovanje te serije na sporedu v Za-
grebu. Tekmovanje je potekalo na območju suhega zadrževalnika visokih voda. Zaradi dežja in posledično razmočenega terena je bilo tekmovanje zelo naporno. Čas trajanja dirke je 40 minut + 1 krog. Odlični rezultat je znova zabeležil 16-letni član KK Perutnina Ptuj Vid Jeromel, ki je osvojil 3. mesto, na enakem mestu je tudi v skupnem seštevku. Na naslednji preizkušnji v Sisku je Vid naredil še korak naprej, zasedel je končno 2. mesto.
Skupni vrstni red po 5. krogu, do 19 let:
1.	Matija Trstenjak (Mura avantura)
2.	Vid Jeromel (KK Perutnina Ptuj)
3.	Bruno Sučič (BK Roda - MTB)
UR
Vid Jeromel (KK Perutnina Ptuj)
Šolski šport • Rokomet, dekleta
Tudi pri dekletih najboljše
»V »V I
Gorišnicanke
V dvorani Markovci je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi domače šole potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za dekleta letnika 2005 in mlajše. Podobno kot pri fantih so tudi pri dekletih nastopile tri ekipe, enakost pa se kaže tudi pri vrstnem redu na samem vrhu. Slavile so namreč učenke OŠ Gorišni-
ca, ki so tako osvojile naslov medobčinskih prvakinj. Na območno tekmovanje so se uvrstile še učenke OŠ Markovci, ki so v tekmi za 2. mesto tesno ugnale ekipo OŠ Ljudski vrt.
Rezultati:
Markovci - Ljudski vrt 7:6, Ljudski vrt - Gorišnica 3:10, Gorišnica - Markovci 13:7.
Vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica
2.	OŠ Markovci
3.	OŠ Ljudski vrt
UR
Naslov medobčinskih prvakinj so osvojile članice ekipe OŠ Gorišnica.
Foto: AMZS
Foto: AMZS
20 Štajerski
Šport mladih, rekreacija
petek • 29. novembra 2019
Karate
Uspešni v katah in ekipnih borbah
Slovenska ekipa na tekmovanju v Italiji
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 19. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana - Aluminij; OB 13.50: Celje - Mura; OB 16.55: Maribor - Triglav Kranj; V NEDELJO OB 13.00: Bravo - Olimpija; OB 15.00: Domžale - Rudar Velenje.
Rokomet • i. A SRL (m)
PARI 12. KROGA, V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje; Riko Ribnica - Slovenj Gradec; Koper - Dobova; V PETEK OB 19.15: Gorenje Velenje - Urbanscape Loka; OB 20.00: Maribor Branik - Krka. Celje Pivovarna Laško - Butan plin Izola 39:19 (19:9).
1.	B SRL (m)
10. KROG: Škofljica Pekarna Pečjak - Drava Ptuj (v petek ob 19.00).
2.	SRL (m)
7. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Arcont Radgona (v petek ob 19.00).
Odbojka • i. B DOL (ž)
8. KROG: ŽOK G.S.V. Ptuj - Mozirje (v petek ob 20.00 v dvorani Gimnazije Ptuj).
Futsal • 2 SFL
10. KROG: KMN Tomaž Šic bar - Dobovec Pivovarna Kozel (v petek ob 20.30 v Ljutomeru).
Ples • 21. Maribor Open
Plesna šola Salsero bo od petka do nedelje, od 29. 11. do 1. 12., v Tehniškem šolskem centru izvedla že 21. plesno tekmovanje Maribor Open. Gre za največje vsakoletno plesno tekmovanje v Sloveniji, na njem bodo letos nastopili plesni pari iz 31 držav! Skupno je v vseh starostnih kategorijah od najmlajših do seniorjev prijavljenih približno 900 parov. Samo v najmočnejši članski konkurenci se bo za nagrade potegovalo približno 100 parov. Vsi bodo nastopali v standardnih in latinskoameriških plesih.
Jože Mohorič
Športna priznanja
Ivanu Čušu priznanje Zveze društev športnih pedagogov
Slovenije
V italijanskem Bergamu je v sredini novembra potekalo veliko mednarodno tekmovanje v karateju v okviru organizacije WUKF: udeležilo se ga je kar 719 tekmovalcev, od malčkov do veteranov. Zanimivo je dejstvo, da so bile najštevilčnejše kategorije od 8. do 18. leta starosti. V zadnjem desetletju se vse bolj prikazuje kot športno disciplino in ne kot veščino. WKSA Slovenija, predvsem Shofukan karate klub Kidričevo, je klub, ki s svojim programom ni zanemaril korenin tradicije, da je umetnost karateja v obrambi. V Italiji so klub iz Kidričevega zastopali Zara Sitar, Blaž Mohorko in Jakob Mohorko.
KZ WKSA Slovenije je zastopalo osem tekmovalcev, nekateri so prvič stopili na tatamije mednarodne scene. Zara Sitar je presenetila v kategoriji deklic v katah posamezno in med 17 tekmovalkami osvojila bron. Srebrno medaljo je v isti konkurenci osvojila Stela Kostanje-vec.
Bron sta osvojila tudi Jakob Mohorko in Nik Železinger s popolnoma istim seštevkom v finalu.
Atletski »veterani in veteranke« so atleti, starejši od 35 let, nastopajo pa v starostnih kategorijah po pet let (do 40, do 45, do 50 let ...). Njihov moto je „zdrav duh v zdravem telesu", saj le zdrav človek lahko kakovostno deluje v skupnosti do pozne starosti. Prav to želijo z načrtovanimi aktivnostmi v veteranski sekciji Atletskega kluba Ptuj tudi dosegati.
