Hatollik cerkven list.	f ?
Danica izhaja vsak petek ne celi poli, in velji po poSli aa celo leto 4 gld "" kr., ra p..l leta 2 *ld. 40 kr ,	letu 1 gld. 30 kr.. *
V ti«karoi< i nprejemana la leto 4 gold., sa pol leta 2 gld.. sa fetert leta 1 gl; »k" aadene oa la dan prainik. uide Danica dan popre).
Tečaj XXXI	V Ljubljam 4. prosinca 1877._List 1.
Za novo leto 1878.
Iz 30. psalma.
Obseg. Na svetu vidiš neko dozdevno srečo pri brezbožnih, ki pa kmali mine, in neko dozdevno nesrečo pri pravičnih, ki tudi kmali mine. Kar brezbožni počenjajo zoper pvavjčnfi^a£(u#^^4,pija IX), to je njih lastna nesreča. Lažnjiva sreča brezbožnih se konč4 z njiho7o nesrečo, in dozdevna nesreča praviSftijFfe konca z njih srečo. Z drugimi besedami: Skrivnostne neraamere, lozdevnc nasprotja, čudne kresanja v nravnem redu iu duhovni vladi veioljnega sveta se rešujejo, in pa pogosto
tudi že na tem svetu. Pravični pri tem mirni v Roga zaupajo.
1. v. Nad brezbožnim se nikar ne serdi, Le pravico delaj in jo terdi; Zlobnim ne zavidaj begle sreče, Zoper njč ne vnemaj se goreče.
4-5. Le v Gospoda stavi up, veselje, On zvestč bo spolnil tvoje želje; Njemu zroči vse akerbi, težave: Našel zate bo pomočke prave.
6 — 7. V luč povzdignil tebi bo pravico, In ko poldan jasno ti resnico; Vdaj v molitvi se Gospodu včrno, In krivice vse prenašaj mirno.
11. Če-si so pravični terti, revni; Al poslednjič vender le pohlevni Bodo zemlje dedi v vsi polnosti, Mir imeli spet bodo v prostosti.
18—19. Dnevi so nedolžnih B6gu znani, Dčleži ne bodo njih končani;
V	lakoti ne bodo zapuseni,
V	hudem času ne osramoteni.
2—9. Ker ko trava bodo odkošeni, Ko seno v soparci posušeni; Vsi, ki v hudih delih niso vgnani, Bodo uaglo z zemlje pokončani.
10. Časa za brezbožnika je malo — Lastno hudo ga bo pokopalo; Iši kje za njim sledi saj ene: Našel več ne boš nikjer nobene.
12. Grešnik poštenjaka spodlezuje *), Skrivno njega pota ogleduje, Hudovoljno zoper njega vtriplje, In z zobmi togotno poka, škriplje.
13—]5. Bog pa s smehom zlobo mu zavrača, Ve, da pride grenki dan in plača; Meč in 16k, ki božce, mirne drega, Slednjič lastno serce mu dosega.
20. Pogrezujejo se vsi hudobni, In sovražniki Boga prezlobni; Kmal ko kviško spnč se in častijo, Padejo, ko dim se razkadijo.
N. pr. Pija IX.
34. Derži v6rno se Bogd t terpljcnju,	35-36. Vidil um, mogočno na višavo
Vamilil v tvojem ae te bo življenju;	Grešnik stčgal je ošabno glavo;
Dal posiednjič ti deželo večno,	Drugič pelje spet ondod me cesta:
Kjer sa vselej živel bodeš srečno.	Ni b'lo več ga, ne stopnjč, ne mesta.
K tema naslednji posnetek.
V 36. psalmu je glavna misel ta-le: Na svetu se pogosto hudobnežu in lahkoiivnemu poavetnjaku dobro pravičnemu in bogoljubnemu pa hudo godi. Temu ae ne daj zmotiti in ne zapeljati k nejevolji, k godernjanju zoper Božje naredbe, in nikar ne zaviduj hudobneža v njegovi sreči. Zdajci in neprevidoma se bo vse obernilo: po kratki sreči bode bogoskrunskega in ošabnega brezbožoeža zadela nesreča; pravični pa bo prejel čezobilno bogato plačilo za stanovitno čednost, za svojo nepremakljivo saupnost v Boga, v njegovo previdnost, dobroto in pravico.	'
Ta psslm je silo imeniten. Zarad njegovih zlatih pregovorov so ga učeni in sveti možje vsih časov visoko cenili, in prebil je « svojo nezmagljivo resnico marsiktero jekleno in ledeno serce.
Novega leta dan je god sv. Fulgencija, kaj imenitnega in učenega moža. Bil je davkarski naj viši predstojnik v Bizanzenški okrajini. Ravno pa, da je svojo čast nastopil, je on, prijatel čednosti, zgubil veselje do posvetnih opravil. Bravši še razlago 36. psalma od sv. Avguština se je svetu čisto odpovedal in prosil škofa Favsta, naj ga sprejme v samostan, ki ga je bil vstanovil v ondotni okrajini. Škof ga hoče poskusiti in mu terdo reče: „Pojdi in poprej se uči med svetom njegove razveseljevala zaničevati. Je mar verjetno, da ti, izrejen v mehkužnosti in lahkoživnosti, se boš kar precej udal v naše revno življenje, v našo terdo obleko, v naše čuvanja in poste?-4 — Spodobno pa serčno odgovori Fulgencij: „Ou, ki mi je navdihnil Njemu služiti, je pač tudi kos mi dati moč, da svojo siabost premagam." Skof, premagan s tem odgovorom, ga je sprejel. Fulgencij je imel 23 let; bil je mož-oeseda popolnoma.	~	"
Za sedauji čas zlasti je kar nalaš pripraven ta psalm, da naj bi ga posebno posvetni ljudje čitali in premišljevali. Sveta Cerkev s svojimi zvestimi verniki je tako rekoč v ognjeni peči mučenstva. Temni oblaki terpljenja so razpeti uad življenjem vernikov, kakor so viseli nad življenjem njih božjega Začetnika. Vedno so tarča jeze, zaničevanja in preganjanja od strani brezbožnih. Toda njih videzno onemaganje je njih zmaga.
To so ti verstniki Jonovi, ki so verženi v valove in si s tim zagotavljajo svoje lastno otenje, pa tudi jezo Božjo tolažijo. „Goapod je njih bramba ob času britkosti. On jim pomaga, jih stori proste, rešuje pred grešniki in jih otmc, ker vanj zaupajo." Naj jih „obsojajo" krivični sodniki, Gospod jih „ue pogubi", in naj rabeljni „z zobmi zoper nje škripljejo, Gospod ae jim posmehuje"; zakaj ,,On naprej vidi njih dan", dan, ko bo hudobneže in krivičnike obsodil, Cerkev pa bo zmago obhajala. Hudobneži, brezbož-niki „izdirajo meč. napenjajo lok": toda smertno orožje zadeva le telesa spričevalcev, zadeva pa serca morivcev v njih večno smert. Vlačijo jih pred sodnije in tcfoežijo jih po ječah, toda verniki si s tem služijo le svitlejši kron>>. trinogi pa si ob enem služijo večno ječo.
Pravični tedaj nimajo čisto nič vzroka zavidovati hudodelnikom njih čudne „sreče"; oni „imajo svoje veselje v Gospodu", v njem vse drugo srečo, kakor pa je „sreca<! posvetnjakov, ki imajo kervave roke od stiskanja in preganjanja pravičnih, ali pa žuljeve roke od pisanja zoper vero, vernike in sv. Cerkev.
