CEUSKI TEDNIK - Stev. I - 8. januarja 1960 Z ZAS E D A N J A O I. O C E 1. j E POMEMBNI SKLEPI O NOTRANJI REORGANIZACIJI UPRAVNIH SLUŽB TIK PRED NOVIM LETOM STA OBA ZBORA OKRAJNE­ GA LJUDSKEGA ODBORA CELJE ŠE ZADNJIC V PRETEK­ LEM LETU ZASEDALA. NAJPREJ SO RAZPRAVLJALI O NO­ VEM ODLOKU O REORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE. POTEM O OS­ NUTKU PLANA DRUŽBENEGA STANDARDA ZA LETOS IN HKRATI O SPREMEMBI STATUTA V ZVEZI Z REORGANI­ ZACIJO SLUŽB OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA. Skozi zadnje obdobje je pri okraj­ nem ljudskem odboru delala poseb­ na komisija za organizacijo in ure­ ditev organov okrajnega ljudskega odbora. O delu komisije in o pred­ logu je poročal tajnik okrajnega ljudskega odbora tovariš Šelih. De­ jal je, da je dosedanja organizacija okraja in sistemizacija delovnih mest v oblastnih organih bila pre­ cej šablonska, saj so navadno nižji oblastveni organi prevzemali orga­ nizacijske sheme višjih organov. Pri tem ni bilo analitičnih priprav, oce­ njevanja in niti razprav z usluž­ benci Pr; sedanjen. postopku ¡¡í octnjevdnji; ow voč lw iípoite\úíi. V celjskem okraju so predvsem upo­ števali načelo združevanja posa­ meznih služb, tako da se je število temeljnih organov Okrajnega ljud­ skega odbora v Celju znižalo od 22 na 18. Še pomembnejša pa je kon­ centracija opravil znotraj posamez­ nih organov (tako na primer združi tev pisarniške in strojepisne službe) Kot drugo je komisija zasledova­ la načelo polne zaposlenosti usluž­ bencev. Ukinili so delovna mesta, kjer uslužbenci niso bili polno za­ posleni, prenesli so nekatere kom- petence in opravila na druga delov­ na mesta in podobno. Ko je tovariš šelih analiziral to delo, je poudaril osnovno težnjo, da bi dosegli ena­ komerno obremenitev vseh usluž­ bencev. Hkrati s tem pa se je števi­ lo sistemiziranih mest pri Okraj­ nem ljudskem odboru Celje zmanj­ šalo od 292 na 224. Odborniki so istočasno sprejeli tudi sklep, da se spremeni naziv do­ sedanjih temeljnih organov, ki se ne bodo več imenovali tajništva, tem­ več oddelki. Doslej je biio osem taj­ ništev, odslej pa bo šest oddelkov. In sicer tako, da sta se združili taj­ ništvo za delo in tajništvo za gospo- SODELOVANJE SINDIKATOV PRI OBRAVNAVANJU VSEH VPRAŠANJ Zadnje posvetovanje predsednikov ohr-mclrih sin rlilíQ Inih c\rptr\\r т nh- iiiücja celjskega okraja je bilo po svečeno obravnavi najvažnejših po­ litičnih in gospodarskih nalog, ki terjajo aktivno sodelovanje sindika­ tov. Nič manjša naloga se ne odpira na področju izobraževanja in uspo­ sabljanja delavcev, zlasti pa sindi­ kalnih odbornikov. Zato bo okrajna delavska univerza pripravila tri de­ vetdnevne seminarje. Le-te bo obi­ skovalo okoli 75 sedanjih in bodočih odbornikov sindikalnih podružnic. Razen splošnih osnov našega go­ spodarstva, je v programu teh semi­ narjev še delo sindikatov v delav­ skem in družbenem upravljanju itd. Medtem., ko bodo ti seminarji na Te- harjih namenjeni le sindikalnim de­ lavcem iz večjih podjetij, bodo za funkcionarje manjših sindikalnih podružnic podobni tečaji pri sedežih vseh občin. V.L. darstvo v en oddelek in tajništvo, za zdravstvo ter tajništvo za šol­ stvo v oddelek za družbene