„Šport za življenje, kot vrlina zdravega načina potovanja skozi vsa obdobja življenja, ni nova ideologija, stara je toliko, kot je staro življenje. Zadostna mobilnost je tako ena ključnih vlog staranja. Športna dejavnost postaja vse bolj prvina kakovosti življenja sodobnega člo-
V kategoriji je nastopalo 16 tekmovalcev. Vrh v katah posamezno je med osmimi nastopajočimi uspelo doseči v svoji kategoriji Anelu Zemljiču.
Med ekipami je slovenska zasedba (Blaž Mohorko, Jakob Mo-horko, Mario Fras) v finalu rotacije premagala fizično mnogo močnejšo ekipo iz Bergama. To je bil šok za
veka. V starosti ohranja kognitivno delovanje, zmanjšuje stres, depresijo, strah, zmanjšuje izoliranost in osamljenost, izboljšuje ravnotežje, nadzor KT in srčno-žilnega sistema, TT, diabetes, osteoporozo ... Vzpostaviti in obdržati dobro fizično kondicijo s pravilno organizirano psihofizično vadbo je osnovna naloga vseh, še posebej danes, ko je fizična nedejavnost resen problem moderne družbe," je dejal Miki Prstec, eden najaktivnejših članov veteranske sekcije AK Ptuj.
Ta izvaja redno vadbo starejših atletov, njihov tekmovalni program pa zajema vse od medklubskih mitingov, državnih prvenstev, balkanskih, evropskih in svetovnih pr-
domačine, ki so poskusili prav vse, da bi zmagali. Poklon njihovega trenerja in čestitke po koncu borbe so povedali vse ... Sodelovalo je osem prijavljenih ekip.
Ljubo Javoršek, trener: „Kljub neizkušenosti sem pričakoval dobre nastope naših mladih tekmovalcev. Pozitivno sem presenečen z rezultati v katah, ker vem, da ne
venstev in iger. Vadba poteka skozi celo leto (na stadionu, v dvoranah, fitnesu, na tekaških progah, trim progah ...). Stadion na Ptuju koristijo ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, med tednom pa ob urah, ko ne motijo mlajših, aktivnih atletov in atletske šole.
„Strokovnost treningov zagotavljamo z medsebojno pomočjo izkušenih tekmovalcev in trenerjev. Za posamezne discipline izkoristimo znanje klubskih kot tudi veteranskih trenerjev. Tekmovalni program je izredno bogat, saj tekmujemo pozimi na dvoranskih tekmovanjih, poleti pa na odprtem. Udeležujemo se večine razpisanih tekmovanj, od medklubskih do mednarodnih mi-
učim performansa, ampak karate kato. Tudi v borbah nismo poceni prodali svoje kože. Je pa ekipni boj tisti, ki me na poseben način kot trenerja vedno navdihne in mi da nekaj, česar še sam velikokrat ne razumem. Čestitke ekipi za zmago proti starejšim orjakom iz Berga-ma.«
UR
tingov, državnih prvenstev, pa vse do evropskih in svetovnih prvenstev. V veteranskih vrstah Atletskega kluba Ptuj imamo državne, balkanske, evropske in svetovne prvake v različnih disciplinah, od tekov, skokov, pa vse do različnih metalnih disciplin," je še dejal Prstec.
Veterani bodo zelo aktivni tudi v letu 2020
V letu 2020 načrtujejo ptujski atleti veterani nastope na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Med njimi so pomembnejša naslednja tekmovanja: balkansko prvenstvo (dvoransko v Beogradu, na prostem v Albaniji), evropsko dvoransko (na Portugalskem), svetovno prvenstvo na prostem (Toronto, Kanada), Panameriške igre (Rio, Brazilija) in Panpacifiške igre (Gold Coust, Avstralija).
David Breznik
Debeli rtič je gostil 32. Posvet športnih pedagogov Slovenije, na katerem je Zveza društev športnih pedagogov Slovenije na odprtju pedagogom podelila priznanja za dolgoletno delo ter za izjemne dosežke na področju športa otrok in mladine. Med nagrajenci je bil tudi Ivan Čuš, ki je največji pečat pustil kot športni pedagog na OŠ Ljudski vrt. Priznanja so prejeli še Vinko Poklukar z Bleda, Zdravko Mauko iz Radencev, Andrej Štremfelj iz Škofle Loke, Silvo Japelj iz Tržiča, Dragica Prevc iz Ljubljane in Olivera Pajovič iz Izole.
Dolgoletni učitelj športne vzgoje
Ivan Čuš je dolgoletni učitelj športne vzgoje z nazivom svetovalec. Na Debelem rtiču je enako kot ostali prejemniki prejel priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju športa otrok in mladine v šoli. Bil je odličen športnik nogometaš, član najuspešnejše enajsterice ptujske Drave vseh časov v prvi slovenski ligi, trener in predvsem športni pedagog, ki je 40 let zanesljivo, odgovorno in strokovno vodil pouk z mladimi v OŠ Ljudski vrt in izven nje. Da je bil odličen športni pedagog, dokazujejo rezultati, ki so jih nje-
ban Čuš
govi učenci dosegali na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Bil je mentor številnim športnikom, s šolskimi ekipami je osvajal tudi naslove šolskih državnih prvakov v ekipnih in individualnih športih.
Na šoli je več let organizacijsko in strokovno vodil delo ŠŠD. Izkazal se je kot odličen organizator pri izvajanju plavalnih tečajev ter zimskih in letnih šol v naravi. Učence in učenke iz šole je znal usmeriti v številne ptujske športne klube in mnogi izmed njih so bili na športni poti zelo uspešni. Kot učitelj je bil med učenci priljubljen. S svojim delom je pustil pomemben pečat v slovenskem šolskem športu in ptujskem športu nasploh. V funkciji predsednika DTV Partizan Ptuj je opravil pionirsko delo pri uvajanju ženskega nogometa na Ptuju in širše v regiji. Več mandatov je bil tudi aktiven član v izvršnem in strokovnih odborih Društva športnih pedagogov Ptuj - Spodnje Podravje.