Koliko oserčevanja, koliko tolažila, koliko nauka je tedaj za vernega katoličana v besedah: „Imej veselje v Gospodu, in dal ti bo, kar želi tvoje serce. Izroči Gospodu svojo pot, in upaj vanj, in on bo vravnal. On bo odgernil tvojo pravičnost kakor luč: in tvojo sodbo kakor poldan. Podverzi se Gospodu in moli ga. Ne huduj se nad človekom, kteri je srečen na svojem p^tu, nad človekom, ki krivico dela."
Koliko krivic, stisuanj, preganjanj, sieparstev („švindelnov"), obrekovanj in vsakterih napdk bodo pošteni verniki najberže tudi v letu 1878 imeli terpeti od brezbožnih, nevernih, odpadnih in sploh hudodelnih ljudi' Dob ro orožje, hladilno zdravilo zoper vse to in tako je šest in trideseti psalm.
QVI DatVrVa ECCiesIae paCeM, ReX erlt. B.
Ki svoji Cerkvi, družbi ter človeški Dal mir na zemlji bo, je Kralj nebeški.
Sc nehaj o vastiitjiri Mariji Jezu*<>-reija rviovečenja*
Ze pred d< Igo častni se ie bilo pričelo obravna vanje, da bi se perva uršulin-ka prednica v Quebek-u v sev-mi Ameriki prištela med zveličane, ter se je 15. kimovca t. 1. vgodno doverš*io. kakor je bilo že orne-njeno. Quebek je bil zibel katoličanstva v severni Ame riki, ker od tam je ušlo, kakor s<» Pij IX izrekli, 60 škotij. Marija Jezusovega včlovečenia je bila rojena v Tours-u < Tur-onu, ra Francoskem. Dve leti je bila omo-žena, po moževi smerti je pa stopila 1. 1631 v uršulinski sam.stan. Bog ji ie dal spoznati, da jo hoče imeti v Kanad i, kjer naj bi se darovala odreji mladine in spre-obraoanju divjakov. Vstanovila je uršulinski samostan v Quebeku in je tam živela v pomanjkanji in vdanosti do svoje smerti, do 30. mal travna 1661. Zapustila je
veliko spisov, polnih nebeškega razsvetljenja. Bossuet io je imenoval Terezijo novofrancosko, Fenelon pa luč 17. stoletja. Njeno življenje je bilo polno čudežev in junaških del ljubezni in usmiljenja, zato je bila tudi deležna toliko čeznaturnih darov in je občutila toliko razodenj in naklonjenosti nebeškega Ženina. Ta čudovita služabnica Božja je imela posebno pobožuost do Serca Jezusovega ob času, ko še ta pobožuost ni bila znana. Od ljudi se kaj tacega ni mogla naučiti; učila se je te pobožnosti le od Kristusa po nebeških razodetjih. Njene čednoati so se zasajtvale od roda do roda in cveto vedno naprej. Priča temu je prosivno pismo glavarjev in vojakov rodovine Huronske do sv. Očeta v zadevi te služabnice Božje, ki se tako-le glasi:
„Sveti Oče! Največi Oče za tem, ki je v nebesih! Mi smo Tvoji najmanjši otroci, toda Ti si namestnik Njega, ki je rekel: „Pustite malim k meni priti." Pri-
demo z zaupanjem in Ti pademo k nogam. Sveti Oče! Mi glavarji in vojšaki ia rodu Huronakega Ti prinesemo in iaročimo na kolenih dragocenega kadila, kadila čednosti častite matere Marije včlovečenja. To kadilo se je nabiralo v naših sercih in je sostavljeno is naših ob čutkov spoštovanja in priposnavanja do nje. Daj ji milostno iti v nebesa, da bo od Tebe priporočena Bogu toliko ljubši. Ona nas je klicala iz gnšave naših gozdov, da je naa u<'i!a pravega Boga spoanati in moliti prav« ga Gospoda živi enja. Ona je naše sercu v roke jemala ter serce za aerc >m pokladaia pred Večnega, kakor v sadno košarico, po njeni skerbi »mo se učili biti krotki. Volkovi in medvedje so ji lizali roke. Tisti, ki so le od jeze tulili, so se od nje učili peti mirne in hvalne pesmi, riaše matere so poljubovale sledi njenih atoj io j in so po tem delale na naše čelo blažilno znamnje, ki je rodovitno za večnost. Ona je zapihala vero v nase serca in ta je ostala v njih zakopana. Ona nas je učila brati, in mi ne moremo pozabiti del njene ijubesni in njenih dobrot. Ona naa je ljubila najpred sama zd-ae in potem ravno tako za Boga, zato je dvojna naša mati. Po nji smo sežgali svoje gozde na altarju Jezusa Kristusa in po nji smo smeli priti, da živimo mej belimi. Od zdaj zacaprej b .do medved, vcJk, jelen, pes in ropotača (tako se imenujejo petere »elike družine oneg* rodu) ostali priklenjeni pri altarnem kamnu svetiša, da z ljubeznji-vimi glasovi prepevajo hvalo velikemu Gospodu življenja. Veliko mescev ie minulo od te perve jutranje zarije prave luči. Na kolenih pred Tvojimi nogami, sveti Oče, prosimo Tvojega blagoslova."
(>ledijo podpisi osmerih glavarjev in os*ra vojakov.)
M9osretno raz rese tje ran Je.
Ne ljubite ne sveta, ne tega, bar jo na svetu. Svet prejde in nje govo poželenje. (1. Jan. 2., 15. iu 17.^
So nekteri ljudje, kterim je nekako prirojeno, da brez posebnega vojskovanja ostanejo čisti, nedolžni, pošteni; ali to je malokdaj, aploh pa velid pravilo: Brez obilnega vojskovanja ne boš oatal čist, naj manj pa v mladosti. Omadeževal se boš, ako se ne varuješ z vso skerbljivostjo, in to ti bo skaiilo ves pokoj tvojega življenja. Splošni zunanji sovražnik čistosti je svet, posvetni ljudje; čistost je svetu tem v očeh, ker čistost obsojuje njegovo nečistost. Zraven tega je svet še v službi satanovi; satan pa nas zarad nobene čednosti bolj ne zavida in ne čerti, kakor zarad tiste, ki nas njegovemu presrečnemu stanu pred padcem naj bolj podobne dola in nam prav za prav zagotovlja tiste mesta v nebesih, s kterih je bil on s 3vojimi priverženci vred pahnjen v večno zaverženje in terpljenje.
Poln jeze in nevošljivosti in kot zvest služabnik smertnega sovražnika uedolžnoati si tedaj svet na vso moč prizadeva tej čednesti staviti skrivne in očitne zanjke, jo kmalo, in sicer kolikor moč, prav prav kmalo in prav gotovo pripraviti do padca. Ktere ao pa te zanjke, naatave in nevarnosti ? Odgovor: Znane posvetne razveseljevanja. — Zato je treba poznati nevarnosti, ob enem^pa tudi pripomočke za ohraujenje čistosti.