službe. Zlasti zanimive pa so nekatere nove službe, ki jih je predlagala ko­ misija in ki so jih odborniki po kraj­ ši razpravi sprejeli. Pri uradu taj­ nika so ustanovili službo za prošnje in pritožbe. Ustanovili so tudi spre­ jemno pisarno in ukinili finančni inšpektorat. Za gospodarstvenike bo zlasti zanimiva ustanovitev odseka ; za ekonomske analize, ki bo delal v okviru Zavoda za plan. S temi in še nekaterimi spremeni- ; bami se je število delovnih mest pri Okrajnem ljudskem odboru Celje zmanjšalo za 23 odstotkov, kar po­ meni prihranek za okoli 9 milijonov • dinarjev letno. Hkrati s prizadevanji okrajnega ljudskega odbora, da bi svoje ope­ rativne organe čimbolj smotrno uredil, so podobno prizadevanje po- kz7"if ^ud: občine Take pc -redanjih podjik.h k^ie, dj bc п;з1пс kljub nenehnemu povečanju vloge in pri­ stojnosti občin zmanjšati število uslužbencev pri osmih občinah v celjskem okraju od 571 na 546. Le žalska občina predvideva dva usluž­ benca več. S sprejetjem lega odloka je okraj­ ni ljudski odbor naredil še en korak v zmanjševanju administracije, kar bo imelo predvsem dva osnovna re­ zultata. Z zmanjševanjem števila zaposlenih se zmanjšajo tudi osebni izdatki in nekateri drugi izdatki pro­ računa. To pomeni razbremenitev proračunskih sredstev, ki so zlasti v celjskem okraju zelo labilni. Dru­ ga pridobitev, ki izhaja iz tega in ki je še bolj pomembna, je prenos pristojnosti na nižje organe se pravi še večja decentralizacija oblastnih organov. To pa hkrati pomeni še en korak naprej k utrjevanju komune kot osnovne enote našega družbe­ nega življenja. .V zadnjem tednu po domovini Od 1. do 3. januarja Novoletni prazniki. Ponedeljek, 4. januarja Industri.ia motorjev v Rakovici je skle­ nila pogodbo o izvozu novih 750 traktor­ jev tipa »Zadriigart. Od toga bodo pro­ dali 600 traktorjev v Brazilijo, l^O pa v Španijo. Vrednost teh pogodb znaša okoli 2.> milijona dolarjev. , V Kosmetu in Vojvodini so začeli de­ lati ljudski odbori novih komun. Torek, 5. januarja Spričo deževja v severozaliodnili po­ krajinah dežele je Sava tako narasla, da jc na področju Bosanske Posavine ogrozila več vasi. Sava je bila za 780 cni nad nórmalo, kar je samo za 23 cm manj od najvišjega stanja te reke. Poplavila je več vasi. Promet je možen samo s čolni. Več ljudi so izselili. Sava je pre­ stopila bregove tudi pri Srbcu, kjer je prav tako zalila več sto hiš. Sreda, 6. januarja PodpredsedTiik Zveznega izvršnega sve­ ta Edvard Kardelj in predsednik zu­ nanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr Aleš Bebler sta na Goln'.kw obiskala podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška-Luko in se z njim tri ure prisrčno razgovarjala ter mu zaželela skorajšnjega ozdravljenja. Točkovanje stanovanj Ocenjevanje stanovanj v celjskem okraju se bliža koncu. Po podatkih, ki smo jih zbrali v sredo opoldne, je bilo na območju celotnega okraja točkovanih 957o vseh stanovanj. V celoti bo treba oceniti v okraju 15.367 stanovanj. To delo so po­ vsem končali na občinskih območjih Mozirja, Konjic, Šentjurja in Šošta­ nja. V šmarski občini so bili ta dan tik pred zaključkom. Najslabše pa to delo poteka v celjski in laški ob­ čini, kjer so dosegli komaj 85% po­ pisanih stanovanj. V Celju gre ta izpad predvsem na račun neresnosti popisovalcev iz Cinkarne in Kovino- tehne. Pri gradnji obsotelske tlezniške proge je bila konec preteklega leta premagana bržkone najžja ovira — to je prodor Halerjevega klanca paleč od Šmarja pri Jelšah. ^ DEDEK MlAZ nas je obiskal TELEVIZIJSKI SPREJÍNIK - ZA DEDKA MR^ Učenci in učenke osn. ile »Pra­ nja Vrunča« na Hudinjip Dedka Mraza slavili nadvse j^rčno in svečano. Vsi so bili pogojni in ob­ darjeni, zraven tega раз prejeli drpgooçn'^ i^r>ipu+;\.-nr nri|ri — televizijiki sprejemi ik 'Л ni Čud' no, če so se učenci te šofoplo za­ hvalili vsem, ki so pomaji pri na­ kupu darila ali kakorkoli)delovali pri lepi svečanosti. Te zfalne be­ sede so bile predvsem imenjene kolektivu lesne indusje »Sa­ vinja«, Tovarni emajlira posode. Opekarni Celje, nadaljel^rajnemu odboru društev prijatelji mladine in kolektivu prosvetnih фvcev na šoli. I I DEDEK MRAZ NA itZELI Tudi na Polzeli so ciciii in pio­ nirji slavnostno prazncjli novo­ letno jelko in prihod Dep Mraza. Društvo prijateljev ml^ie je v tesni zvezi z učiteljstvoijripravilo novoletni program, gosnarske ter nekatere družbene orgiacije pa so prispevale okoli 120.1 dinarjev za obdaritev otrok. { V pravljično okrašen domu Svobode so 29. decembjlani cici­ bani pričakovali DedkMrazá in njegovo spremstvo. Ni^bili razo­ čarani, kajti bil je radofen, lep in nepozaben. ' Naslednjega dne pai proslav­ ljali novoletno jelko |)loobvezni otroci. Najprej so v dci Svobode prisostvovali novoletnd progra­ mu. Tu je Dedek MrazOdaril pio- nirskem.u odredu denari klavirsko harmoniko, nato pa s svojim spremstvom obiskal i razrede, razdelil darila in se v^il s svojo mladino. Čajanki je iiilo pravo otroško rajanje, ki језтгЈо šele pozno popoldne. Novoletno praznovarna Polzeli je ostalo nepozabno še to, ker so pionirji čisto nepričakmo dobili bogato darilo od kluba jdske teh­ nike v tovarni nogav Dobili so majhen vrtalni stroj ielektrično cTkularko. T. K. IZ ŠMARTNEGA VOZNI DOLINI V tej vasi blizu Celso včasih precej igrali. Hvalevre( je, da so za novoletno jelko mini in sta­ rejšim pripravili prijetn^jrico »Pa­ stirček Peter in kralj Д ban«. Vse vloge odraslih so igrali itelji tam­ kajšnje šole. Vsem vaš(om so pri­ pravili prijetno razvecD. Ob no­ voletnih praznikih pa ;nla dvora­ na dvakrat polna. Tovariš Krizman se predstavil kot odličen karakterni alec, ko je v vlogi hlapca Matevžiegavo po­ vezoval prizore in vzl il pri gle­ dalcih obilo smeha. Tirišica To- čarjeva je bila kot Hi mora zelo prepričevalna. Se pose je »vžga­ la« njena živahnost na odru in njen nasmeh zlobne, ukrivljene starke Dobrodušna Lenča (Catrova), skrb-, ni in strogi očka (Lorger), pa šega-' vi palček, pastirček Peter, Lizika in Maliban, odlična scenarija, maske in kostumi so pripomogli, da smo za­ puščali dvorano zadovoljni. Zato si '^r4:ir\-:i-v':: '-xy.'.í: ;-'4.