David Breznik
Skupinska slika ptujskih atletskih ueteranou
Atletika: arhiv AK Ptuj
Najboljši posamezniki 11.
kroga: 1. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 826, 2. Jože Vau-potič (VGP Drava) 797, 3. Milan Jalen (Jurkec Transport) 788, 4. Janez Frešer (Gostišče Iršič) 743, 5. Matic Dokl (Spirala) 731, 6. Zvonko Čerček (Talum) 717, 7. Aleš Škof (SKEI Ptuj) 710, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 708, 9. Igor Vido-vič (Tames) in Silvo Predikaka (SKEI Ptuj) oba 705.
Bowling • Podjetniška liga
V veliki finale VGP Drava in Jurkec Transport
V tem tednu sta bili na sporedu polfinalni tekmi, ki sta določili velika finalista letošnje jesenske lige. To sta postali ekipi VGP Drava in Jurkec transporti, ki sta svoji tekmici premagali su-
vereno in nista dopuščali veliko dvomov o končnem rezultatu. V naslednjem tednu bodo na sporedu dvoboji, ki bodo določili končni vrstni red, vključno z velikim finalom. Tekmovanje posameznikov bo na sporedu v četrtek, 5. 12.
Rezultati 3. kroga končnice, izločilni boji, od 1. do 4. mesta:
Tames - Jurkec Transport 1:7
(2819:2484)
Spirala - VGP Drava 2:6 (2639:2854)
Od 5. do 8. mesta:
Talum - Bowling center Ptuj 6:2 (2623:2598)
Gostišče Iršič - SKEI 6:2 (2839:2653).
Razpored dvobojev v naslednjem tednu:
finale: Jurkec Transport - VGP Drava Ptuj (v ponedeljek)
tekma za 3. mesto: Tames - Spirala (v torek)
tekma za 5. mesto: Gostišče Iršič Talum (v torek)
tekma za 7. mesto: Bowling center Ptuj - SKEI (v ponedeljek)
od 9. do 14. mesta (na keglje): Saubermacher, Top Technik in Restavracija Pan (v ponedeljek), Elektro Maribor, Radio-Tednik Ptuj in Tiskarna Ekart.
JM
Atletika • Veterani AK Ptuj
Atletika je način življenja
petek • 29. novembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Fram • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona
Maša in Zoja se že veselita polfinala
Osnovna šola Fram je skupaj z občino Rače-Fram tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo omogočila mladim pevskim talentom, da se pokažejo na odru tega vse bolj slovensko prepoznavnega projekta. Sicer pa na OŠ Fram že od nekdaj radi pojejo. Sodelovanje vtem projektu pa mlade pevske upe tudi spodbuja k dodatnemu pevskemu in glasbenemu izpopolnjevanju.
Foto: Črtomir Goznik
Maša Frešer, zmagovalka v mlajši^ kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Fram, pesem Nasmeh življenja (Nika Zorjan): „Zelo lepo je bilo, zelo sem srečna, rada pojem, zato sem se tudi odločila, da bom sodelovala v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pri izbiri pesmi so mi pomagale moje prijateljice. Igram tudi klavir in odbojko. V polfinalu želim kar najbolje nastopiti, ni nujno, da zmagam. V petju bom vztrajala še naprej, ker je moja velika strast. Doma imamo tudi studio, zato se že zelo veselim kompleta za karaoke."
Z njihovimi nastopi je bilo zelo zadovoljno tudi občinstvo, prav tako ravnatelj OŠ Fram Damjan Gašparič. Pohvalil je pogum vseh, ki so stopili 25. novembra na oder dvorane DTV Fram. Ni pa pogum vse; da stopiš na oder, moraš imeti tudi glasbeni oz. pevski talent, ob tem pa tudi veliko vaditi za uspešen nastop. Pri tem je mladim pevcem, skupaj jih je bilo v obeh kategorijah trinajst, pomagala učiteljica Dora. Posebej pa se je ravnatelj zahvalil družbi Ra-dio-Tednik Ptuj in občini Rače-Fram, da so omogočili ta predizbor tudi v Framu. Mladi pevci so se zelo potrudili, pričarali še en lep večer slovenske pesmi. V polfinale sta po oceni komisije napredovali: Maša Frešer v mlajši kategoriji s pesmijo Nasmeh življenja, ki jo v originalu poje Nika Zorjan, v starejši kategoriji pa Zoja Štern s pesmijo Vse, kar rečeš mi, ki jo sicer poje Nina Pušlar.
MG

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pevke in pevci OŠ Fram
Peli so: Naja Cehtl, Urban Napast, Tinkara Tonejc, Taja Maver, Ajda Lah, Maša Frešer in Jakob Koren v mlajši kategoriji ter Katarina Mlakar, Zoja Štern, Ana Burulič, Olivija Rozman, Nika Bezgovšek in Eva Lah v starejši kategoriji.
Sponzorj so bili: Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Sazas in ATP.
Zoja Štern, zmagovalka v starej-šiv kategoriji, učenka 6. razreda OŠ Fram, pesem Vse, kar rečeš mi (Nina Pušlar): „Zelo v redu je bilo, zelo sem se zabavala, vesela sem, da sem prišla naprej. Vadila sem veliko, pesem sem si izbrala sama. Zelo mi je všeč, Nina Pušlar je tudi moja najljubša pevka. V prostem času igram tudi harmoniko in obiskujem glasbeno šolo. Od polfinala pričakujem, da bom mogoče šla naprej. Ne glede na rezultat bom vedno pela, ker me petje izpopolnjuje."
