Italijansko bojišce. Boji na tem bojišču so krajevno oraejeni, povečini topovski boji. Pri Bovcu so naši dne 26. aprila iztrgali Italijanom važno oporišče na Rombonu. Koderkoli so Italijani napadli, bodisi na primorskij bodi^i na koroški in tirolski črti, povsod so bili njihovi napadalni poskusi odbiti. Dne 29. aprila je Italijan zopet obstreljeval Gorico. Naši letrflci pa so isti dan zopet obiskali nekatera italijanska mesta na Benečanskem in so z uspehora metali bombe. Kadorna se je, kakor poročajo novejše vesti, pomaknil bližje k južnemu Tirolu. Morda bo na tei ironti poskušal srečo, katere ni našel ob Soči. Borba za Kol di Lano. Napadalno 4o6ko Italijanov v bojih v Dolomitih tvori ozemlje Monte Kristalo in južno od tam ležeč^ gora Kol di Lana. Oboje vežeta Ampeco- in Falcarego-cesta, ki po naravi ločita obojni črti. Posrečilo se je Italijanom, da> so jo pirekoračili v južnem odseku |)ri Tiotami n9 Kol di Lana, izjalovilo se iim je jp pa l rekoračiti v izhodnem odseku, kjer tvorijo križišče v miru zelo obiskovane topUce Šluderbah. Za Kol di Lana so žrtvovali Italijani 10.000 mož. Ita^ijani hočejo priti iz doline Kordevole v dolino Passai do Avisio. Sovražniku preostaje le cesta skozi Kordevole in prelaz Pordoi, da pride tja, ki ga zapira v obliki gradu naprej potiisnjeni Kol di Lana, ki presega 2064 mefrov visoko oesto Fialcanego, Kordeviole pa za 1000 metrov. Za njim stoji iMonte Seim, mimo njega vodijo novo zgrajena pota v dolino Korvara in v dolino Passa. Visoko nad potoklom Kordevole vodi cesta na strmi rob Kol di Lana. S težkimi topovi na obeh straneh soteske Kordevole so pridobili Italiiani cesto. Počasi napredujoč so preplazili strmine južnega roba in se zakopali pred na^sprednielšimi predpostojankami avstrijskih utrdb, ki so se držale v 62urnem neprtekinlJeneim bbj,u kdjjub nepfresflaTn^mu bo|Hne6emu ognju nasproti vsem napadom sovražnita. Pot 6ez sedlo Pordoi ]e pa Lahom prejkotslej zaprta. Zadnje dni o bojih za Kol di Lano ni nobemilh posebnih poroCil. Težkl bojl na iužnem Tlrolskem. Crnovojnik Mihael Karner,; doma. ojl Marije Snežne na Velki, piše svojemu prijatelju s tirolskega bojišča: Na naSi fronti smo ta mesec doživeli najhujše dni, kar jih pomnim v sedanji vojski. Sovražnik je hotel nas in naše postojanke s straSnim artilerijskim ognjem popolnoma uničili. Ko je mislil, da je artilerija storila svojo nalogo, je navadno prešel k infantorijskemu napadu, a je bil vsaikokrat odbit. Tako se je do Idanes, dne 22. aprila, ponavljalo vsak dan zaporedoma. Sovražnik je imel ogromne izgube, mi pa malo. Žal, da smo Slove;nci v teh bojih izgubili dva vrla tovariša: Jož0fa \Mriha in Atiton Ježa, ki so ju Italijani ujeli. Ob koroško-lfalijaiiski me|i. Slovenski fant}e nam pišejo: Nahajamo se že četrti mesee na koroško-la#ki meji. Polentar se trudi na vse moči, da bi nas pregnal s strmih planin, Mi se držimo trdno kot skalav visokem gorovju. Hyala Bogu-, da je že postalo bolj toplo, a snega je še tu vedno dovolj. Tudi noči so še mrzle. Lahi nas še vedno pozdravljajo z granaitaini in šrapneli, a le slabo zadenejo. Granate treskajo v skale ali niti yinarjja škode ne napravijo. Po nekaterih krajih je mnogo suhih meoesnov. Enk^rat so nas Lahi grozno pozdravljali z granatami, ali zadeli niso veliko. Naenkrat je udarila granataj ye6jega kalibr« med suho drevje, železni kosi in feamenje so kar zažvižgali po zraku in par dreves je na drobne kosce raztreščilo. Imeli smo potem fina drva za kuhinio, ki nam le po noči kuha. Imamo jako dobrega stotnika, ki nam preskrbi včasib jako vesele urice. Kupii nam je harmoniko in druge inštrumente, zbral pevce itd. Polentarii slišiio. kadar se pevci oglasimo. To jih gotovo jezi. Streljajo salvo za salvo, da nad nami čivka krogel, kajkor da bi se 5ebele rojile, a mi se ne zmenimo za to. Igramo, pojemo in delamo naprej, kakor da bi nič ne bilo. Skoraj bo preteklo leto, kar stoiijo Lahi na tistem mestu. kjer so bili v začetku. Dolder živimo Slovenci, si verolotnni Laht ne h^do kuhajli polente na naših slovenskih tleh. Kratek Zas nara tudi dela ,,Slovensk1 Gospojdar", ki nas kot naš stari prijatelj obišfte vsak? teden,. Prisrčni pozdrav vsem bralcem in hrailika.m našegu ,,Slovenskiega Gospodarja"! — Gonanc Franc. Ai*nuš Stanko iž SrediŠCa, Crešnar 'Metod iz Sv, Kunigunde na Pohorju, KovPp A. iz Say. doline in Kovačič J. iz Bizeljskega Slovenci, glavo po koncn! 'Josiii fttukelj, predmojster pri 30.5 cra inožnarski bateriji štev. 7-TI. vojna poSta štev. 91, nam piše dne 25. aprila z ifaJijanskega bojišča: Ko se je letos začel postni fta», torej čas molitve in prcmišljevianta. trpljenja Kristuso\iega, smo imeli tudi mi slovenski lantje in možje ve6kr.at priložnost porabiti čas v ta nalmen. Zdelo se mi je, kakor da sem doma<, posebno fin riedelj:-\h, k<> sem čital v ..Slovenskem Gospodarju" postno pridigo. Na Veliko soboto, ko je nastopil čas, da se clelijo piriihi in blagoslovijo jedila,, nam je ziačel tudi naš bogokleti nasprotnik pošiljati ,,pisanke" ter jih sipal po nas, kakor za stavo. Akoravno nisrao bili ž njimi posebno zadovolini, vendafr smo mu prav poštenri vrnili, kakor s! je zaslužil. Se celo na oUed smo Lahe povabili in se jih je lepo šte\ilo pridružilo, seveda primorani in kar brez orožja, To smo pa storili zato, da nam danes ali jutri ne bodo predbacivali, 6eš, lepit pisarik smo vam poslali, pa jih nam niste vrnili. Na Veliko soboto ž« pozno zrečer je prišlo povelje, da moramo nastopiti in sicer: Ogri skupaj, Nemci skupaj in Slovenci zopet skupaj, naklar, smo začeli peti velikonočnei in nekatere narodne p«smit Ker je bil poveljnik Oger, so imeli Ogri prednost in začeli pr\i peti, potem N©mci in nazadnje Slovenou Ko pa smo neliali, je rekel, častniški namestlnik: ,,Niemand kann so schSn sing«n, wie die Slo^enenv" (,,Nih6e ne zna tako lepo peti, feajoor Slovenci." Nato nam je ra!7.delil nekaj pravi dobrin smodi. Zaitorej, slovenski fantje: Glavo visoko!< Skloni jo samo lakrat, kadar žviižga sovražna JJrogla v sjmeri proti tebi . . Na Veliko nedeljo sma šli t sv. maši. Alcoravno ne v oerkev, vendar smo slišali tudi pridigo in bil sem zelo vesel, da sem po dolgem času vendarle mogel biti pri ma-ši. Popoldne smo šli v. gledališča, katero so priredili na Krasu samo zaradi nas vojakov. (Posebiio zanimivi in vjeleivažni so btili za mene Velifei pondeljek in torek. V pondeljek sem imel službo na opazoval^šču. Naenkrat slišim po telefonu: ,,Tukaj korporal Stukelj." Ime mojega strica. Nahaja se tudi na bojišču in sicer pray blizai mene. Govorila sva par besed teleloniCno, ko sem bil pa službe prost, sem prosil častnika in dovolil mi je, da sem šel obiskat strica1. Kako sva bila vesela oba, ne morem popisati, da se po tako dolgotrajni vojski in vedno na bojišču viendar enkrat snideva zdrajvai in vesela. Imel sem pa dovoljenje 24 ur izostati in nudila se mi je l©pa priložnost, katero sem tudi porabil, in sicer, da sem opravil sv. spoved in prejel sv. obhajilo. Ves srečen sem se vrnil zopet nazaj k mojim tovarišem, s katerimi vred pozdravljam vse čitatelje »Slovienskega Gospodairja", vs€ znance iji, sorodnike ter ostanem zvest branitelj naše ljube slovenske domovinft.