-;í':'-v sr" limo. -dj TUDI v LAŠKEM - SO LEPO PROSLAVILI DEDKA MRAZA Novoletno jelko in prihod Dedka Mra­ za so po vseh šolah laške občine prosla­ vili zelo prisrčno. Ob tej priložnosti so imeli primerne proslave in prireditve, otroci pa so dobili darila. Učencem osem­ letke iz Laškega se je nudilo še posebno presenečenje, soj se jih je nad osem sto odpeljalo v Celje, kjer so si v Slo­ venskem ljudskem gledališču ogledali »Sneguljčico«. Akcija za nabiranje prispevkov za ob­ daritev otrok ni žela pričakovanega uspe­ ha. Vseh sredstev je bilo zbranih okoli 400.000. Po mnenju društva prijateljev mladine obseg obdarovanja ni bil takšen, kot bi bil lahko, če bi vsa laška podjetja in ustanove pe svojih močeh prispevala fi­ nanche sredstva. Ne glede na to pa se društvo prijateljev mladine zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k pra­ znovanju UiOvoletne jelke. NOVOLETNA JELKA V KONJIŠKI OBČINI Podjetja, politične organizacije in občinski ljudski odbor so za pripra vo novoletne jelke v krajih konjiške občine prispevali precej sredstev. Za obdaritve pa so poskrbeli tudi sami otroci, pripravili so tudi več otro­ ških prireditev. DEDEK MRAZ V LJUDSKEM MAGAZINU Ko je Dedek Mraz obiskal šole, nsta- nove in podjetja ni pozabil otrok zapos­ lenih staršev pri Ljudskem magazinu v Celju. Tu je kolektiv pripravil svojiw malčkom prisrčno zabavo in tudi bogata darila. Zato otroci ne bodo pozabili pri­ jetnih uric in lepega prihwla Dedka Mraza. Z bogatimi darili obloženi, rdečih in nasmejanih ličk so cicibani in pionirji odhajali domov s svojimi mamicami, ki so bile hvaležne vsem tistim skromnim ljudem v kolektivu, ki so pripravili to veselje in dali čutiti, da so otroci tisti, ki nam bogatijo življenje in da se т «ji- hovem veselju in zadovoljstvu zrcali tedi naša sreča. ČOKOLADA IN CRVI - ZA NOVOLETNO DARILO Vsakdo se veseli daror ob novo- i letni jelki in čokolada je zato naj- ! primernejša, si misli darovalec in .j že zavije v trgovino »Rio« т Pre­ šernovi ulici T Celju. — Dvajset lešnikovih čokolad, ^ prosim! i Prodajalka mu jih s primerno vljudnostjo zavije, kupec pa plača in že je na cesti. Kam sedaj? K obdarovancem, se­ veda! Obdaritev je potekal« v prijet­ nem vzdušju in nekateri so se čo­ kolade takoj lotili. Toda, glej šmenta! V laboratoriju, kjer je de­ lala dobra tretjina obdarovalcer je bilo pretemno za ogledovanje da­ rila, vendar sta jih čuden okus in sumljiva vsebina privedla na svet­ lobo. Zdaj pa, o čudo! Iz preostale so se počasi in previdno plazili sramežljivi črvički in z zanima­ njem ogledovali presenečene Mad- legovalce. Dogodek ne potrebuje koMeetar- ja. Dodali bi le to, da je za trgo­ vino »Rio« slaba reklama. i POGLED PÒ SVETU v zadnjih 14 dneh, na prehodu iz starega v novo leto, je preteklo mnogo novega vina v stare mehove, usedline starega pa se čutijo prav povsod. Navedimo nekatere po­ membnejše dogodke, ki mečejo svojo luč in svojo senco na pot v pri­ hodnost. V Parizu, ki zaradi de Gaullove samozavestne, dinamične zunanje politike postaja vsaj na videz vedno bolj spet eno od glavnih mest ze­ meljske oble — nekoč je bil Pariz nesporno glavno mesto sveta — so se sestali zunanji ministri Zahoda in se sporazumeli za vrhunski rendez­ vous med Zahodom in Vzhodom. Predlagali so datum konec aprila 1960. Poleg tega so obravnavali notranje zadeve atlantskega tabora in prišle so na dan vse njegove te­ žave, ki so vsemu spetu dobro zna­ ne. S Z je že odgovorila, da ji da­ tum ne prija, ker je preblizu prvo­ majskim dnem. Zdaj kaže, da