Markovci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona
Zablesteli Kaja in Ana
V večnamenski športni dvorani v Markovcih so 26. novembra peli mladi pevski upi OŠ Markovci in občine Markovci Znova so navdušili, saj so oder tako v mlajši kot starejši kategoriji zavzeli sami odlični pevci.
Tudi v novi sezoni projekta bosta zmagovalca v obeh kategorijah za nagrado prejela lastno skladbo. Prvi polfinale šeste sezone bo že marca 2020 v Vidmu.
Predizbori projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v občini Markovci so vedno nekaj posebnega, ne samo zaradi kakovostnega petja, temveč tudi številnega občinstva, ki se zaveda, kako pomembna je podpora mladim v takih trenutkih. Markovska šola je najuspešnejša šola po finalistih in zmagovalcih projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, za kar si zaslužijo vse čestitke. Pa ne samo to, so tudi najboljša pevska šola v Sloveniji, je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Pogosto zapojejo boljše kot nekateri znani slovenski pevci. Za župana občine Markovci Milana Gabrovca so vsi, ki so stopili na oder, zmagovalci, ne glede na to,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Markovski pevci so znova pokazali, da bodo tudi v novi sezoni ciljali na najvišje uvrstitve.
da se bosta v polfinale uvrstila le dva, po eden iz vsake kategorije. V občini tudi v novi sezoni upajo na finalista. Mladim pevcem se je za odlično petje zahvalil tudi ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela, kot tudi vsem, ki so zaslužni za to, da so mladi svoje nastope tako dobro opravili, še posebej se je pri tem trudil učitelj Boris Šegula.
Iz mlajše kategorije se je v polfinale uvrstila Kaja Kokol Zebec s
Sponzorji so bili: Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Sazas, ATP, Jože Voglar, s. p., Slikopleskarstvo, Pro-fimont, Franc Ivančič, s. p., Spirala, d. o. o., Frizerstvo Glamur, Sabina Vajda, s. p., in Avtoservis Pero, Peter Plohl, s. p.
Kaja Kokol Zebec, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 4. razreda OŠ Markovci, pesem Na-biralka zvezd (Tabu): „Zelo sem vesela, da mi je uspelo. Pri tem so mi pomagali tudi učitelji solo petja. Zmagala sem, zato bom morala zaradi stave pojesti ka-ramelni bombon, ki ga sicer ne maram. To pesem sem si izbrala, ker so zvezde nekako povezane s sanjami, ki jim poskušam kar najbolj slediti, saj želim postati najslavnejša pevka. Izbrala pa sem jo tudi zaradi zame popolnih tonov, ki jih lahko zapojem in mi ne delajo težav. Za polfinale nimam nekih posebnih pričakovanj."
pesmijo Nabiralka zvezd skupine Tabu, v starejši kategoriji pa Ana Vugrinec s pesmijo Bodi z mano do konca, ki jo poje Tinkara Kovač.
Ana Vugrinec, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 7. razreda OŠ Markovci, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač): „Zelo sem presenečena, vesela, še vedno ne morem verjeti, da mi je uspelo. Med petjem sem se zmotila, zato sem mislila, da ne bom šla naprej, še vedno ne morem verjeti. Že peto leto sodelujem v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Letos mi je prvič uspelo, da sem se uvrstila v polfinale. Zahvaljujem se učitelju Borisu, ki mi je pomagal, da sem prišla naprej, zahvala tudi moji učiteljici solo petja za vse napotke, kako naj svoje petje še izboljšam. Upam, da se bom uvrstila tudi v finale."
Občina Markovci bo v 6. sezoni gostila tudi eno od polfinalnih prireditev.
MG
Peli so: Lara Tement, Marija Roškar, Lana Zagoršek, Zoja Petrovič, Karmen Jug, Kaja Kokol Zebec, Luka Stolec in Neža Hrga v mlajši kategoriji ter Liza Jakomini Kristovič, Neža Meglič, Sara Jevšenak, Larisa Mlinarič, Ana Vugrinec, Saša Bratuša, Kaja Kumer in Jan Forštnarič ter Maja Čuš v starejši kategoriji.
PRO-FIM
Ti
FRANC IVANCIC %gf.
Markovci 64, Markovci Tel: 031 343 391
r., , h.
