Zaloge, cene in dobiček
Letos vse bolj često naletimo v komercialnem ali finančnem poslovanju gaspodarskih organ;-zacij na take pozitivne pojave kot so n. pr. naslednji:
—  podjetja bolj oprezno !n bol} mirno nabavljajo razai material na tržišču;
—  boLj pazijo na to, da nabav-Ijajo    v    okviru    razpoložljivih sredstev in s tem pravočasno za-gotavljajo   sredstva   za   izplačiJo družbenih obveznost: in plač;
—  pri  prodaji  svojih  izdelkov bolj prouiujejo vrednost kupcev, pri   nerednih  plačnikih  pa   vna-prej zahtevajo potreb;:o jamstvo;
—   organi   samoupravljanja   v podjetjih so se  bolj  neposredno začeli ukvarjati s temi vprašanji, Im to tako giede večje k<>ord;na-cije    med    raznimi   strokovrr.m; Blužbatni v podjetjih kakor lud; glede  kon.trole  njihovega   poslo-va.nja.
V prej&njem obdobju so pod-Jetja dostikrat pošiljala posamez-ne izdelke kupcem ne glede na to, ali jih bodo lahko in pravo-časno plačali. To je imelo zlastl neugoden vpliv na tržište, vselej ko je šlo za razni i-nvesticijskS material, opremo in podobno To je omogočalo, da je de! investic.j temeljil na bodočem, šele pri-čakfrvanem dotoku potrebnih finančnih sredstev in da je Sel obseg investicij pred stvarnimi mate.rialnimi možnostmi naže države.
Ureditev tržišča ziliteva večje zaloge
Omenili smo že, da so v zad-njem času mnoga podjetja že precej prenehala s taiko prakso. Taka sprememba je nujno pri-vedla do tega, da pcrae-kod niso mogli prodati kupcem vseh !z-delkov in da so zato narastle zaloge izgotovljenih izdelkov.
Do ustvarjanja zalog je prišlo zlasti pri posameznih podjetjih strojegradnje, strojne industrije, Industrije gradbenih strojev, elektroindustrije, črne me<talur-gije itd.
Vprašanja zalog se je treba lotiti s SiTOkega aspekta. Sami naipori za ureditev tržišča zahte-vajo, da se v naš: državi posto-poraa ustvarijo večje zaloge, kl naj bi predstavlja.le najpriiprav-nejše sredstvo za ekonomsko urejevanje razaih gibanj svo-bodnega tržjšča. Zato menimo, da ni na mestu nikakršna ner-voznost, ki se ponekod pojavlja, kadar se naberejo določene za-loge posameinih proizvodov. Kjenkoli so povečane zaloge po-trebne s stališča zagotovitve normalnih pogojev v gospodar-stvu, je vsekakor potrebno, da se obenem z njimi iistrezajoče povečajo v ta namen tudi obrat-na sredstva gosBodaa^ltih orga-nizacij.
Družb&na skupnost )e dajala pomoč v obliki posebnih kred:-tov tudi za kritje tistih zalog, k: so nastaOe zaradi odpovedi po-godb s kupci in zaradi pomanj-kanja potrebnih sredstev za pla-čanje s strani kupcev.
Treba je pripomniti, da danes te zaloge ne pom&nijo nekakšne pomembne postavke v našem go-spodarstvu, zlaisti ne, če upošte-vamo, da.zahteva svobodno trži-Sče večj.i ascrtim&nt izdelko-v in večje bagastvo blagovnih skladov.
Dejstvo, da so se na posamez-nih mestili v gospodarstvu za-če!e ustvarjati take zaloge, je zaiedo  gospodarske  organizacije
bolj usmerjati k iskanju drugih možnost: prodaje in k razmišlja-aju, kaj bi bilo treba v priln>dnii proizvodnjl v pogledu as&rti-menla spremeniti, da bi zagoto-vilt prodajo.
Toda pri proučevanju teh mož-nosti prodaje blaga na zaiog; nismo do sda) dovolj paziU na neko dejstvo, ki bo v bodoče iraelo odločilen poraen. To je vprašanjs? prodajnih cen.
Kredii ni edina rešitev
Tovarna avtomobilov v Pribo-)u lma danes na zalogl 86 tovor-njakov. Podjetje je za krštje teh zalog zahtevalo paseben kredit in se je sklicevalo na to, da teh to.vo.rn.iakov danes ni mogoče prodati na tržišču, ker so kupne možnosti kupcev omejene. Pro-dajna cena teh tovornjakov se giblje danes okrog 17,3 milijona dinarjev in vsebuje tudi dob;ček 7,5 milijunov dinarjev na vsak tovornjak.
Podjetje »Djuro Djak.rvit« v Slavons.kem Brodu je lani za-držalo na zalogi doloiene količi-ne parnih 1n motornih vatiarjev in dizlovih lokomotiv, ker so kupci odpovedali pogodbe, saj niso lmeli s tim plačatU
Na tej podlagi je podjetje že lami oktobra dobilo odobren po-seben kredit za kritje teh zalog. !a sicer v višini njihove cene. Letos so poskušali, da bi te pro-Izvode prevzelo od tovorne neko specializirano trgovsko podjetje, kd bi že po naravi svojega dela imelo vei možnosti. da jih v do-ločenem času vnovči. Toda ob tej priložnosti so ugotavili, da ni podjetje v tem času ničesar sto-rilo, da bi tudl z določeriim zni-žanjem cen omogočilo prodajo svojih proizvodov. Tako stane na primer dizlova lokomotiva 3,956.000 dio, medtem ko znaša dobiček 1,573.000 din. Pri motor-nih valjarjih znašajo proizvodni stroški 2,382.000, dobiček pa 771.000 din.