bo do sestanka prišlo sredi maja. Nedvom­ no je ta odločitev velik napredek v pomirjevanju sveta. Tisti, ki jim ta sestanek ne prija — med njimi sta na prvem mestu Adenauer in Brentano, na drugem pa zarjaveli reakcionarni krogi ZDA, Vel. Brita­ nije, Francije in drugih atlantskih držav — niso zmagali, kurz sve­ tovne politike se obrača na kom­ promis. Da je to velikanska sprememba, se vidi tudi iz tega, da se je Eisen- howerju, predstavniku »vsemogoč­ ne*: Amerike — vsaj tako politiko je vodil njegov dolgoletni zunanji mi­ nister Dulles — zdelo vredno pri slabem zdravju in razmeroma viso­ kih letih prepotovati 22.000 km in obiskati U problematičnih in nepro­ blematičnih držav. Moral je prepri­ čevati zaveznike, da zaradi kurza na kompromis ne bodo oni žrtvovani, nevtralcem prikazati, da jim bo ta kurz v korist, vsemu svetu pa, da se ZDA s tem ne odrekajo svojemu bloku. To je pokazal, če z ničemer drugim ne, Eisenhower z jako klavr­ nim obiskom v Madridu. Segel je pod pazduho sramoti 20. stoletja in najbolj klavrnemu državniku da­ našnjega časa Francu. Ni čuda, če je ta tako podpri izgnal angleškega poslanca laburista Edwardsa, viso­ kega sindikalnega funkcionarja an­ gleških kemijskih kolektivov. No, v Madridu je — gliha res vkup štriha — nedavno umrl eden najbolj krva­ vih zločincev, Ante Pavelić, nekaz­ novan po zaslugi takih, kakor je Franco, in take politike, ki Francu sega pod roke. Zato ni čudno, če so Kitajci Eisenhower ¡evo potovanje ocenili negativno — češ da kljub govorjenju o miru utrjuje vojaška oporišča na Koreji, Japonskem, Tajvanu, Južnem Vietnamu. K temu negativnemu komentarju lahko pridenemo integracijska pri­ zadevanja v SEV, v vzhodnem blo­ ku. Zadnji govori in izjave Hrušče- va so demonstracija na mirovno tekmovanje z Zahodom. Izjavil je, da so v SZ deloma že prehiteli ZDA v agrarni produkciji, vsaj pri mleku in maslu, dalje, da je treba za po­ potno razorožitev delati na vseh po- priščih, da morajo posebno znan­ stveniki pri tem opraviti pomembno vlogo. Vrhovni sovjet ZSSR je ne­ dvomno na njegov predlog raz­ poslal parlamentom poziv na sploš­ no in popolno razorožitev. Ce bi sa­ mo 10 % sedanjih oboroževalnih stroškov namenili za gospodarsko pomoč nerazvitim državam, bi do­ bili milijardna sredstva v dolarjih, medtem ko so danes na razpolago samo milijonska. Ali je to utopija? To ne sme biti, saj gre za življenje človeštva. Vsekakor imajo prav tisti, ki se boje nemJke atomske oborožitve. Nemški čudež se že spreminja v ti­ sto, kar so pričakovali vsi, ki so med zadnjo vojno največ trpeli kot žrtve furoris teutonici, germanskega besa, ki bi rad spravil podse Evropo in ves svet. V zadnjem času je svet zabeležil dva huda antijudovska in­ cidenta v Kolnu in Rheydtu. Ali gre za slabo režijo ali pa za režijo zla> ki še ni dotolčena. Pokazalo se je, da se v Nemčiji, v kateri vlada krščansko demokratski klerikalni Adenauerjev režim, mladina še vzgaja v nacističnem duhu. Da so pogoji za to ugodni, je pokazal tudi nestrpni Brentanov nastop v Parizu in Adenauerjev ukrep, da je zletel iz vlade Duckwitz, češ da je preveč prožen, preveč naklonjen Poljski in sporazumu z Vzhodom. Velike oči, ki jih na Zapadu nekateri delajo za­ radi