REŠETKE «nfeNELNE OGRAJE • NADSTREŠKI «^EKOLOŠKI OTOKI
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. novembra 2019
ZNAMKA LETNIK CENA€			OPR.	BARVA
CITROEN 04 CACTUS 1.2 VT1 PURE	2017	10.990	MENJAVA,TRAJN.	MODER
CITROEN C-ELYSEE 1.6 VTI	2013	5.480	ODLIČEN, MENJAVA, OBROH	;i KOV. ZLATA
FORD B-MAX 1.0 ECOB.TREND	2016	11.790	1.LAST., ODLIČEN, OBROKI	BELA
FORD C-MAX 1.6 VCT TREND	2008	4.190	ODLIČEN, 1.LAST., OBROKI	KOV. SV. MODRA
FORDECOSPORT 1.0 EC0B00ST	2015	11.980	SAMO 57.700KM, MENJAV)	\ DIAMOND WHITE
FORD FIESTA 1.0 ECONETIC TREND	2014	7.990	SAMO 65.357 KM	BELA
FORD FOCUS 1.0 ECOB.TREND	2012	7.980	1.LAST., 16 COL ALUPLAT	KOV.RDEČA
FORD GALAXY TIT.2.0 TDCI7 SED.	2015	19.990	NAVIGACIJA, ODLIČEN	KOV. T. SIVA
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND	2011	10.980	ODLIČEN, MENJAVA, OBROK	;i KOV. OPEČNA
HYUNDAI ¡201.4 CWT CONFORT	2009	5.390	SAMO 57.000KM, ODLIČEN	KOV. T. SIVA
JAGUAR XE 2.0 D R SPORT AVT.	2018	29.990	ODLIČEN, SAMO 20.818KM	KOV. T. SIVA
OPEL CORSA 1.4 COLOR EDITION	2011	5.380	1.LAST., ODLIČEN	KOV. MODRA
RENAULT CLI01.2 5VRAT	2010	4.990	1.IAST., MENJAVA, OBROKI	KOV. SREBRNA
SKODA FABIA MONTE CARL01.2 TSI	2013	8.490	ODLIČEN, ČRNA STREHA	BELA
TOYOTA AURIS 1.6 SOL	2010	6.490	ODLIČEN, TRAJN., MENJAV)	\ KOV. SREBRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! M@W@B
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena Oprema		Barva
BMW 116 D	2011	6.900,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL MOKKA 1.4T4X4 INNOVATION	2017	15.900,00 €	28.707 PREV.	KOV. BELA
PEUGEOT 508 2.0 HDI ALLURE LIMUZINA AVT.	2012	8.990,00 i	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1.25 TREND	2015	7.790,00 €	53.078 PREV.	RDEČA
CITROEN C31.416V SX PACK	2007	3.300,00 €	64.543 PREV.	KOV. ZLATA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE CONFORT 2004		1.450,00€	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CHEVROLET AVE01.416V LT STRATSTOP	2013	5.390,00 €	27.823 PREV.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 807 2.2 HDI SR	2004	2.600,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 2.0 DCI GT PRIVILEGE	2009	3.500,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.616V PRIVILEGE SKY	2006	2.890,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
SKODA SUPERB 2.0TDI STYLE LIM.	2016	17.700,00 C	PRVI LAST.	KOV. SIVA
BMW 116 D	2015	14.900,00 €	33.429 PREV.	BELA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI DYNAMIQUE	2013	6.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI PRIVILRGE LUX GRAND	2010	4.400,00 C	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
OPEL MERIVA 1.616V ENJOY	2007	2.650,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ZAFIRA 2.2 TD COMFORT	2004	2.190,00 €	7 SEDEŽEV	KOV. ČRNA
OPEL MOKKA 1.6 CDTI	2016	12.790,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
CITROEN C31.4 HDI ATTRACTION	2011	3.990,00 €	KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN GOLF 1.6TDI PLUS LIFE	2013	9.790,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO S INTENSIVE	2016	9.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Program TV Ptuj
30. 11. in 1. 12. 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Dan spomina na žrtve prometnih nesreč - Življenje ni rezervni del; Na martinovanju okronana 8. vinska kraljica Monika Kovačič; Ob dnevih slovenskega turizma Ptuj med srednjimi mesti uvrščen na drugo mesto; Mesto županje na Ptuju za en dan prevzela mini županja Sara Desku; Upravna enota Ptuj z novim načelnikom Metodom Grahom; Ptujsko podjetje Intera predstavnikom šol predalo donacijo; Predstavitev raziskave o položaju mladih v Mestni občini Ptuj; 100-letnica društva DPD Svoboda Ptuj; Pogovor z avtorico knjige Bernardo Jurič - 12.000 kilometrov greha; Tradicionalni slovenski zajtrk in ples malčkov v Vrtcu Ptuj v enoti Podlesek; Meddruštvena mednarodna razstava malih pasemskih živali in ptic v Qcentru Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Gre za življenje ali smrt
ZMANJKALO JE MEDICINSKIH SESTER!
00:00 Video strani
Q8:OD Naravoslovni dan OŠ Gorišnica 09:3D Utrip iz Ormoža 10:30 Polka in Majolka li:3Q Ujemi sanje 13:00 Video Strani 14: OD Italijanska trgovina - v živo 18: OD Martinovanje v Za vrču 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:30 Astro - v živo 23:00 Video strani
SP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
program V ŽIVO tudi preko spleta; www.siptv,si
00:00 Video strani 00:00 Otroški program 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Ob dnevu reformacija 13:00 Koncert vokalne skupine Enigma 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Kicar poje in igra 18:30 Martinovanje v Zavrau 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 22:00 Video strani
Uredništvo: www.yptv.si
02 754 00 33; info@$iptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340
00:00 Video strani
08:00 Srečanje starejših v občini Marfcovci
09:10 Ptujska kronika
10:00 Martinovanje v Zavrču
12:00 Video strani
18:00 Oecilijin koncert v Stopercah
20:00 Koncert komornega zbora Kar
21:00 Ujemi sanje
22:30 Polka in majolka
23:30 Video strani
100:00 Video strani 08:00 Martinovanje vTržcu 09:30 Ptujska kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 14:00 Italijanska bgovina - v živo 18:00 Ob dnevu reformacije 20:00 Korboeit komornega zbora Kor 21:30 Srečanje starejših v občini Markovo 23:00 Video strani
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
m/L
031688777 0 www.vrata-tuning.si

Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas aLi vase bližnje, In si naročite arklvsko številko Štajerskega tednika, zase alljo kot Izvirno In unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
m»».
IZ VSEBINE
33S5s5h
Murni*»« Wim« «»«ImMaaliiMSOMtrtMittl
moBBis/soiüsKOKitEijfswewiK-aj
Za zdravo pitno vodo v Halozah
mzm

Milan Kneževič kandidat zß^'M sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
GOSTJE: UL'(!0DOWNS
h f
£ v/ M
IM
ir V
3T
ARENA
EVENTI
iABENAemtiPTUJ
CAMPUS SAVA PTUJ
PETEK • 13. 12. 2019 • 21:00
petek • 29. novembra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel.041 631 571.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAMO več prašičev, težkih od 30 do 180 kg. Tel. 040 764 020.