Ce govorimo o posvetnem veselji in pravimo, da je nevarno čistosti, pridemo akor malo v zadrego; zakaj po eni strani uči skušnja in razum, tudi celč razodenje, da je človeku dovoljeno, večkrat koristno, včasih celč potrebno se odahniti, razvedriti in duha spreči; po drugi plati ee pa ne dd tajiti, da so take razveseljevanja, s kterimi se takim naturnim potrebam zadostuje, čistosti aJj .mh?j nevarne. Ne smč ae prizadevati, da bi ae zamašili vai viri veaelja; ali če ae posvetujemo a skušnjo,
da bi presodili, kaj je dovoljeno pred Bogom in pred veatjo, našli bomo, da so tudi asmi po aebi naj čistejši atudenci veaelja po apridenoati časa ali po hudobnoati poaameznih ljudi akaljeni, če ne celči oatrupljeni. Kaj je tedaj storiti ? Ali naj čiato molčimo o poavetnih veselicah V Ali kako more, komur je nedolžnoat mladoati pri sercu, vnemarno gledati, kako ae jih je veliko v svoji brezskerbnoat! poveznilo v nevarnosti, predenj ao jih spoznali? — Ali naj vsako razveseljevati je <dave-tujenioV DoIžm bi nas presiljenosti in ne pos.usali, več bi tedaj nedolžnosti škodovali kakor koristili. Ali naj delamo razloček in naj nektere veselja dopušamo, druge zametujemo? Tod i kdo bo razločeval, ker vzrok nevarnosti ni le v veselji -iamem, temuč tudi v naravi, v lastntji tistega, ki veaei,e vživa: kar temu ne škoduje in mu ni nevarno, utegne onemu biti polno nevarnosti iu strupa. Kaj je tedaj storiti? Kaj druzega, kak^-r' to, kar so storili duhovni učeniki in aveti očetje in vsi tisti, ki ao vneti za Božjo čast in z.eiičanje duš prizai: vaii si mladosti obranit« njeno lepo, neprecenljivo len. ne dolžnost.
MzgieHi bogoljnbnih otrok iz rsi/t easor kersanstra. *)
1. J e z u s i n o t r o c i.
Pusto, dolgočasno in žalostno 3e vam zdr, ka: ne, po zimi, ko je zemlja vsa z debelim snegom pok.ita, da skoraj nikamor nc morete iti izpod stiel.e: in «o bi tudi mogli, saj bi nič lep«-ga ne viuili, nič veselega ne slišali, nič priletnega nc čutili. Na drevji ni viditi več zelenega perja, le belo ivje se obeša po r«jah: ob mejah in germičih ni nič cvetcčega, po tleh nič zelenega. Na daleč okrog, kamor oko sega, je vse z b*do t«ku rekoč mertvaško obleko pokrito. Vert se zdaj ne loči od pašnikov, voda z ledom preprežena nc od ceste s prahom posut<\ Po hribih plazijo temne megle, in če proti nebu pogledate, kažejo ae ram čemi oblaki, kakor bi vam hotli nagajati, in vtro ravno takrat ijubo solnce zakrivejo, ko bi «ja naj raji imeli. Ce nastavite uho. ne slišite nič več prijetnega tičjega prtj«, no prijavnega žuborenja raznih živali, ponkritih po poljih in travnikih, po njivah in v germovji; le terko žvižganje oKr^ I urje m cvileče škripanje pod merzlimi nogami vam piihaja do hladnih ušes, mr«z pa do vsih udov. Iu če se spominjate prijetnih občutk« v, ki ste jih irmli o jasnih spomladanskih dnevih, vas navdaja zdaj take čuti « . da se kar trenete, kar trepetate.
Toda še žalostniši, kakor pogled v naj hujšo z rno, še brez mero tužniši je pogled v pretekle čase, — v daljne čase pred Kristusovim prihodom. Stračno in on* tresljivo je le misliti na ta nesrečni brezbožni čas. Ko likor bolj so 8e namreč ljudje po Adamovem grehu razširjali po zemeljekem krogu, č. dalje hudobi, ši so bili. Po/.abili ao edino pravega Boga, častiti so ,eii mn.ike, ktere so si sami nareiali iz lesa in kamen>a. tnoi iz zlata in srebra. Celč nesi ažne živali (mačke, kače, voli itd.) so po božje častili, drugi so molili celo solnce in zvezde. Mnogi so mislili, da ti bogovi — maliki — ki jih po božje častijo, niso drugačni, kakor mi ljudje, le da so veči in mogočniši, in v vaen rečeh — celo v hudobijah spretniši memo nas. Sploh so takrat (ljudje) menili, da je veliko bogov, in mnogi neverniki našteli
*) Pod tem nupisoin, iz posebno spretne rok«-, se prične dolga versta preraznih in naj iničiiiiili spisov, /.lasti za ljubo mladino , pa tudi za vsaeega človeka. Torej, prijatli našega
naroda! glejte, da pride list mladini obilno v roko. Vr.
*
•o si jih • časoma do več tisoč. — Edino pravega Boga pa niso poznali in za dobrega Očeta v nebesih niso vedeli.
In ker niso imeli prave vere, tudi njihovo življenje ni bilo lepo, temuč hudobno, razuzdano, rekel bi živinsko. Bili so tako rekoč le dvojnati ljudje: prevzetni bogatini, obupani reveži. Bogatini so nezmčrno vživali in zapravljali, kar so imeli; reveži pa in podložni bili so zatirani hlapci in sužnji. Na tergih so jih kupovali in prodajali, kakor pri nas žival, in delati so jim morali, kakor čema živina. Maraikak bogatin je imel po več sto, na tisoče tacih nakupljenih sužnjev. Kar je hotel, delal je ž njimi. Neusmiljeno jih je dajal pretepati ali pa za vsaki nič umoriti, ako se mu je zljubilo. Če je takov ubog suženj kako posodo ubil, ali kaj druzega poškodoval, bil je zato brez usmiljenja pretepan, večkrat celo zato, ako je na glas zakašljal, ali se mu je glasno kihnilo. Bogat Rimljan ukazal jc svojega kuharja živega speči, le zato, ker mu kosec mesa ni bii po všeči skuhal. Drugi je redil v velikem ribnjaku ribe z mesom zaklanih sužnjev. Kadar so hoteli imeti iraenitneži kako veselico in kratek čas, napodili so sužnje, da so sc metali iu tepli med seboj ali pa se borili z divjimi zvermi, da jih je po več sto naenkrat žalostno smert storilo; in neverski gospodje, tudi gospe in gospodičine, bili so tega veseli, so se smejali, radovali po več dni nad kervjo umirajočih sužnjev!
Veliko, veliko žalostnih reči bi vam še lahko po vedal iz ouih tužnih časov, vender prežalostno bi bilo; le to vam hočem še omeniti, kako nesrečni so bili v neverskih časih — otroci!
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Il Ljubljane. {Rokodelska h,jz tč niča.) Rokodelski gg. pomočniki so bili novega leta večer napravili kaj prijetno veselico, ki je prav obilno pričujoče občinstvo posebno razveselila, pa tudi sploh ljubljanskemu rokodelskemu stanu čast delala. Pričeli so milostni gospod knez in škof s primerno iu podučno iaslično besedo. Nasleuvalo jc veselo petje z govori vmes, potem vedrilna igra: ..Vernost, delavnost in veselost". Vse je bilo prav dobre volje. Nazadnje pa so imeli še tombolo za druž-binc namene. Tako je prav, verli rokodelci: verno, delavno, v ese i o — vselej pošteno. Bog Vas živi!
Il Ljnbljane. (Katolišk Časnik.) V Rimu bo v kratkem f asu pričel izhajati ob četertkih in nedeljah (prav za prav, ob sobotah) „Lo Stendardo cattolico" (katoliška zastava;. Ze ime zadosti naznanja njegov nara°n; vod nik. učeni-v mu ima biti nezmotljivi narednik sv. Petra.
-*ti :ma navadno vaa.k list: en verski členek, en poiitiški rlen-k. m drupo o sedanjih okolišinah; vse djanja in piama sv. Stosa; govore av Očeta; pravno-s i o v a t \ o cerkveno: posnetek dianj aenatovske zbornice; spio.M pregled: taijiaoske in zunanje dogodbe in kro niko m vat a Rima: borzne in tergovinske naznanila: knjigop! -ne pregi»-ce itd. Obeta se tudi premija naroč nik< :n prelepa oljnata podoba. Kdor zbi-re 8 naročni ko'. . U>biva čanink zastonj za eno leto itd. Naročnina za hvro. zunai Italije zi.aša 14 lir na leto. 71«tc na pol ta. Napis je: Alla Direzione dello „Steudardo C\t-o»ic »• . a Roma. — Ako želi kdo ta časnik, smo prip svileni pa mu o*kerbeti: poprej na bodemo poprava,, zanesljivega čioveku v Rimu, če je vse to resnica, kar se obeta. Ce dobimo saj 8 naročnikov, ima vredništvo „Dan." časnik brezplačno, kar je tudi prav.
Z dežele. (Dušni pastir, kakoršnega si liberalci zele.) Po naključbi pride mi danes v roko „Slovenska Pratika", ki jo izdaja Kleinmayer-Bambergova tiskarna v Ljubljani. Ta pratika alovi od svojega pričetka pri nas na deželi za liberalno ali prostomišljaško in brezversko. Da se prepričam, če je to istina, pregledam to pratiko za leto 1878.
Tu zadenem na spis: „Mirni dol. Čertice iz življenja dušnega pastirja na kmetih." Ta „Mirni dol" in Djcg°v »župnik Blagota" pa ata le samo v glavi liberalnega pisavca, drugje ga ni! Prebravši te čertice sem popolnoma prepričan, da je ta pratika zares brezvčrska. Prestopivsi posebej psovke na slovensko časnikarstvo, slovenstvo, na slovenske domoljube, povzamem samo kak o je pisatelj načertal dušnega pastirja na kmetih, ki je po njegovih mislih osrečil Mirodolce.
Poslušajmo torej, kakšen bi imel biti dušni pastir, da bi vstrezal liberalcem.
Pridige duhovnega pastirja naj bodo tako osnovane, kakor je liberalcem všeč.
Dušni pastir na kmetih naj zabavlja čez slovenske časnike in slovenske domoljube, češ, da oni spravljajo kmete v škodo in zap ir, da jih uče prazno bahaštvo in surovo zabavljivost, ter se ljudem iz sebičnosti prilizujejo.
On naj odpravi božje pota, češ, da na božje pota hoditi se pravi: „po svetu klatiti se. Rajši naj hodijo na cestno tlako!" (Kako, da tudi „turnarjem", „kazi-narjero" itd. ne svetuje rajši iti na „cestno tlako", kakor na svoje „ausfluge", plese itd.?!)
Enako naj se župnik vpre jezuitovskim misijonom, ki pisavca hudo teže v želodcu.
Denar, ki bi se imel obermti n. pr. za kako novo podobo Matere Božje za Šmarnice, naj se na prigovarjanje dušnega pastirja porabi za »šolski penez". (Čudno, če ne raji za podporo ljubljanskega ,,Tagblatta"!)
On naj se ne vtikuje kar nič v politiko, ter naj svari ljudi, da naj ne volijo narodnega „kaplančka" za deželnega poslanca.
Župnik na kmetih naj bo zadovoljen s stanovanjem, ki ga je treba vsako leto popravljati, da se ne podere; na šoli je več ležeče. Tudi rajši brizgalnico kot nove zvonove!
Župniku, kakoršnega nam opisuje imenovana pratika, je prav, če se judje na katoliškem pokopališu po-kopujejo; njemu, kakor kvasi neka Franklinu pripisovana pravljica, je cel6 vsaka vera dobra, bodi si lute-ranska ali kaka druga, češ, da vsaka v nebesa pripelja!
Tak je torej župnik, ki si ga liberalci žele. Pisatelj celo še pripoveduje v svojem neslanem spisu, da je župnik po teh načelih tako osrečil Mirodolce, da jo ta kraj naj srečnejši na Slovenskem. V Mirodolu in v okolici ni bilo ne potepuha, ne pijanca, ne domačega berača. — Le škoda res, da pisatelj ni še povedal, kje je ta preblaženi „Mirodol", s kterega mislijo liberalci brez vere in brez Boga v nebesa smukniti?
V obče je namen onega članka, da bi gerdil slovenske r ar< dnjake pred kmečkim ljudstvom, ter mu spodkopaval njegovo pravo srečo — sv. veio. Kmetje, varite se liberalne pratike in njenih nebes! Založnik pa, ki -si tako težko odgovornost pred Bogom n« vest naklada, naj ne misli, da si bo s tem kaj pomogel.
Kdorkoli.
Iz Sent-Vida nad Ljubijauo. (O cerkvenem petjv.) Preteklo jc leto, odkar so začeli na k'iru naše duhov-nijske cerkve pri velikih ali petih mašah peti po ceci-lijansko. Ve3 čas ni bila nobena velika maša brez litur-gičnega ali cecilijanskega petja. Za „Ordinarium Missae" peli so razne, od nemškega cecilijanskega društva pri-
poročane maše, ravno tako je bil „Proprium Missae" vselej dotičnemu prazniku primeren.
Zornice so se prav slovesno obhajale, cerkev je bila vsako jutro z vsemi lustri razsvitljena, in kar je ie več, je to, da so jih ljudje prav obilno obiskovali. Vsako jutro je bila velika sveta mala z liturgičnim petjem; ravno tako je bilo tudi v osmini praznika Matere Božje čistega Spočetja.
Na Sveti večer so pevci pred veliko mašo zapeli božično: „Kar je že dolgo želel svet", po starem na-pevu od leta 1658, mašo pa: „Tota pulchra es Maria", od Molitor-ja Op. XI izjemši ,,Čredo", ker to so peli koralno, ravno tako tudi „Offertcrium", in sicer pri polnočni masi: „Laetentur coeli", ob desetih pa: ,,Tui sunt coeli". In pred veliko mašo ob desetih pa božično: „0 Jezusčck moi, za vselej sem Tvoj", po starem na-pevu od leta 1630.
Mora se poterditi, da ljudstvo ima še malo kusa za ceciljansko cerkveno petje; mnogim so bolj všeč okrogle.
Iz Dobrepolja, 26. grudna 1877. (Zalivala. Pozido-vanje. Cerkev. Dva juda.) V imenu Kompoljcev naznanjam serčno zahvalo za poslanih po ,,Danici" nabranih
46	gl. 89 kr., ki sem jih 24 t. m. prejel po pošti.
Pogorelci so dobili res veliko pomoči; njih 10 je dozdaj samo robo za nove stavbe si pripravilo, druzih
47	pa že prebiva pod novo streho.
Le cerkev ]e še vsa v razvalinah. Kar je kteri dobrotnik cerkvi namenil, je cerkev dobila, verh tega še peti del darov, ki so od gg. fajmoštrov meni dohajali. — Tako je zdaj do 400 g!, pri meni za cerkev.
Posestnik grajšine Zolsperške (Zobelsberg) je v letih 1858—1861 tukaj v Ponikvah napravil veliko fa-briko za železo. Po doveršenem delu so pa vidili, da bo le zguba; opustili so torej vse. Pred dvema letoma sta to grajšino in fabriko v last dobila dva biata juda na Dunaji, iz Bukarešta — Abraham in Henrik Elias. Ta dva zdaj po svojem oskerbniku prodajata vsa fa-briška poslopja, da se poderejo in odpeljejo. Kupila je tudi Kompoljska pogorela cerkev eno fabriško poslopje, ktero ji bo dalo opeke in lčs za streho, za 350 gold. Zima brani zdaj podiranje in vožnja, po odmeki zime se bo to berž pričelo.
Misijonske »poročila r. P. Valjavca.
LI.
Križe pri Teržiči od 3. do 10. listopada 1872.
(Konec tega oddelka. I
9. in lu. listopada so bile spovednice tako obložene od moških in ženskih, da se ie težko do spovednice priti dalo. Vse i - zeljno čakalo sv. spovedi, pa marsikteri je ni dočakal, ker ie bil predaleč zaoej med spo-vedenci. Storili emo, kar smo mogli.
V nedeljo on desetih je bil skiep. Toliko ljudstva še nikdar ni vidila kriška cerkev. Celo ž*g»-ad je bil tako natlačen, da še blizo n>si mogel ko mašnik. Ko smo bili pri biagoslavljanji niisijon*k«'ga križa, je des lil spod neba, in tudi potlej celi dan. Ljudstvo je stalo v lepem redu, tiho po moči. Skieniii smo živo misijon kriški, hvaležni Bogu za tolik i milost, ki so bi e očitne nad Križani in Kovorjani.
Velik vtis je storilo kriško poslanje. Najprej sta bila ("ez vee zadovoljna in hvaležna župnika oba, kriški In kovorski. Poslednji je bil ves vesel.... Sklenil je
vredni mož roke in je rekel svoje prepričanje nad tim, kar je vidil in slišal in čutil v misijonu: ako misijon ljudi ne poboljša, pa ni več sredstva, s kterim bi se jim še pomagalo.
Ljudstvo pa obeh duhovnij je bilo na moč razve-seljeno s sv. poslanjem. Da so se sv. ča3a vsi dobri prej veselili, je tako očitno, pa veseli so bili zlatega časa tudi taki, ki so bolj s svetom kot z Bogom deržali poprej... Marsikaka mati ie biia Bogu hvaležna zavoljo svojega srna in hčerke, marsiktera žena zarad svojega moža, ki se je zopet podal k Bogu. O kako lepo, koli-kanj prijetno je! mi je rekla ena njih zdaj v naši hiši, kar je mož svojo dolžnost v misijonu opravil. Kakor v nebesih je zdaj — da bi le ostalo tako!
Le en glas zadovoljstva, veselja priserčnega je za misijon v naši fari, je rekel eden veljakov. S početka so bili nekteri zoper misijon, vzdaj pa ni nobenega več, VBe je veselo, zadovoljno. Župnik kovorski je ravno tako rekel od svojih duhovnjauov. So pa tudi hodili pridno k misijonu: pot čez Bistrico je uglajena, kakor prej nikoli, je rekel Kovorjau. Ko bi Vi sedaj v kratkem čas imeli, bi hotel koj v Kovorji imeti misijon popolnoma, da bi tudi moji dobili misijonski križ. Pa v dveh letih bo z Božj o pomočjo ta pobožnost pri nas ravno tako, kakor je bila v Križah: vsa, popolnoma mora biti.
Kaj pa bo bližnji teržani po Teržiči govorili? So se li tudi iz Teržiča kaj vdeleževali misijona? — Godilo se nam je o tem misijonu, kakor se je Jezusu pri judih. (Jan. 7, 12): „Med ljudmi je bilo veliko govorjenja zavoljo njega. Zakaj nekteri so rekli: Dober je; nekteri pa so rekli: Ni tako, temuč ljudi zapeljuje." Nekteri lažiavobodnjaki le so slabo od nas govorili, večina pa je bila za nas, za misijon. Kako človeče se je ustiio, kteremu je 6. Božja zapoved na poti, kteremu se resnica od pekla prileči noče...
Drugiv Teržičani so bili za nas, pobožni ženski spol posebno. Ženski spol je bil močno zastopan iz Teriča in je močno vnet za misijon. Tudi okrajni sodnik iz Teržiča je bil zadovoljen z misijonom in je rekel, ko je slišal po Teržiči zopergovore: le v Križe pojdite, poslušajte jih in sami se prepričajte, pa ne bodete tolikanj zabavljali zoper jezuite...
Iz tega je razviditi, koliko moč imajo besede sv. Ignacija med našim ukim in neukim rodom, to je, med njimi, ki znajo pisati in orati, in med njimi, ki ne znajo. Obe verski ^te nas docela razumele in hvaležno poslušale ter nas branile napadateljev. ..
Ž « a n j <\
XIII.
Pijanec, kaj tebi kaz<- kazavec!
Ceterti perst se immuje ,,kazavec" — in-le.r — ab indica ido, to ie, per*t, s fccrim f* kai kaž*" in dopoveduje. Kavno ta perst !;az>: in pripove iu,e žzar.jepivcu tobi, kaj si zaslužil — »/#»/'/ merinstif
Kaj druzega si zadozr« pijanci, razun da mnogi v tem živinskem stanu zade^ujejo svo;»» premoženje, če ga še kaj imajo, si sm rt telesno z dušno vred pospešujejo in nak pojejo. (>b kratkem, oni dušo svojo brez vsake spovedi in r»- k« re ! «-klerskemu sovražuiku izročujejo, ker j:h rada na^ia ->mert pograbi, kakor se je pripetilo svoje dni Il loterno, Baltazaru, A^onu, Atilu, Zenonu in mnog«m drugim visokega in nižega stanu v pi anosti.
Uuid meruistif Hočeš vediti, nesrečni pijanec, kaj si s pijanstvom služiš — ne samo pred smertjo, ampak
tudi po smerti? Ob, nesrečno zasluženje! Kajti ni drugo, kakor sramota, zaničevanje, bolehnosti, nesreče vsaktere, in večne muke peklenske. Zato piše Origen: Kdor koli sa pijančevanje svoje ne bode pokore delal, temuč bo do smerti pijančeval, bo pogubljen na vekomaj. „Qui-cunque ebriosus poenitentiam de ebrietate sua non egerit, sed usque ad mortem in nla permanebit, in aeternum peribit.
Razgled po »vetu.
RintkO. Sv. Oče so v kardinalskem zboru hvaležno omenili pomoči, ki jo ob času britkosti imajo od kar dinalov in sploh vernikov, goiko so spominjali, naj škofje in duh* vni za nje molijo, da v tem ko je telo bolno, duh ostane močan, ter se bodo mogli pogumno vojsko vati v hudi bitvi, pa nadloge in krivice, ki se gode Cerkvi, vdati gledati, in tisti mir imeti, ki so ga angeli oznanovali o rojstvu Zveličarjevem. Potem so izvolili nekaj kardinalov, nadškofov i. p. in škofov.
Prosijssko. Odkar je vražji liberalizem pričel vero preganjati is sol, duhovski vpliv do ljudstva zatirati, s* slišijo silno žalostne reči. Rokodehki učenci so zavezani v ,,kulturni deželi" hoditi v tako imenovane nadaljevalne šolne. V mestu Vorms u je eden zidarskih učencev navadno prihajal v š lo s pipo v ustih. Učitelj ga je opominjal, in ker se mu je odgovarjal, ga jc resno posvaril. Nat» pa se je divjak s tako silo zagnal v učitelja, da je le ta padel; drugi pa so se temu na glas krohotali. Po šoii se je uni krastovec ustavil k vratom in je rekel učitelj u: „Mojo suknjico mi pa vender moraš plačati, ti 1—! Jaz imam vsaj kruha in obleko doma; kdo ve, če ti to imaš V*' — Podobne reči. piše „Blaho-v«'st". se godijo dan na dan po obrenski Falci, ter je b lo v nekem kraju lo tacih šoleev obsojenih na nekoliko dni v ječo, k r so rame predtrznosti počenjali do svojih učiteljev. (Tedaj v čemur se človek pregreši, • tem ie tepen. Od kod ie b<lo največ sirovost slišati zoper vero in duhovstvo V) — V Diis«eldorfu je lbleten tepec prebodel človeka za liter žganja. Posebno pa so bile temu pričina zaljubi ene sleparije, v kt< re s biii zraven morivea in umorjenega zapleteni še trije drugi mladenči enake s'arnsti. ( l etlaj zopet pomanjkanje ker-šanskega nauk*!) Moriv« e je bil obsojen na pol osmo leto v terdo jei":o. Pri Veseljaki okrajni sodniji je bilo več aolarjev z*rad mnogotere tatvine obujenih »a \<č tednov v ječo. Divjaštvo. pravi list konečno, prevla duje v vsih v^rsKh prebiv*l,jt\a; kam pridemo V
Vender iz povedanih primerile;ev, bi utegnil še kdo ugovarjati, se ne more še *p!oh na občinstvo soditi. Toda kdor se drugač ne da pr.-p;i<*ari, da „kulturna borba'* tira narode v barbarstvo, naj ga podučijo številke. Naslednja prešteva kaže, koiiko so se na Pruskem pomnožile hudodelstva, odkar se je pričel ,,kulturni boj", to je , odkar so liberalne postave jele katohšk^ Cerkev vklepati, duhovstvo treti, škofe od^tavljati in zapirati, redovništvo iz dežele preganjati itd. Ubojstva in poskušuje uboja so v petih letih, oci 1871 do 1875, se množile tako-le: Pervo leto jih je bilo 92, drugo leto 142, tretje InO, četerto 166, peto 220. — Otrokomarstva ao se množile pa v teh letih v tej razmeri: 82, 101 113, 14 7, 150. — Telesne poškodovauja z nasledki smerti ali pa veiike nadloge tako-le: 282, 379, 446, 4»5. 523. — Krive prisege pa: 591, 716, 765,835 900. — In pregrehe proti nravnosti: 501, 614, 752, 982, 1018 itd. Tedaj v vsih pregrehah, ostudnostib in hudodelstvih grozui napredki! To je „naprej" v dobi laži-liberalizma!
V potoljiaoje mladine je na Franooskem v Citeaux (Sito) naprava, katero vodijo bratje vs. Jožefa. — „Fraukfart. Zeitung", ki drugih enakih naprav nič kaj posebno ne hvali, hvali pa močno ta zavod. — Duhoven, abe Rey je denarja izprosil in ž njim kupil posestvo, kjer so prejšni posestniki na boben prišli. — Ludje so mu rekli, da je njegovo početje brezpametno; od začetka mu je tudi vse zapreke stavilo, a dan danes
Ie ta naselbina v cvetočem stanu, vsa okolica jo ima LOt izvrstno dobroto. Od tam namreč dobivajo svoje delavce za polje, vrt, za sadjerejo in poljedeljstvo, v vsem so le ti dobro izurjeni in delajo za manjšo plačo. Okolične soseske in v novejših časih tudi državne stra-hovalnice izročajo ti naselbini zanemarjene otroko in mlade potepuhe v poboljšanje.
Redovni bratje (75) oskerbujejo nadzorništvo Mladih naselnikov, nihče jih ne imenuje kaznjence, je nad 1000, ki so razdeljeni v tri odseke. Njih poglavitno opravilo je vertnarstvo in poljedeljstvo, urijo pa se v vseh ročnih delih, posebno v teh, ki segajo v staviteljstvo. Bivališča in gospodarske poslopja so izdelali naselniki in tudi naredili vso notranjo opravo Zidarji, tesarji, ključavničarji dobe tudi v okolici dela, ako doma ni takega posla. Naselbina ima tudi tiskarijo. Podučujejo se tudi v risanji in v godbi. Po večerji telovadijo in se vadijo na brizgalnicah. Preden gredo spat, se jim ripoveduje kaj iz zgodovine ali naravoslovja. Kakor itro je naselnik 2<» let star, ga izpuste; največkrat je že preskerbljeno kje zanj, ali pri kakem rokodelstvu ali pri kmetijstvu.
Prašaii so vodje, B. D.nnat-a, po kakšni metodi izrejajo tam otroke, da postanejo iz mladih maiopridne-žev podučljivi in pridni delavci. Naša metoda, je odgovoril, je zelo priprosta. Ni ljubimo te otroke in posrečilo se nam je najti tudi nasprotno ljubezen. Nimajo nas za neusmiljene strahovalce, ker namreč to delamo, to jemo, kar oni, imaio nas tako rekoč za svoje tovariše, ki jim dajemo lep zgled in jih podučujemo. Tako smo si pridobili njih zaupanje, in ne prikrivajo narn tudi ne, ako skrivaj kaj naredč. Kazni, s katerimi jih pokorimo, niso prehud**, dajemo jim pa tudi darila iu skušamo vplivati na poštenje.
P. F. Kakor znano, nasvetovali Štajerski učitelj strahovalnice za nepokojne otroke; se vč, da je tc lože svetovati kakor izpeljati, a recimo, da se take strahovalnice res vpeljejo, ne bode prave koristi od njih drugač, ako nh ne vodi kerščanssa ljubezen. — Pa tudi po šolah bi bilo veliko manj treba strahovati in pokoriti ako bi se or lj derž.li starih skušenilt pravil: p o k o r 11 a i n darila.	(Učit. Tov.)
V Mali Aziji se katoličanom prav hudo godi. odkar je padel K jirs in sc tudi Krzeru enako napoveduje. Mesto Garmir Ku„'h je bilo nedavno napadeno od divjih Lasov. Ti t-lovaji so divjali zlasti zoper katoličane, poplenili in nežgali so jim hiše, in živ je ostal le, kdor j« urno urno ub^žai. Na pritožbo ie Ahm-'d Muktar odgovoril, da ni mogoča odvermti takih neredov, ker je fanatizem teh plemen, celo tudi „baši bozu «o\" (turških prostovoljcev) silno razširjen in razdražen. Tako so ubogi katoličani brez brambe za svoje življenje in premoženje pri teh ž vinskih divjakih. Armensko katoliški škof Mel-kisedek v Erzeru sicer vse stori za svojo uboge ovčice, pa pomagati ne more, ker on sam je izpostavljen naj hujšemu žuljenju turške vlade. Zanj je toliko huje, ker nima turškega berata (poterjoče diplome) in ni prizoan od turških vradov Judje in pesica protestantov imajo vsi od Turkov priznanje, samo katoličani ne. (Kaj čete ? Sej se med katoličani se papežu zvestim škofom hudo godi!) Mil. gosp. Melkisedek je posebno vdan sv. apo-
stol js* emu Stolu; bil je ta visi pastir nedavno od Pija IX.
Cvet in mati zremte tniiitre.
Zahvale.
Št. 1. Prehudo terganje skoz 15 let me je nepre-nehljivo terpinčilo, in kolikor boij aem prišla v leta, toliko je bilo huje. — Po opravljeui božji poti na Brezje in po mnogih priporočevanjih in prošnjah k N. lj. O. pa so me vae bolečine tako popustile, da tudi pri *pre-menjenji vremena nimam nič več bolečine. Toraj očitno naznanjam naj priaerčniši zahvalo Mariji za toliko milost, ki mi jo je od dobrotljivega Boga sprosiia.
V Ljubljani. 29. grudna 1877. Marija Klein.
Št. 2. Bil sem v veliki potrebi in od nikoder se nisem pomoči nadjal, da bi bil rešen. Obernil »em se do N. lj. G. presv. Jezusovega Serca s terdnim zaupanjem, in tudi prošnjo sem po „Dan." razglasil ter obljubil očitno naznaniti zahvalo, če bom uslišan. Bodi toraj preserčna zahvala Naši ljubi Gospej in sv. Jožefu, ker dosegel sem, kar sem želel. Sprosi pa naj Marija vse dobro za čas in za večnost tudi vsim tistim, kteri so za-me prosili. — Nadalje se priporočam ob enem za pomoč še v eni dušni in v eni telesni potrebi za-se, naj bi se me bratovšina spominjala; sej tudi jaz za vse molim, kteri se priporočajo. Tudi naj priporočim še svojega očeta in mater in enega brata v dušnih potrebah.
Is Notranjskega.	F. M.
Št. 3. Priserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca, katera je a svojo materino ljubeznijo nevrednemu trikratno pomoč pri svojem preljubem Sinu izprosila! — Pervič mu je bilo pomagano v časnih zadevah njegovih aorodnikov; drugič v lastnih dušnih, in tretjič v nagli, hudi in nevarni bolezni. Cešena Marija vekomaj!
A. P.
Št. 4. Moja žena je večkrat imeia tako notranje klanje ali tudi težko dihanje iz pers, da včasih že ni bilo več upanja, da bi odleglo. Enkrat, vea v zadregi, se zatečem a prošnjo in obljubo opraviti 9dnevnico za ozdravljenje k N. lj. G. presv. Serca in uslišanje razglasiti po „Dan.". Naj spolnim svojo obljubo z nazna-njenjem naj priserčniše zahvale do preljube Naše Gospč, ker oproščena je žena nadloge do čistega, in tega je že 9 tednov.
Blizo Ljubljane.	A. K.
Prošnje.
Priporočeni v bratovsko molitev: Duhovni paatir iz Notranjskega priporoča z vso serčnostjo svojo bolno sestro v bratovsko molitev N. lj. G. in obeta dobroto z zahvalo naznaniti, ako jo doseže. — Terdovratna oseba, ki že davno živi v hudi pregrehi, je z vso ž:vostjo priporočena, da bi spregledala in se apreobemila ter rešila svojo ubogo dušo. — Sirota na pameti zmešana. — Bolna na udih že veliko mescev, za zdravje, če je Božja volja. Uslišanje, ako ee doseže, &e naznani z zah'alo.— Dva brata, 1 bolan in 1 mlačen, sta v brat-vako molitev zvesto priporočena. — Več pijancev za spreobernjenje, posebno štirje. — Hudo tatinsk otrok je serčno priporočen, da bi to prehudo strast opustil.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. maši in sploh v molitvi
za mesec prosinec.
I. Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, še dolgo ohranjenje Pija IX, in zmaga sv. Cerkve.
11.	Posebni nameni:
9.	prosenes. Ss. Julijan in Basiliaa. Priporoč.: Zakonski, da bi mogli svoje težke dolžnosti po Božji volji spolnovati, zlasti ksr tiče sv. čistost. Reveži v zimskem čssu, da bi zlasti vdani v Božjo voljo posvečevali svojo revšino. Neka duhovnija z duh. pastirjem.
10.	Sv. Pavel pušavnik. Priporoč.: Vsi, ki živč v radovoljnem devištvu, za potrebne pomoči. Več oseb v dušnih potrebah, posebno tri. Spreobernjenje Egipta in Etijopije.
10. Sv. Matilda. Priporoč.: Vladarske katoliške družine sa bogoljubno življenje in da bi narode vladale po Božji volji. Ubogi prebivalci in vojaki po vojnih deželah. Katoliška učna mladina.
12.	Sv. Ernest. Priporoč.: Popotniki. Vai priporočeni v našo bratovšino, sedaj in poprej. Umirajoči, zlasti, ki so v grehih. Več priporočenih.
13.	Sv. Veronika Milanska, Priporoč.: Laška dežela za zmago zoper framasonstvo in sploh brezbožnoat. Zapušeni otročiči. Več oseb in družin.
14.	Sv. Hiiarij, škof Poitierski. Priporoč.: Francoska dežela sa premaganje brezbožr.ikov in pomoč preganjanim katoličanom. Nektere duhovnije na Slovenskem z duhovnimi pastirji. Uslišanje pr« šenj naše bratovšine.
Meaca grudna jo bilo 497 novih udov zapisanih v bratovske bukve; skupaj sedaj naša podružnica že šteje 70.366 udov. S tem letom so perve velike bratovske bukve z imeni udov raznih krajev napolnjene. Velike bukve imen je tedaj že samo pri nas tistih, ki vsak dan večkrat z znanim klicem od Jezusa po Mariji pomoči prosijo za take, ki so v najhujših in obupljivih okolišinah. Upamo, da se bodo druge, že narejene prazne bukve ravno tako hitro napolnile.
Iz neke daljne fare se tajništvu piše: ,,Molitvena družba Naše ljube Gospe se je tudi v našem kraju razširila, in vsbki dan kličejo majhni in veliki proti ne-besam: „0, Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas!"
Prijateljska roka naznanuje: ,.Bogu b »di hvala! Molitvena družba N. lj. G. je v moji domovini v naj lepšem cvetu. Vsako soboto se ma&u e na ča^t N. lj. G. iz milodarov, ktere družniki darujejo za bratovske potrebe. Iz oatalih darov se bo postavila štatva N. lj. G. v cerkvi. Bog daj svoj svet: blag slov; g.ttovo bode potem ljubezen in zaupanje k Mariji še bolj rastlo."
Iz Štajerskega. Udje bratovšine N. lj. G. se Mariji serčno zahvalujejo za dobrote, kter*- s » prejeli pre teklo leto po priprošuji N. lj. G.: posebn » na tudi za ss. maše, ktere so se opravljale Njej na čact.
Bodi serčna hvala vsim častilcem Naše ljube Gospč, kteri se trudijo to času primerno br*tovšin«» razi rjati. Sil ne so nadloge, britke iti razne potrebe sedanu čas po svetu, torej je toliko bolj priljubljen pomoček. po kterem se tolikrat polajšajo. Ker so koristi te \ ratov šine tako obilne, dolžnosti i-a tako majhu", zat )«* v«ak priljudno prošen, naj v veči č.^enje neomadežatie Matere Božje to dobro deio razširja, dosežene milosti pa naj bi se naznanovale vredništvu ,.Zgodnje Danice", da se zaupanje toliko bolj množi, ker Božje dHa r zadevati in hvaliti je častitljivo.
Kdor kaki dar Naši ljubi Gospej daruje, dobro stori, ker to se obraba za hratovske ss. maš" in za potrebe bratovščine, in darovalec se pa sadu bratovskih ss. maš v obilnejši meri vdeležuje.
Pri tajništvu se dobivajo tudi nove bratovske 3pre-jemne podobice s tako predstavo, da M*rija nebeško Dete v aaroČji derži, kakor tudi druge bratovske reči.
Listek za raznoterosti.
PreČ. g. Juri Tole, kanonik penitencijar itd. itd., so bili novega ieta dan slovesno vmesteni za stolnega dekana ljubljanskega kapitelna.
Preč. g. Juri Šterbenc, J. U. doktor, podvodja se meniški itd., gre za administratorja v Hrenovice.
Božičnica v Alojioici. K prelepi božičnici v prid dečkom v zavetišču 27. grudna v Alojznici zbralo ae je bilo prav veliko občinstva (mnogi cel6 prostora niso dobili); tudi mil. knezo-škof so jo jili počastili s svojo pričuiočnostjo. Slovesnost je pričel č. g. doktor Gogala z nagovorom, v kterem je pojasnoval blagi namen deškega zavetišča in vrednost dobre keršanske odgoje, ki je namen temu vsUvu. Sad dobre odgoje se je jasno pokazal v lepem vedenji, izurjenosti v petji in dekla movanji tih dečkov, kterih je zdaj okoli 40 v zavetišču. Vstopnina je bila prosta povabljenim, dohodki tedaj so bili le dobiček pri prodajanji raznega blaga (bazar), ki se je veršilo ob koncu.
Y Radomljah pri Kamniku je 2. t. m. po dolgi bolezni, previden s ssv. zakramenti, umeri č. g. Fr. Zad-nikar. Pokop 4. t. m. ob 9 v Radomljah. Brat, g. Val. Zadnik&r, pasar v Ljubljani, priporočuje ranjcega v blagi spomin in molitev. R. I. P.
,.Edinost", glasilo Teržaške okolice, se bori krepko za pravice slovenskega naroda, ktere nasprotna stranka La vse kriplje zavira in odvrača. Zato kliče Slovence, da naj se obilno naročujejo na „Edinost" (stane na pol leta 1 gl. 20 kr.) in podpirajo naj to djanje, da se ohranijo Slovenci ob jadranskih bregovih.
Sprejemnica. Po preč. gosp. dr. Jan. Kulavicu je 136 gl. 00 kr. v bankovcih, 4 gl. 33 kr. sr. v starem denarji, in 2 gl. sr. v nov. den. zbirk „Zgodnje Danice" za razne misi|one in bratovšine oddanih v družbini pi-sarnici sv. Severina.
Na Dunaju, 28. giudna 1877.
Fr. Scheersteiu, kancelist.
Z Dunaja. (JSmeŠnicK za novo leto.) Vošim tudi jaz vse dobro za prihodnje leto; če pa želiš še kai druzega z Dunaja, Ti zanaprej poročim po ,,telebonu" (!) s šte-fanskega turoa. — Une dni grede memo sv. Štefana, zagledam ob ziv-žji na turnu že ostarelo kamnito plošo vzidano, ki ima napis vsekan v nemškem, francoskem, italijanskem in — slovenskem (ne v kterem drugem slovanskem!) jeziku. Glasi se (v taki-le, če tudi ne prav ..klasiški" slovenščini): Listje za Štefanskega turna nahod *) se dobivajo in tudi plačajo v cerkveni kance-liji. Kdor hoče turn pohoditi, **) je vsem brez izuzetje (!) prepovedano tobaka ali cigarjev kadi'i" (!) itd. — Tedaj slovenski napis na Dunaju, na turnu sv. Štefana,^to je že samo po sebi (sensu literali) veselo poročilo. Oe pa besed** jemlješ v prenesenem pomenu (sensu figurato), naj Ti bodo t dgovor Mlepe besede1' . .
Poslednje novice. Ako se gleda na nezmčrne ruske okovarjanja, ne kaže, da bi imelo vojske konec biti. „Morning Post*' piše, da ruske zmnoževanja vojakov, poklicanih v Bukarešt, presegajo 250000 mož. Tudi ob Baltiškem morji se zbira vojenstvo 90.000 mož. Ru-
') Ni čudo. če ima Štefanski turn nahod", ker že toliko stoletij stoji na merzlem; pa čudno je, da si kdo nadležni nahod" želi in si ga hoče celč s plačilom pridobiti!
**) Moral bi biti pravi velikan, kot Triglav, da bi se mu to sponeslo!
pila je Rusija v Berlinu 200.000 puš in na drugem kraju 60 bark za nastavljanje „torpedov<4 (strelnih mašin, ki se razpoknejo in barke končujejo.) — Ruske in serbske kardela napredujejo proti sercu turškemu. Ako je res, da so Turku uzeli dobro vterjeno mesto Pirot, ob cesti proti Sofiji, utegnejo skoraj tudi v tem mestu biti. Večino moči zdaj Turk zbira ob Drinopolji, Sofiji in Fi-lipopolji. Iz Sofije se je slovansko in greško ljudstvo umaknilo, le vojaštvo in oboroženi mohamedani so ostali. Velik oddelek ruske vojne je že blizo mesta. — Serbi z Rusi gredč proti Vidinu in bodo to terdnjavo obkle-nili. Drugo serbsko kardelo oblega Niš. — Černogorci obsedajo terdnjave Bar, Spuž in Podgorico. - Radecki je ob soteski Sipki. Dva oddelka gresta nad Ruščuk, eden nad Silistrijo in eden nad Varno. Veliki knez hoče premagati Šumlo in potem za petami iti Sulejmanu, ki se odpravlja čez Balkan proti Jenisagri in v Drino-poljske ravnine. V Aziji, pravijo, je Muktar z vojno že zapustil Erzerum (?). — Med tem pa vojaki prestrašno terpe. Don >va je pobrala mostove in skor nič se ne more čez reko v Bulgarijo spraviti. Vojaki od mraza zmerzujejo. V eni sami noči je zmerznilo 1200 vojakov, ki so bili na potu. — Visoka Porta je Rusiji boje naznanila, da privoli v primirje pod naslednjimi pogoji: Meja med Turčijo in Rusijo v Aziji bi se predrugačila, se ve, Rusiji v prid; Dardanelska morska ožina bi se odperla tujim barkam; Rumunija doseže samostojnost; za Bulgarijo se snidejo deržavniki v Carigradu; černo-gorsko in serbsko vprašanje bi se prideržalo za nadaljne pogajanja. Od druge strani se oporeka, da bi bili že kaki pogoji stavljeni. — Anglija bi skoro imela z vojsko toliko opraviti, kakor Rus ali pa Turk. Zdaj se vedno govori in piše o nekakem posredovanji angleškem za mir, pa ne Nemčija in ne Avstrija noče pričeti posredovanja. Pravi pa se, da je mogoče le tako posredovanje, ktero bi bilo sprejeto od obeh vojskujočih vlad. Rusija je vedno pripravljena naravnost s Turčijo se pogajati. Ob koncu unega mesca sta bila v Londonu dva taborja, po 6000 ljudi, eden za Turka, drugi zoper njega. Tudi ima boje Anglija v Indiji že pripravljeno kardelo, ki bi ga spravila v Evropo.
Mšobrotni darovi.
Za sv. Očeta: Gorjani s svojim preč. gosp. duhovnim pastirjem so darovali sv. Očetu za novo leto 21 gl. in prosijo sv. blagoslova. — Iz Selc po preč. g. fajm. 10 gl. star. den. v sr. — lz Lesec 50 kr.
Za afrikanski misijon: Iz Lesec 50 kr.
Za bulgarski misijon: Iz Zapog 1 gl.
Za misijone na Turškem: Iz Zapčg 1 gl. (za Ba-njalokoV)
Za sv. Detinstvo: Iz Zapčg 1 gld _ M Biziak
50 kr. - M. Glavič 12 kr.	' J
Za Božji grob v Jeruzalemu: Iz Lesec 50 kr.
Za bratovšino sv. Bonifacija: Iz Lesec 2 gl.
Za bratovšino N. lj. G.: Iz Lesec 90 kr.
Za stradajoče Bulgare: Iz Zapčg 1 gl.
Za stradajoče Bošnjake: Iz Zapčg 1 gl.
Kjer je bolj potreba: Neimenovan 5 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
O g.: J. K. na D. in P. P. pri sv. L.: Opravljeno. — Gg.: A. P. na Z., J. P. v Ks., Š. na P. in Se nekterim: Odpravniike zadeve smo oddali založništvu. -- Č. g. Prim. KI. na G.: Prejeli in založništvu oddali.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlazDikovi dediči v Ljubljani.