antijudovskih izpadov, so res nepotrebne. Kdor česa takega ni pri­ čakoval, za veliko šolo zgodovine res ni primeren. Nestrpni nemški duh — morebiti ima res Nietsche prav, če pravi, da vso nemško pamet obvladajo omejeni podnačelniki in podobni birokrati, ti pa so nespre­ menljivi in nepremakljivi — se je pokazal tudi ob vprašanju, ki ga razpihuje Avstrija zaradi Južne Ti­ rolske. To je duh, ki je trikrat po­ gnal svet v pošastno grozo vojne. Zato je vprašanje nemške združitve in Berlina tečajno vprašanje pri kurzu na svetovni kompromis, če­ prav se drugih težkih vprašanj na drugih koncih sveta tudi ne manjka. Memento, ki ga je londonski »Daily Express« zapisal ob tem, da se Za­ hodna Nemčija pripravlja na nakup angleške atomske rakete, je opozo­ rilo vsemu svetu, predvsem pa vsem miroljubnim silam na svetu. Glasi se: »Nemci so vojaški narod. V spo­ ru so s S Z okrog ozemelj, ki so jih izgubili med drugo svetovno vojno. Zmilitariziranemu narodu, kot so Nemci, ki goje v srcu maščevalnost, je treba samo moči. aa začno vojno. Kako blazno je torej dajati Nemcem nuklearno orožje!^ T. O. Koko bomo plačeiili nove najemnine Glede na to, da smo zadnje dni dobili več vprašanj, kako bo­ mo v januarju in naslednje prve mesece letošnjega leta plače­ vali novo stanarino, smo se z istim vprašanjem obrnili do pred­ sednika ljudskega odbora celjske občine tov. Franca Rupreta, ki nam je povedal naslednje: V občini Celje se bo začela pobirati zvišana stanarina s 1. fe­ bruarjem 1960. leta kot akontacija. Le-ta bo znašala 2,5-kratno dosedanjo stanarino (150% pribitek na staro). V mesecu febru­ arju bo stanovanjski organ ObLO izdal vse odločbe o novih sta­ narinah. Razliko med akontacijo in končno novo stanarino ter doplačilo za januar bodo nosilci stanovanjske pravice plačali v štirih enakih obrokih, to je 5. februarja, 5. marca, 5. aprila in 5. maja. Pri naplačilu 5. februarja se plača ena četrtina zaostan­ ka za mesec januar, pri ostalih treh naplačilih pa se upošteva korekcija po dokončno odmerjeni novi stanarini. V praksi bo to izgledalo takole: Vzemimo primer, da znaša stara najemnina 1000 dinarjev. Ta znesek plača uživalec stano­ vanjske pravice v januarju. V februarju bo plačal na to osnovo 150% pribitek kot akontacijo, to je 2500 dinarjev. Zraven tega pa še 375 dinarjev, kot četrtino razlike med stanarino v januarju (1000 din) in akontacijo v znesku 2500 dinarjev. Torej vsega skupaj 2875 dinarjev. V mesecu februarju bodo izdane odločbe za nove stanarine. Po tej odločbi pa bo n. pr. znašala nova sta­ narina v primeru, ki ga obravnavamo 2600 dinarjev. Tako bo moral uživalec stanovanja plačati od marca do vključno maja še tako nastalo razliko, ki znaša za en mesec 100 dinarjev. Ker pa veljajo nove stanarine od januarja dalje, bo moral to razliko povrniti tako, da bo plačal v marcu znesek nove stanarine, to je 26C0 dinarjev, nadalje razliko 375 dinarjev, ki je nastala med akontacijo in staro najemnino ter 100 dinarjev, kot razliko med akontacijo in novo najemnino, torej vsega skupaj 3075 dinarjev. V aprilu in rnaju pa se bo plačilo zmanjšalo za 100 dinarjev in bo znašalo 2975 din. Od junija dalje pa se plačuje po odločbi od­ merjena stanarina v višini 