PRODAM bikca, 450 kg, za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 068 681 374.
PRODAM frezo za Gorenje Muto, okrogli priklop in Akme motor, generalno obnovljen. Tel. 051 376 732.
PRODAM vola pasme limuzin, težkega 600 kg. Tel. 041 582 437.
PRODAMO prašiča, težkega 250 kg, domače reje - kuhano, cena po dogovoru. Tel. 761 01 03.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam več poslovnih prostorov in parkirišč, vse na Vodnikovi ul. 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ul. 3, Ptuj. Tel. 041 325 925.
ŽELITE graditi? Zazidljiva parcela v izmeri 10 arov na Ptuju vas že čaka. Vsi infra-strukturni priključki že na parceli. Pokličite 041 896 788 - Daniela.
PRODAMO - PTUJ- Turnišče, dve lepi pravokotni zazidljivi parceli v velikostih 1.231m2 in 1.290 m2. Cena: 35 EUR/m2.
Kontakt:	¡¡i D F/M A X
070 826 220 ali ▼ poetov io 02/6208816. www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
PRODAM peletni gorilnik Platinium Bio, kotlovsko regulacijo Estima in zalogovnik goriva. Tel. 041 539 199.
KMETIJSTVO
www.tednik.si
PRODAMO telico simentalko, brejo v 9. mesecu. Tel. 051 231 529.
■Stajerskitednik - ___Stajerskitednik
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiirtednik.si, tel. 02 749 34 10, za vefje objave predhodno pokličite.
Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... Le mir in pokoj mi dragi želite ... in zame prižgite lučko v spomin ter me v molitvi ohranite.
ZAHVALA
ob izgubi ljubega sina, brata, strica, nečaka
Gorana Cafuta
17. 3. 1982-18. 11. 2019 IZ JURŠINCEV 19A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji zemeljski poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, dar za cerkev ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala duhovniku g. Dušanu Todoroviču za opravljen cerkveni pogrebni obred in sveto mašo. Gospe Tončki za besede slovesa, gospodu Janku za molitev, zastavonoši g. Ivanu, godbenikoma za prelepo melodijo in odigrano Tišino. Pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Karmen in osebju na oddelku H2. Hvala tudi dr. Miru Lasbaherju, ge. Nataši iz patronažne službe za vse obiske na domu. Sodelavcem in podjetju HAN-hiše, sošolcem in sošolkam OŠ Juršinci z razredničarko go. Vinkovič in go. Kostanjevec. Enako tudi D. G. Juršinci in OO RK Juršinci, Športnemu društvu Juršinci.
V globoki žalosti vsi njegovi
V SPOMIN Tonetu Purgu
Na Martinovo soboto smo ptujski planinci izvedli že tradicionalni pohod po Slovenjegoriški planinski poti od Juršincev do Trnovske vasi. Na kontrolnih točkah smo pogrešali našega Toneta Purga, ki se je kljub bolezni zadnje čase udeleževal pohodov samo kot gostitelj na kontrolnih točkah.
Naš Tone je že kot mladinski aktivist prevzemal odgovorne naloge v mladinskem odseku PD Ptuj, bil dolgoletni vodja tega odseka. Skrbel je za dobro medgeneracijske odnose, saj smo se takrat poznali planinci vseh generacij, hodili na skupne izlete in tako so se najmlajši v družbi starejših počutili varno. Dolga leta je vodil planinsko društvo Ptuj kot predsednik, kasneje pa je bil do konca član nadzornega odbora. Kot ugleden in sposoben planinec je bil izvoljen v predstavniška telesa Planinske zveze Slovenije in bil dolga leta predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja. Bil je izreden organizator na nivoju društva in širše. Poskrbel je, d smo ptujski planinci spoznali ugledne planinske entuziaste, prisluhnili njihovim izkušnjam in doživetjem. Veliko skrb je posvečal izobraževanju inštruktorjev planinske vzgoje, mentorjev na šolah, planinskih vodnikov vseh kategorij. Tako smo ptujski planinci hodili na izlete pod strokovnim vodstvom, kar je dajalo in še daje našemu društvu poseben ugled v slovenskem merilu. Že kmalu po prevzemu funkcije predsednika je spoznal, da bi bilo v našem okolju treba pripraviti planinsko pot, kamor bi se lahko Ptujčani odpravili večkrat. Priprava in izpeljava haloške planinske poti takrat nista bili mačji kašelj. Brez ustreznih naprav, ki danes lajšajo gibanje in orientacijo, je bilo treba vse poti nekajkrat prehoditi, poiskati najprimernejšo varno traso, se pogovoriti z domačini, ki so z naklonjenostjo sprejeli v varstvo tudi planinske žige in spominske knjige. Tone je znal izbrati ljudi, vredne njegovega zaupanja. Nikoli ni noben žig zmanjkal pa tudi vpisne knjige so ostale urejene in nepoškodovane. Haloška planinska pot je prinesla v te kraje spoznanje, da je pohod po naši krajih prava priložnost za ljudi, ki so željni miru in neokrnjene narave. Tonetova zasluga je tudi, da so se v Halozah ustanovila številna planinska društva, ki širijo planinske želje tudi v bolj oddaljene visoke gore.
Za svoje požrtvovalno in nesebično delo je prejel številna priznanja na področju planinstva, njegovo aktivno delo pa so prepoznali tudi širše. Že leta 1987 je prejel srebrno Bloudkovo značko, priznanje Mestne občine Ptuj - pečat sv. Jurija in si zaslužil Bloudkovo plaketo.