V trgovski mreži In prl posa-meznih proizvodnih podjetjih so pomembna sredstva zamrznjena v tako imenovanem nekurantnem blagu, v tadelkih, ki zaradi se-zone in drugih vzrokov ne gredo v denar. Taki predmeti vežejo sredjstva trgovske mreže in s tem otežujejo nabavo novega blaga, kl bi spopolnilo njihovo izbiro in zadovoljilo povpraševanje kupcev. Tudi v teh primerih je zelo malo pojavov, da bi trgov-ska mreža resneje spustila cene.
Namesto tega se po-navad: do-gaja, da ta podjetja zahtevajo nove kredite, kar po-vzroča sarao dokajšnje stroške, ki obremenju-jejo prodajo.
,¦ Poudarili smo, da je treba po-večati obratna sredstva v tistih primerih, kjer je potrebno po-vočati zaloge zaradi normali?a-cije gospodarskega življenja. Po drugi strani pa bi bilo popolno-ma nepravilno, če b; take kredite dajali za dalj fasa tudi tistim podjetjem, ki niso skušala najti izhoda iz začasnega položaja tudi v znižanju cen, če objektivne možnosti dopuščajo tako zniža-nje. To se nanaša zlasti na tiste izdelke, ki so pomembni za inve-sticijo. V takih primerih bi mo-rale gospodarske organizacije proučitd možnostd za znižanje cen.
Znižanje cen gre vsekakor lahko na račun dela dobička. Pri določenem števdlu podjetij bi bil tudi preosta.lii dobiče.k zadosti visok.   Po   drugi   strani   pa   se
Naše železnice so v letn 1955 prcpeljale do zdaj največjo ko-ličino blaga. S 50 milijoni ton v letu 1955 so za 4 odstotke pre-segle obseg prevoza najmočnej-šega povojncga leta (1949), leto 1939 pa za 24 odstotkov.
Prevažanje na krajše razdalje, povprečno do 50 km, se opravlja vse bolj s tovornjaki. Dejstvo da železnice vse manj prevažaio blaso na krajše razdalje, je pri-vedlo do tega, da se je povpreč-na razdalja prevažanja blaga po žcleznicah povečala na 231 km, to se pravi povprečno za 10 km v primcrjavi   z   zadnjiml   leti.    To
dejstvo je omogoCllo ieleznicam, da so povečale izkoriščanje svo-jih prevoznih sredstev.
Mcd tistim biagom, ki se rano-žično prevaža po železnici, je leta 1955 zavzel premog prvo me-sto z blizu 16 tnilijoni ton all 32 odstotkov. Na drugo mesto pri-de mineralni gradbeni material z 9 milijoni ton ali 18 odstotki, od česar odpade samo na cement nad milijon ton. Dalje sledijo les, rudnine, sladkorna pesa in drugo množično blago.
Čeprav gre naš zunanjetrgo-vinski promet po morju, vendar imajo   tudi   železnice   zelo   po-
memben delež. Skoraj vse bla-go, ki ga izfažamo, razen cemen-ta, pride v naša pristanišča po železnici. Tudi uvoženo blago se, razen tistib količin, ki ostanejo za potrcbe samih pristanišč, raz-važa v notranjost države po že-leznicah. Imamo pa tudi ncpo-sredni izvoz in nvoz po želcznici, ki je v letu 1955 znašal nad 2 milijona ton.
Zaradi agodnega zemljepisnega položaja je zlasti glede na dotok deviz važen mednarodni tranzit blaga po železnici. Lani so že-leznice dosegle tranzit nad 2,6 milijonov ton blaga.
Kakor smo že poročall v prejš-nji številki, je lani odpadlo na žeieznicc okrog 80 odstotkov skupnega prcvoza potnikov, ki ga opravljajo naša prometna pod-jetja. Lani so naše želcznice prepeljale skupno 164  milijonov
potnikov. Vei potnikov so pre-peljale 1. 1950 (179 inilijonov) in 1. 1951 (170 milijonov). Med tem pa so se znatno izboljšale udob-nosti prevoza, ker so železnice dale v promet vsako leto veL vlakov. Od leta 1950 do danes so
se vozni kilometri potniških vla-kov povečali za 32 odstotkov.
T našem grafikonu pomenijo črni stolpci število potnikov, kl so jib prepeljali po železnicah v posameznih letih. številke ob robu so merilo v milijonib potnikov.
zmanjšanje doblčka lahko nado-mestd z zmanjšanjem proizvod-aih stroškov, z uvedbo bolj ra-cionalne proizvodnje in s pove-čanjem delovne produktivnosti. Ceprav je normalno, da se med urejevanjem tržišča ustvarjajo določeoe blagovne zaloge, ]e pa
toliko bojj normalno in pozitiv-no, da zmanjšano povpraševanje zahteva pri določenih izdelkih revizijo cen in s tem v zvezi tudi zmanjšanje proazvodnih stroškov. Podjetja ali njihovi organi upravljamja imajo največ mož-oostl,   da   neposredno   v   praksi
ugotove, kdaj je opravičeno ln potrebno dolofeno znižanje pro-dajnih cen. Kar pa zadeva zniža-nje lastne eene, je pa to tak.0 Ln tako ena najbolj aktualnih nalog ne sarao organov upTavljanja teinvečcelotne skupnosti.
Janko Smole