2600 din. 17-lelnica junaške smrti borcev Pohrskega bataljona Samo za trenutek se ustavi, po­ potniki Sredi košatih gozdov Pohor­ ja, pod izrešetanimi drevesi, zraven ostankov porušenih zaklonišč, pri spomeniku. Nisi vedel za tragedijo, ki se je odigrala zgodnjega zimskega jutra 8. januarja 1943. leta? V dneh, ko se je slovensko ljud­ stvo skupaj z vsemi jugoslovanski­ mi narodi z orožjem v rokah uprlo okupatorju, je nastal tudi Pohorski bataljon. Borci so v Dravski dolini pokazali, kako se je treba boriti proti okupatorju. Po nemških poro­ čilih (Rössener) so. od septembra 1942 do 8. januarja 1943. leta opra­ vili 105 najrazličnejših akcij. Odli­ kovali so se s sabotažami na želez­ niških progah in pri rušenju ostalih industrijskih objektov. Ti podatki govorijo, da je bil bataljon v ponos Poliorčanov, a strah in trepet Nem­ cev. Bataljonu je poveljeval koman­ dant Rudolf Mede-Groga, rudarski delavec iz Strahinja pri Kranju, ko­ misar pa je bil Jože Menih-Rajko, mlad dijak iz Hrastnika. Poleg njiju je bilo v bataljonu še 80 borcev, od tega 25 članov Partije, sedem kan­ didatov in 16 članov SKOJ. Tako je nekaj dni prej napisal Raj ko v svo­ jem poročilu komisarju odreda. Poz'.mi 1942. leta je bataljon za­ radi akcij večkrat menjal položaje. Neprehodno Pohorje z visokim sne­ gom je oviralo njegov stalni pre­ mik. Zato je komandir druge čete Avgust Vresk-Gustl našel primerno mesto, kjer bi lahko prezimili in to sredi Pohorja na Osankarici. Samo nekoliko dni so porabili za ureditev taborišča, pripravljenega za obrambo. Zgradili so 26 bunkerjev, jih pokrili, vse pa med seboj po­ vezali z rovi. Tu so bili v premoru med akcijami, na ister.^estu so se pripravljali za našle e napade, analizirali uspehe in zvečali ve­ liko pozornost ideólos vzgoji. Sredi velikih uspeh in še več­ jih načrtov so bili uuiega janu­ arskega jutra, po za.yi domačih izdajalcev, obkoljeni i'irimi obroi či in napadeni od nek "okrat moč­ nejše okupatorjeve jske. Brei oklevanja so zavzeli svoja mesta in sprejeli neenakomerno borbo. Pri­ povedujejo, da so borci v poslednjih trenutkih peli borbene pesmi in z bombami odgovorili Steindlu, ko jih je pozval na predajo. Padali so ju­ nak za junakom, branili eden dru­ gega. Padel je komandant Groga, komisar Rajko, padel je ženski vod med njimi komaj petnajstletna Sil­ va, z njo vred Katarina — koman­ dir ženskega voda. Vejica, Mica Volga, Nežka, Zmija, Tončka in še in še.. Padel je stari Sarh, zaradi odločnosti, borbenosti in svobedo- Ijubnosti imenovan »Pohorski kralj*. Padli so njegovi sinovi Lojzek, Ven- ček in Pepček. Ugasnila so toliko obetajoča mlada srca. Na mestu, kjer je padel bataljon so ostale ruševine, ostalo je 36 ro­ čajev ročnih granat, ostala so trupla 65 borcev za boljšo bodočnost. Po­ kopani so v Gradcu v skupnem grobu. Padel je cel bataljon, toda ostala je revolucija. Nastala je Pohorska brigada in še pozneje Stirinñjsta udarna divizija. Uspehi narodno­ osvobodilne borbe so bili* večii trn večji... Domačini pa so govorili, da se je vrnil »Pohorski kralja, kajti on ne more umreti. I-ca Jože Urisek, intendant bataljona, doma iz Pesjega utepca Urisek- Zmija doma iz Migojnic pri Grižah — padla borca l§rskega bata­ ljona