Naključje je hotelo, da se je Tone poslovil spomladi, prav v času, ko smo hodili po eni od etap Haloške planinske poti, da je dobil priložnost posloviti se od svojih planinskih prijateljev, prepričan, da je njegovo nesebično delo obrodilo sadove. V našem spominu bo zapisan kot izreden prijatelj, nesebičen tovariš in vsestransko plemenit človek. Na Pohodu po Slovenjegoriški poti smo ga pogrešali, spomladi bomo odšli na pot samo še s spominom nanj. Naj ostane v našem skupnem spominu še dolgo dolgo.
Ptujski planinci
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Pokličite in naročite revijo na 080^321 še danes! ^
30. novembra mineva eno leto, odkar si odšel
Konrad Drevenšek
IZ VAREJE 18
Z žalostjo v srcu te pogrešamo.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Nihče ne ve, kako zelo boli, ko se zavemo, da te več ni. Zdaj tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
SPOMIN
30. 11. bosta minili dve leti, kar nas je zapustil naš dragi
Janko Šoštarič
IZ SODINCEV
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
29. novembra mineva leto dni, odkar si nas zapustila, naša draga
Marija Zupanič
IZ NJIVERCE VASI 14
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas med nami ne sliši. Le bolečina, solza, praznina za teboj je ostala...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage hčerke, žene, mame, tašče, babice ...
Terezije Breznik -drage Zinke
Z MESTNEGA VRHA 103A 14. 10. 1956-20. 11. 2019
Iskrena hvala vsem vam, sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano pesem, govornici Ani ter ravnateljici OŠ Ljudski vrt. Hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj.
Vedno boš z nami!
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Martina Stopinška
Z ZG. HAJDINE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala g. župnikoma za opravljen cerkveni obred, ge. govornici za tople besede slovesa, pevcem za odpete pesmi slovesa, gasilcem PGD Hajdina, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ema, hčere Ema z družino, Jožica z družino in Marija
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 29. novembra 2019
MSDIñ¡24
Ptuj • 21. prireditev za dedke in babice
Ptuj • Mini županja Sara Desku
Otroci OŠ Ljudski vrt pokazali svoj svet in povabili vanj
V Športni dvorani OŠ Ljudski vrt Ptuj je 19. novembra potekala že 21. tradicionalna prireditev OŠ Ljudski vrt za dedke in babice pod naslovom Pokažem ti svoj svet, ki ga sestavljajo družina, prijatelji, gibanje, igra in zabava. 350 otrok je pokazalo, kaj so se že doslej naučili v šoli in kako pomembne so za njihov razvoj tudi najrazličnejše dejavnosti.
350 otrok je nastopilo za najboljše dedke in babice na svetu.
Kot že od vsega začetka je tudi letos dvorana pokala po šivih, saj so se dedkom in babicam pridružili tudi starši, bratci in sestrice nastopajočih otrok.
„Vsako leto je to najbolj obiskana in najbolj čustvena prireditev, ki jo z velikim veseljem pripravimo; kaj pomeni otrokom, vnukom in vnukinjam, pa sploh ni treba izgubljati besed," je povedala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj Tatjana Vaupotič Zemljič. Stari starši so tisti, ki na življenje vnukov posujejo čarobni prah in ravno za to gre. V njihovem zavetju, daleč od ponorelega sveta, se vnuki počutijo varne, slišane in uslišane. Dedki in babice jim na nevsiljiv
način prenašajo svoje izkušnje in modrost ter jim s čustvenimi zgodbami iz svojega življenja priv-zgajajo čut za sočloveka. Dedki in babice so z vnuki vedno, ko starši nimajo časa ali zaradi preobremenjenosti tudi ne dovolj strpnosti. Znajo se jim popolnoma posvetiti, se z njimi igrati in jim kazati svoj svet. "Danes ste tu z nami, da vam otroci pokažejo svoj svet, da vam pokažejo, kako radi vas imajo, kako hvaležni so vam za vse, kar za njih počnete. Iskreno se zahvaljujem vsem učiteljicam in učiteljem, z učiteljico Suzano Berden na čelu, ki so jih za današnji nastop pripravili," je še dodala ravnateljica.
h lil
Vodenje ptujske občine je v sredo minuli teden prevzela mini županja MO Ptuj Sara Desku. Dan je potekal funkciji primerno, preverila je, kako potekajo dela na ptujski tržnici, se pozanimala, kako so zadovoljni obrtniki v mestu, ni pa pozabila na tiste, ki sojo izvolili - otroke.
Vodenje Mestne občine Ptuj je v sredo za en dan prevzela novoime-novana mini županja Sara Desku. Nuška Gajšek ji je namreč simbolično predala dnevne posle. Skupaj sta si ogledali, kako potekajo dela na mestni tržnici, se podali po mestu, spregovorili s Ptujčani ... Deskujeva je županji predstavila ideje, kako mesto narediti še bolj prijazno otrokom: »Predlagali smo prostor za druženje otrok. Odkar je Ptuj otrokom prijazno UNICEF--ovo mesto, se otroci v tem mestu počutijo bolj domače. Dali pa smo tudi pobude za parke, več dogajanja v mestu, delavnice in čistočo, dali smo pohvalo za ukinitev njemeta in prenovo tržnice.«
Gajškova je zagotovila, da si Ptuj prizadeva biti otrokom prijazno mesto. Predlogi in pohvale otrok ptujskih osnovnih šol, ki jih je preje-

Sara Desku in Nuška Gajšek
la od mini županje, pa jo k temu še dodatno spodbujajo. Kot je dejala, njihova vizija kaže na to, da so otroci res vpeti v to okolje in da si želijo soustvarjati. Njihovi konkretni predlogi pa so: več košev za smeti, več zelenja, dreves, igral, kakšen fitnes na prostem, pa tudi konkretne infrastrukturne projekte, kot je obnovitev gradu Turnišče in nove dvorane, telovadnice, šolske jedil-
Foto: arhiv MO Ptuj
niče. »In ko človek prebira te njihove ideje in misli, vidi, da imamo dober podmladek, na katerem bomo morali trdo delati, da bo naš Ptuj prosperiral tudi v tej smeri in da bomo na mlade, tako kot smo danes ponosni nanje, lahko ponosni nanje tudi, ko bodo odrasli in bodo sami sprejemali tovrstne odločitve,« je prepričana Gajškova.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Enaindvajseta prireditev za dedke in babice je bila skupen praznik vnukov in starih staršev, prežeta s ponosom in medsebojnim spoštovanjem. Pogled na veličastno predstavo 350 otrok je orosil marsikatero oko, 350 mladih src je z njo svojim dedkom in babicam izkazalo ljubezen in naklonjenost. S hvaležnostjo so se spominjali neštetih lepih trenutkov, ki jih preživijo skupaj, najljubših jedi, ki jih znajo pripraviti le babice, skupnih aktivnosti z dedki in vseh modrosti ter izkušenj, ki jih lahko v njihovo življenjsko popotnico vtkejo le oni, najboljši dedki in babice na svetu.
MG

dušo lahko p«1®
■ nWma savno en program, pralni stroj za mojo glavo vm
P^^-ajo.ao-rnesn,
Ženin pr

30

íM50¡mad<""ncE
* * *
leta u leto man)
j empaté-
<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx><xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Nagradno turistično vprašanje
V
o <]
V
o o
[liklavzujejo
dJ cy
Veseli december s prazničnimi prireditvami za velike in male je tik pred vrati. V nekaterih mestih so že pohiteli s prižigom prazničnih lučk, na Ptuju jih bomo prižgali 2. decembra. Praznične prireditve pa so ponekod še vedno zelo povezane s tradicijo oz. kulturno dediščino.
V Goričanah so tako 23. novembra organizirali že 8. tradicionalno Noč parkeljnov, ki so s svojimi atraktivnimi in zloveščimi maskami, truščem in ognjem ter najrazličnejšimi vragolijami navdušili nekaj tisoč gledalcev od blizu in daleč. Letošnja prireditev je bila mednarodna, udeležba par-keljnov iz petih držav pa jo je naredila edinstveno na svetu. Vsako leto pa v Goričanah pri Medvodah 5. decembra pripravijo tudi tradicionalni obhod sv. Miklavža in njegovih pomočnikov od vrat do vrat, da je le prižgana kakšna luč v znak dobrodošlice ter pri tem razdelijo dobrote ali tudi kakšno šibo, je v imenu TD Goričane povedal Jakob Knific. Letošnji obhod vaščanov pa bo še poseben zaradi obletnice obujanja te tradicije, mineva namreč 50 let od prvega miklavževanja na vasi. Ob obletnici so izdali tudi prav posebno knjigo z naslovom Zlata tradicija miklavževanja v Goriča-nah. Popisali so jo na 120 straneh, skupaj s fotografijami, ob tem pa predstavili tudi Noč parkeljnov.
Slovenija je 22. novembra dobila drugo tiskano izdajo uglednega gastronomskega vodnika Gault&-Milau 2020. Svojo izdajo tega pri-
ljubljenega vodnika pa bo dobila tudi Ljubljana. Že nekaj časa je znano, da bo Slovenija leta 2021 postala Gastronomska regija 2021. Vsako leto v tem sklopu poteka tudi mednarodno tekmovanja za naziv European Youg Chef Award. Letos je drugo mesto osvojil Jure Dretnik, študent Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki se je predstavil z jedjo Malica koroških koscev. Na sodoben način je interpretiral koroško jed - kločeni nudlni. Njeno predstavitev na unikatni keramiki ateljeja Tri je pospremil tudi video film o zgodovini kločenih nudlnov. Zagotovo je Juretov uspeh navdih tudi za druge mlade, ki želijo uspeti v gostinstvu in turizmu, ki se še kako zavedajo pomena slovenske kulinarične dediščine
V Goričanah pri Medvodah bodo 5. decembra pripravili že 50. Miklavževanje od vrat do vrat.
kot priložnosti za kreacijo sodobnih jedi na temeljih tradicije. Slovenske pokrajine skrivajo še veliko tudi na gastronomskem področju, le odkriti jih bo treba in ponuditi. Veliko tega neprecenljivega bogastva že 30 let odkriva in neguje tudi vsakoletna državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki ima domicil na Ptuju.
Slovenija je dobila še en poklon. Tokrat jo kot zeleno destinacijo za aktivne počitnice za kolesarje predstavil severnoameriški spletni portal Bike Rumor. Le-ta mesečno doseže 1.000.000 kolesarjev po vsem svetu in velja za vodilni medij na področju kolesarske tehnologije. V sklopu študijske ture po Sloveniji so pripravili obsežno video reportažo in članek.
V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, v katerem ptujskem stolpu je bila tik pred drugo svetovno vojno razstavljena t. i. „vinarska zbirka". Nagrado za pravilen odgovor, da je to bil dravski stolp, v katerem je danes Miheličeva galerija, bo prejela Darja Barle iz Mengša. Danes sprašujemo, kako se imenuje najnovejša monografija, ki jo je izdala Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 6. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se imenuje najnovejša monografija, ki jo je izdala Knjižnica Ivana Potrča Ptuj?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Foto: arhiv TD Goričane	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj.