II List Slovenskih delavcev v c>4meriki 11 The first SJovenic TsJuly* In the United States. Issued every~ day* except. Sundays and Holidays. & TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered am Becond-Clasa Matter, Septei^b« r 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congrea of March S. 1879 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOJL. NO — ŠTEV. 265, NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 1907. — V SOBOTO, 16. USTOPADA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Velikanske odstavitve obrtnih delavcev. VELIKA PODJETJA NADALJUJEJO Z ODSLOVITVIJO DELAVCEV. Gospodarska kriza postaja vedno bolj občutna in večja. SLABI ČASI NA ZIMO. -o Pittsburjr, Pa., 15. nov. Jones & Louffhlin Steel Co., ktera je bila največja tekmovalka United States Steel Corporation ali trusta za jeklo, in ktera je v novejšem času v AlequLppi zgrabila velikansko novo tovarno, je včeraj prenehala z delom. Osemsto delavcev, kteri so delali v imenovanej tovarni, je ostalo brez dela. Nova tovarna, ktera je veljala .$10,000,000, je skoraj popolnoma dodelana in krog tovarne so si delavci zgradili več sto hiš, ktere so za ?*edaj zgubile vsako vrednost. Ravnatelj imenovan© družbe trdi, da so le začasno prenehali z delom in sicer radi sedanjih finančnih poteškoč. Vendar pa ravnatelj ne ve povedati, kedaj se .li prične zopet z delom. Baje bode trust za j-eklo ku-pU vse podjetje in so na ta način rešil nadležnega tekmeca. Tuili z gradnjo rove tovarne od Midland Steel t'o. so včeraj prenehali. Hudson, 15. nov. Včeraj so tukaj zaprli tovarno Aley Rubber Co. in odslovili 800 delavcev. Z do!om se baje prične zopet dne 5. decembra. Tudi razna drujra lokalna podjetja so odr alovila veliko število delavcev. Bay City, Mich., 15. nov. Tukajšnja American Shipbuilding Co. je včeraj odslovila 4to ostalim delavcem le skrajšali delavni čas in naravno tudi zaslužek, dočim se zaje dno tudi zatrjuje, da bodo ladjedelnico zaprli za nedoločen čas. Delavci ladjedelnice so ml početka krize nadalje dobivali plačo v denarnih nakaznicah, ktere s<> prihajale iz Canade. Billerica, Mass., 15. nov. V Tallbot Woolen Mills, ktera tovarna je sedaj delala noč in dan, bodo v ponedeljek prenehali z delom. V tovarni je zaposlenih finO delavcev, kteri zgube na ta način delo in zaslužek. Tudi v Dra-eutu, kjer je več tovarn za volneno bla«ro, bodo v ponedeljek odslovili večino delavcev. tako, da j« za zimo med njimi, kteri splch niso imeli nikdar obilo zaslužka, pričakovati veliko bodo. -o- ZAHVALEN DAN. Proklamacija n"Wvor^kega governerja Hughesa A Ihan v. K V.. 15. nov. Ooverner Httw York & Puerto Rico Steamship Company, je bil zelo poškodovan. Na lice mesta sta prihitela dva gasils»ka parnika, kterima se je šele po daljšem času posrečilo požar omejiti. Parnik Carolina je do 7. t. m. redno vozil meti našo luko in otokom Puerto Rico, ter je razun blaga vozil tudi potnike. V svrho potrebnih poprav so «ra pa morali poslati v imenovano ladjedelnico. Kako je na parniku nastal požar, ni mogoče dognati. Ko je pričelo goreti, ni bilo nikogar na parniku. *na razmer. $40 r^lfa «l»Tir« mitred »a rsralke itnl Star. fTamhnre lm#He». IJVVfrllaiMl Amfrt« OBRAVNAVA PROTI MORILKI SENATORJA BROWN A. Morilka Bradley poroča o tem slučaju. Zasliševanje prič. ^^^ ishington. 15. nov. V obravnavi proti Mrs. Annie M. Bradleyevej, ki je ustrelila bivšega zvezinega senatorja Arthur Browna iz Utah, so včeraj odbrali porotnike. Obravnavo je otvoril pomožni pokrajinski pravnik Turner, kteri je takoj pričel z zasliševanjem prič, med kterimi so tudi poslovodja hotela in drugi uslužbenci, kteri so v hotelu, kjer je senator stanoval, prisostvovali umoru. Razun teh so zaslišali tudi več policajev, ki so morilko prijeli in odvedli v zapor, j Ko se je včerajšnja obravnava zaklju" čila. je bilo pravništvo s svojim delom večinoma jpotovo. Mnogo povabljenih kandi latov za porotniško službo, so morali odsloviti, ker so izjavili, da so nasprotniki smrtne kazni za ženske. Iz:povedanja prič se nanašajo pred vsem na podrobnosti in po- ■ pi> umora. Obtožena je bila zelo vzrn- ] jana in ko je na mizi ugledala revolver, s kterim je senatorja ustrelila, se je stregla in pričela jokati. predsednik nadaljeval z gonjo proti trustom. FINANČNI POLOŽAJ. Washington, 15. nov. V tukajšnjih političnih knt.gih vlada več ali manj pesimistično mnenje o sedanjem in bodočem finančnem položaju, kteri zlasti razvoju otorti nepopisno škoduje in ker razun tega tudi promet omejuje. Vsi poznavalci sedanjega položaja so prepričani, da še dolgo ni upati, da bi se finančni peložaj saj malo poboljšal, kajti to se zamore zgoditi šele potem, ko se tudi finančni položaj razjasni. Banke in drugi veliki finančni zavodi se boje, da bode prihodnji kongres vsled pritiska od strani predsednika se bolj omajal zaupanje ljudstva v bančne zavode, tako da bLdo vlagatelji dvignili še nadaljne vloge. Kongres bode gotovo ustregel predsednikovim željam, dokler se za gotovo ne izv«, da Roosevelt, v resnici ne na merava več kandidirati za predsedniško mesto. Radi tega se skušajo banke kolikor m goče varovati pred nadaljnimi navali, kar se zamore zgoditi le na ta način, da vloženega denarja jednostavno ne izplačajo vlagateljem. Predsednikovi nasprotniki udi trdijo, da se- bode položaj takoj poboljšal, ako se dobi zagott vilo, ila predsednik ne bode več kandidiral za predsedniško mesto. Kakor hitro preneha predsednik s svojo agitacijo proti trustom in ko rpo rac i j am, potem se i>ol žaj baje takoj poboljša. Predsedniku je vse to naravno znano in on natančno ve, kako njegovi nasprotniki sedaj rujejo proti njemu, dasiravno nimajo niti malo povoda. Ko se je te dni mudil v Province-townu, je v svojem g. voru o tem tudi omenil. Ruvanje proti njdfcnu ga je pa v njegovem dosedanjem zadržanju le še pokrepilo, kajti baš to ruvanje mu jasno dokazuje, da je prijel kapitaliste in trustijane za pravo žilieo. To je tudi glavni vzrok, da neee izjavili, bode-li kandidiral ali ne. Medtem se pa po vsej republiki deluje na toT da dobe republikanske delegacije navodil' , da pri nacijonalnej konvenciji glasujejo za Roosevelta kot predsedniškega kandidata. Na ta način »*rTa. je dobil r?#>-ra.i nlt»®9tiln. d ft «.-r»>i«'t r «!irr?»n zve*inib detektivov in <*» 'Kodo d^ian oddelkn r "Vaw V rln. nn a tem nnm^ilnitt w name- nili. da dobi tekom <\ry 0'»o dolarjev, ktero a vat o mu j«, t^sv niesmva *tan» teta. Mr* Ahbie man. ktara i" v minofetn feJ*«-!***., iMOHiwBSIIHH^^^^ni •»mrl* v At Zjedinjene države in vojna z Japonsko. V PARIZU VSE ČASOPISJE TRDI, DA SI NAŠA REPUBLIKA ~ NABAVLJA ZLATO ZA VOJNO. Tvrdka Morgan & Co. je sknšala v Parian dohiti mnogo zlata. "VOJNI ZAKLAD". Paris, 16. nov. Milijardar J. Pier-pont Morgan je skušal tukaj dehiti štirideset milijonov dolarjev denarja v zlatu, kar se mu pa ni posrečilo in to dejstvo je vzrok, da krožijo sedaj po vsej Franciji najbolj vznemirljive vesti glede Amerike in Japonska. Časopisje objavlja senzacijonelne članke, kteri vsi trdijo, da skuša vlada Zjedinjenih držav dobiti potrebno zlato, da si na ta način nabavi vojni zaklad za bližajočo se vojno z Japonsko. ^ Sedanje pomanjkanje denarja in zlata v Ameriki je le navidezno in se na umeten način vzdržuje, in namen krije ni druzega, negov v najkrajšem času si dobaviti za vojno potrebni zaklad. Dasiravno so vsa ta zatrjevanje kolikortrli senzacijonelna, je pri vsem tem vendarle značilno, da je japonska vlada pri parižanskej borzi protestirala proti izročitvi imenovane *b-gromne svote ameriškim bankarjem. Morgan je skušal dobiti denar pri francoski banki, toda takoj po japon-ske:m protestu st.-' se tozadevne obravnave končale, nakar skuša Morgan sedaj dobiti draar u Angliji. Roparski napad na tovarniškega blagajnika. PET ITALIJANSKIH ROPARJEV V NEW JERSEYU JE NAPADLO BLAGAJNIKA VELIKE TOVARNE. B audit je so mu odvzeli $5700 in potem bežali; tri so potem vjelL 1 DENAR JE ZGUBLJEN. Iz Avstro-Ogrske.! Pokorni Hrvatje. ŠTIRJE HRVATSKI DRŽAVNI POSLANCI SO O STAVILI HRVATE IN PROSILI MADJARJE OPROSTITVE. Avstrijski* ministers ki predsednik poroča o državno p ravni strani nagodb£ NEMOGOČA LOČITEV OD OGRSKE. V - Bwk tMTt -i- <*>.;' Budimpešta, 16. nov. Štirje hrvatski poslanci, oziroma čl dni ogrsko-hrvatskega državnega zbora, kteri so dosedaj obstruirali proti madjarske-mu nasilstvu, so se sedaj Madjarom popolnoma udali in so včeraj prosili predsednika poslanske zbornice Ju-stha za odpuščanje radi dosedanje •njihove nasprotnosti in kljubovanja proti mad j a rizacij i nesrečne Hrvatske. Imenovani poslanci sedaj pripo-znajo, da je zakon, kteri% določa, da mora biti na hrvatskih železnicah mad ja ršč in a uradni jezik, " pravičen V očeh vsakega poštenega človeka je ta korak čudnih poslancev kar najstrožje obsojati, toda od Hrvatov kaj druzega sploh ni bilo pnčakovati, ako uvažujemo, da se tudi med ameriškimi Hrvati pojavljajo ravno tako žalostni pojavi, kteri gotovo ne koristijo narodu in vrhu tega. še škodujejo njegovemu ugledu. Dunaj, 16. nov. Mmisterski predsednik Beck je v poslanski zbornici včeraj poročal o državnopravnem pomenu nagodbe, sklenjene z Ogrsko. Pri tem je odločno zanikal, da zamore kaka druga država dobiti ravno ' one prednosti, kakor Ogrska od Av-atrije, oziroma, kakor Av-strija od Ogrske. Razun tega je tndi dejal, da se dva državi, kteri sta že toliko tet j spojt«, ne moreta tako hitro ločiti, kakor hi nektori šovinisti želeli. V Delawanni, N. J., je včeraj pet Italijanov napadlo blaga j niča rja velike tovairne Worthen & Aldrich Co , William Knappa, kteremu so odvzeli $5700 v gotovini. Tri r< parje so s pomočjo neke ženske vjeli, toda ostala dva sta z oropanim denarjem ušla. Knapp se je peljal v spremstvu Park Cunnir^bama iz tovarne v Passaic, da dvigne tam, kakor vsaki teden, pri Hobard Trust Company potrebni denar za izplačanje delavcev. Denar je dejal v kuverte in potem vse skupaj v veliko denarnico. Knapp kakor tudi njegov spremljevalec sia •bila obor< žena z revolverji in sta se peljala v buggyju proti domu. Ko sta dospela na River Drive in Brook Avenue, so s puškami oho rože n i Italijani skočili iz grmovja proti konju, kterega so takoj ustavili in nastavili svoje puške na prsi obeh p t ni kov. tako tla nista imela niti časa vzeti revolverje iz žepov. Oba sta morala roke dvigniti, nakar so jima odvzeli denar, potegnili Cunningham a raz voz in ga privezali k bližnjemu drevesi: kar se je tudi s Knappom zgodilo, nakar so roparji bežali proti bližnjem mostu, kjer jih je čakal voz, s kterim sta dva roparja denar < dpeljala na varno, dočim so ostali trije čuvali svoje žrtve in so medtem odvzeli Knappu njegovo zlato uro in denar, kar ga je imel v žepu. nakar so bežali proti Passaicu. Kmalo nato je pa prišel na lic? mesta avtomobil, v kterem so bili štirje policaji, ktere je p zvala neka ženska, ktera je napad slučajno videla in takoj telefonirala na policijsko postajo. Italijani so pričeli na avtomobil streljati, ne da bi napravili kako škodo in takoj nato so se morali uda ti. Vsi trije so iz New Yorka Ostala dva Italijana sta z denarjem naravno srečn' ušla. VELIKA TATVINA V BALTIMORE. Nepoznani tatovi so odnesli za 35,000 dolarjev draguljev. Pittsburg, Pa., lot nov. Semkaj je dospelo več policijskih uradnikov iz Baltimore, Md., kteri iščejo dragulje v vrednosti $35,000, kteri so nedavno zginoli iz hiše R. H. Blanda v Baltimore, Md. Policaji namreč iščejo neko nemško služkinjo imenom Lena Mueller, ktera je par ur pred tatvino nastopila v imenovanej hiši službo, na kar je pa kmalo neznano kam zgi-nola. --o- $100,000 škode. V Štirinadstropnem poslopju tvrdke Hays & Son v Portiondu. Maine, je nastal požar, kteri je napravil za 100 tisoč dolarjev škode. V pojasnilo kako si pomagati. Na mnogoštevilna vprašanja, ktera nam zadnji čas dohajajo iz raznih krajev Zjed. držav glede sedanje denarne krize, odgovarjamo še posebej tem potom, ker je stvar zelo važnega pomena in se naši rojaki go+ovo zanimajo zanjo. "Mestna hranilnica ljubljanska"-in "Kranjska hranilnica", kakor tudi drugi denarni zavodi v Ljubljani, so ustanovljeni na dobri podlagi in se ni bati nikake zgube. Kdor želi poslati denar v hranilnice, sorodnikom ali prijateljem v Evropo in ne more dobiti denarja iz banke, da bi kupil Postal Money Order, naj zahteva na banki za isto svoto, ktero misli odposlati NEW YORK BANK DRAFT TO THE ORDER OF FRANK SAKSER CO. Omenjeni draft naj se pošlje nam in natančni naslov prejemnika, regi-strovano po pošti. Nadalje izvršili bo de m o mi pošilja-tev vestno in točno kakor po navadi- Za denarne pošiljatve ua staro domovino sprejemamo tudi navadne čeke; pripomniti pa moramo, da mora biti vsak tak ček pravilno podpisan ali indorsiran na drugej strani in da dospe denar, nakazan po navadnih čekih 4 do 8 dni kasneje na določeno mesto. Plačati je tudi malo kolekcijo, ki se računa ro razdalji od New Yorka. Vsi isti pa. kteri bi radi takoj odpotovali v 'staro domovino in ne morejo gotovega denarja na banki dobiti. naj zahtevajo na banki tudi :'SW YORK BANK DRAFT in istega rrineso seboj v New York. Na račun omenjenega drafta dobili bodo ^ri na? vožne listke, potrebni denjir za na rot in kar bode preostalo, dobe na banki v Ljubljani ali pa na zadnji pošti v avstrijski veljavi Na New York Bank-draf*ih je natiskano ime one newyorske banke, ktera ima poki iti označeni znesek potom Clearing House. Teh draftov ni zamenjati z navadnimi čeki. Ravnajte se po teh nasvetih, ker tako se lahko izognete raznih ne-prilik. FRANK SAKSER CO. Konkurenca za New York Central. Albany, N. Y., 15. nov. Buffalo, Rochester & Eastern Railroad Co. je včeraj vložila pri prorretnej eomisiji prošnjo za dovoljenje Erradnje nove železnice, ktera bode vodila iz Troy v Buffalo skoraj paralelno s progo New York Central železnice. Nova ^družba je inkorporirana z glavnico $3.500,000 in prosi za dovoljenje za gradnjo parne ali pa električne železnice. . PnAlUdJs ▼ Alahaml v Montgomery, ~ Ala.; 14. nov. Po-s£avodaja države Alaha me je včeraj -večino . jgljMov .»pijejelir in ' odobril* predlo*, —vsled kterega državna r Znižane cene. velja sedaj vožnja v 'Ham vfcl bnrp. C O! velja sedaj vožnja v Antwer- ® peli. t07 velja sedaj vožnjo v Hotter- *** dam. #5) v Havre s francoskimi brso paru; k i. $2S v Havre s francoskimi jm»j*t-ni m i pttrmki. ▼ Havre a francoskimi na-varnimi parni ki. J2j v Bremen z navadnimi par- tf 'Tl 'v Bremen s eK^preaniini par« rfffcf. C JI ¥ Trst aliKeko na parnik* ' A nat rtv Americana Liob. * Terme valjajo dii piekH« a. Orifpneini liatki mm uobe prt j; •"<;. m iMUn KRETANJE PAJELNIKOT. r Dospeli eo: Arabic 15. nov. iz Liverpcola. Dospeti imajo: Christiania iz Hamburga. Cevic i* Ldverpoola. Gneisenau iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Franeesca iz Trsta. Baiavia iz Genove. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Seydlitz j* Bremena. La Lorraine iz Havre. Caronia iz Liverpool*. St. Paul iz Southampton*. California iz Qlaagowa. Carolina iz Trsta. Nieuw Amsterdam iz Rotterdazaa. Odphili so: Philadelphia 18. nor, v Lontanim 18. nov. Koenigin ferine IS. nov. ▼ Tlf 111 u, Prsridsnt Grant 11 Odptall M« Zeeland 19. nov. v Antwerpen. Oceanic 20. nov. v Liverpo«! Potsdam 20. nov. v Rotterdam. Feterburjsr 20. nov. v Libavo. Arabic 21. nov. v ljverpool. La Lorraine 21. nov. v Havre. Main 21. nov. v Bremen. Batavf.; 21. nov. v Genovo. IPraneesea 21. nov. v Trst. St. Paul 29. dot. v Southampton, Pretoria 23» nov. v Himbom "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a corporation». FRANK SAKSER, president. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDlfc, Treasurer. Place of business of the corporation and •ddresses of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.0« > „ pol leta.........150 ,, leto u mesto New York . . . 4.00 „ pol leta sa mesto New York . 2.00 ,, Evropo za vse leto.....4.60 „ pol leta.....2.50 ,t „ ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri Številke. "GLAS NARODA" izhaja vaak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ( "Voice of the People" ) laaned every day, except Sundays and Holidays, i Subscription yearly $3.00. "Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. .Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite naslov : "Qlu» Naroda" 109 Greenwich JsStreet. New York City. .Telefon : 1279 Rector. her in se bode pri izreku "porotnikov gotovo izvrstno ohnesel... Otroci so v kriminalnih slučajih vedno najboljši argument in poleg tega tudi praktiean argument proti — ljudskemu samomoru... » * • V " Times" prrpcroea nekdo, naj se sedanja kriza ublaži tako, da se izda splošno amnestijo za minole finančne lopovščine. To je dobro, toda ■ne^najboljše sredstvo. Najboljše bi bilo, ako se ta amnestija proglasi tudi za vse bodoče čase... • • • Toda časi se vedno spreminjajo, kajti tudi najtrdnejša človeška narava in prepričanje temu ne more kljubovati. 0 tem nam dokazuje dvatisoč let staro dejstvo: danes križe "ho-sia«a'* in jutri rujove: "križajte ga Koncem tedna. V Rimu je na borzi nastala taka panika, da so morali borzo zapreti Tudi to je najbrže -provzročil naš predsednik Roosevelt kot nasprotnik trustov, korporacij in drugih sličnin organizacij... * * * Predsednikova žena je ^»ostala "dosmrtna mati'' newyorske organizacije maier. Ivončno je imenovana organizacija dobila vendar jedno predsednico, ktera jo tudi v resnici znati.. . * * * c Želeti je le, da predsednikova žena s svojim dobrim vzgledom pokvari nazore ostalih članic, ktere nečejo postati prave matere. . . » * * * Nobl:\-se oblige — tako piše si ari časnikar Wattson, ko svetuje, naj bodo časnikarji vedno konservativni in pristaši stare šole iz minolih sto-tetij. Zavidam njegovej naivnosti in propagandi. . . ♦ » m Z ozir<>m na k nservatizem in naivno hlimbo. kakoršnja se priporoča po Henry Wattsonu. naj navedemo sledeče: Ako bi daadanašnji božan-stveni Asmodens šo živci in odkrivaj strehe hiš. kakor v klasične j dobi — v grozi in strahu bi se morali čuditi nekonservatizmu, kraj kterega živimo. .. * * Predsednik Eli- t od vseučilišča Harvard trdi. da mora višja vzgoja Žensk obstati v tem. da se ženske ■podučuje deco pravilno vzgojevati. To je le teorija! Kajti v praksi je režultat višje vzgoje ta. da se ženske tiči, da jim ni treba vzgojevati \ otrok... | ♦ * * Pred 4o. leti sta se spoznala in pri-I Čela ljubiti. Potem sta se razstala in sedaj sta se poročila. Taka srčna hrana je ravno taka, kakor pogrete zemlje; razlika pri tem je le ta, da gre prva v srce, druga pa v želodec. .. • • • Poročali smo, da je v Nebraski zrn rel nek mož, kateri štiri dni ni jedel druzfga, nego peanute.^- Slišal je namreč, da trdijo zdravniki, da se zamere od teh orehov živeti. To poročilo zamenja najbrže vzroke in posledice : »dravnikom je veroval, ker je bil — blazen... « • * Mojzes K bn j? trdil včeraj pri sodišču, da pra je njegova 16ietna ljubica zapeljala, da je z njo ušel. Ta izsrovor je pa tako star, kakor človeški rod — že Adam se je na ta način iucwtrjal... Tndi o tem bi se dalo mnoigo premišljati. . . • • • Ako bi imela Standard Oil Co. in mesarski trust toliko glasov, kakor linija farmerjev, bi o Rooseveltovih preiskovanjih trustov nikdar ne slikali ; tako trdi nek bančni predsednik. S tenn pa dela Roosevelto krivico. Vse to je Roosevelt vedel iz ejrodovine preteklih let in tako nn je tudi znano, da si krasti znajo nabaviti večino... • • • Vrtrajnoet m sila vodit* vedno do cilja: sedaj ima ear tako dtano^ ko-korSnjo potreba jo. . . • O O Milijonar, Gory,« gradi f I»4iaai mavzolej, kteri ga bodo veljal 100,901 dolarjev. V* ta aa&a al grMo gitioi palaSe «• woje laaba lin... Zanimivo je osmo pismo dr. Piavelica v "Hrvatski Zastavi'': V tem Despotu pove zelo britke, a resnične stvari. Ako kdo pri njem za uloženi denar vpraša, mu ga po daljšem odlašanju plačajo, za obresti pa baeijo "na polje". * o o Zakaj je nastala finančna križat Zato, ker so špekulantje tiskali in izdajali akcije brez vrednosti, ali pa s> bile finančno rečeno: povodene. Tudi akcije neke parobrodne družbe, ki nima "šifa", razven "namaiane-ga". so se povodenile, in ko je bila kriza najhuja, pa "poskočile** v ce-■ni, ali ne na borzi, pač v nekih časopisih . .. Ona jfepdut kt.m jo Vvrja Brown*, FkriHwuegp rib otrok. ff J* •rojili Ncwyorske slike. XXV. Pozabljivost. Sele potem, ko človek kaj zgubi, ve, kolike vrednosti je dotični predmet. To se je že neštetokrat trdilo in se tudi vedno lahko dokaže in potrdi, ako se opazuje ljudi, kteri dan za "dnevom v svojej hitrosti pi zabijo ali pa zirube denar in druge vrednostne predmete, kterih običajno ne dobe več nazaj. V mestu, kakoršno je New York, se prav gotovo vsako minuto najmanj po desetkrat pripeti, da se kje kaj zgubi ali pa pozabi. Največ predmetov se naravno pozabi v v lovili uličnih železnic, kakor tudi v vlakih pod- in naduličnih železnic, v kterih bi ljudje, kterih vsaki skuša kakor hitro mogoče prili zopet na prosto, zgubili in pozabili celo svoje glave, ako bi slučajno ne bile prira--čone. A* imenovanih prometnih sredstvih pozabijo ljudje večinoma zavoje razne vsebine, dežnike, roko-vice. žepne robce, denarnice in knjige, kar vse se potem zbere v posebnih. za te predmete določenih uradih, v kterih se pa ljudje, kteri so kaj izgubili, le redkokedaj oglasijo, da bi zahtevali zgubljeno nazaj, kajti vsakdo je vedno prepričan, da se v našem mestu ono. kar se zirubi, nikdar več ne dobi. Tako ostane najdeno blago postavno določeno dobo v teh uradih, nakar se vse skupaj proda starinar-jem ali pa meščanom potom javne dražbe. Mnogo zanimiveje je pa ono, kar pozabij ljudje v glediščih. Ako je bila predstava slaba, potem skuša vsakdo, da pride kakor hitro mogoče na svež zrak, ne da bi mislil na orno, kar je prinesel v gledišče. Ako se predstavlja kaka drama, potem je "ginjenost" običajno tolika, da ee mora njej vse drugo -umakniti- Ako se pa predstavlja kaj smešnega, potem si gledalci obrišejo solze in pozabijo na denarnico, v ktere j naše ženske nosijo običajno le lepe žepne robce. Ako je pa predstava dolgočasna, potem se gledalci tako ntope v razgovor s svojimi sosedi, da se ne dajo motiti za nikako ceno tudi potem, ko že ostavijo gledišče. Radi tega se torej tudi ni čuditi, ako izgledajo uradi za najdene predmete v velikih glediščih na Rroadwayu natančno tako, kakor prave zastavnice. Naravne, da tudi tukaj tvorijo večino najdenih predmetov zavoji, baš kakor v vlakih Ln vezovih uličnih železnic; razlika je le ta, da je vsebina zavojev izdatno drugačna. Najdragocenejše predmete je naravno najti v Metropolitan Opera House, kamor zahajajo največji bogatini Tu je vedno najti dragocene dragulje in d ruse dragocenosti, ktere pridejo pa vedno redno oaza j v posest pravega posestnika, < žirom a lastnice. To mm zgodi seveda lo potem, ako je telj toliko pošten, da najdftpi pieA> met odda, kajti tndi med tiTiiii *'400** je mnogo dam, ktere v slučajih rade r*aiidjo- »vejo rve*t* t>ar palcev, kadar najdejo kak no lep prftao aU zap^ftjuf?. *e namreč nad veš flflnbi« ksjti se oblečejo rakovi^ stan na preprogo, no d* ||[ so opazilo. V te* sle&ttn^e oozaWjo tndi teko drocofnn^ m Tjred^io*!, vsakeaa I« Is druzega, iz česar se di vse mogoče sklepati. Tako so nedavni našli v nekem gledišču na Rivadwayn krasno, — ižensko spodnjo * * kikljo*ktera je ležala med sedeži v parteru. To je gotovo ivekaj izvanrednega! Cesto-krat se najde v glediščih tudi zobovje kake daime. Po take predmete naravno nikdar kedo ne pride. V glediščih imajo na razpolago tudi mnogo pan are j enih las z najlepšimi frizurami, po ktere tudi nijedna dama ne pride. Z. DOPISI. Rock Springs, Wyo. Eh-agi "Glas Naroda":— Kakor po vsej Ameriki, tako imamo tndi več Slovencev, ki so takoj dobili delo. Pred dobrim letom nas je bilo 30 duš, sedaj nas je pa že okoli 130. Vendar žalibože moram danes naznanjati rojakom, da ni več varno srtm hodit, ker delo se sedaj le težko dobi in potroši se mni go denarja; večno dohajanje ljudi j je bilo za naše mesto preveč, ker ni za vse dela. — Hvala Bogu, Slovenci delamo zdaj še vsi, pač pa postava brez dela mnogo drugih narodnosti j. Bolje se obeta na spomlad, ker se delo zopet prične in tedaj še lahko marsikdo dobi tukaj zaslužek. Tudi v društvenem življenju lepo napredujemo; preskrbeli smo se za slučaj nesreče in si ustanovili dve društvi. Svojega duhovnega pastirja se ne moremo vzdrževati; za naš dušni blagor skrbi duhoven — Nemec Hillbrandt. On (nam je zelo naklonjen in navdušen za narodni napredek. V kratkem .namerava pričeti za nas z večerno šolo, kjer bode poučeval angleščino, kjer mu bo gotovo .v veliko pomoč nas tukajšnji rojak g. Justin, zmožen več jezikov. K sklepu svojega pisma pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, •posebno še bralce našega cenjenega lista "Glas Naroda". Peter Komik. Cerkev v službah tnadja-rizacije. • Slovaško, ali kakor je Čehi naziva jo "Slovenski*", ta del ogrskega državnega organizma, kraj polen pri-rodnih bogastev in krasot, naseljen ljudstvom, ki je obdarjeno z velikimi duševnimi zmožnostmi, ki bi mu osi-gurali nadepolno bodočnost, ko bi se zunanje okt Inosti. oe stavljale na pot njegovemu razvoju, se nahaja v krutem boju za svoj obstanek. Mad j ari oo gospodari v zemljah krone svetoštefanske... Poleg njih in v njih sredini, na mejah ogrske države, živi cela vrsta raznih narodov, ki po svojem število previ&ujejo madjarski živel j. Madjari pa so dolt čili glavnim ciljem svoje politike ■te narode pogoltniti in pomadja-riti-- Madjari imajo mpe in zmtjo jo izrabiti do skrajnosti. Združene »ladjarske stranke, takozvana koalicija, ktere glava je IV*?* Koiut, so iz? živjjev* ki. brezobzirno ,iaT pobtiŠnp moč na ikodo so Cerkvena hierarhija na od škofa dkli, se trudi na vse mo načine, da dokaže svoj madjarski trijotizem. Ona tekmuje na tem polju za lovor slave z brezznaoa j ni mi madjaroni, s političnimi Špekulanti najgorjega kalibra. O njih domoljubju, človekoljubju in krščanstvu pravi "Slovensky Tyzdemnlk": " Ljubezen do domovine je najple-menitejši čut, ki živi v srcu vsakega iskrenega človeka. Kdc> pa je vzel v najem domoljubje T Pohajači, politični goljufi in defravdanti. Kdor krade, udarja se samo na prsi in govori: "Jaz sem madjarski patrijotl" in zakxil je svojo sramoto* V resnici, danes je pri naših Mad j arih pa-trijotizem pribežališče najpodlejših ksnpoiv. Ali pa vabeče geslo demokracije — kaj oia» poskušale židovske firme, da bi je vzele v najem f Najslabši barantači so si dali ime demokratov in ni manjkalo mnogo in bili bi princip ljudskosti spravili v vseobči z as meh. Misel krščanstva so vzeli v zakup bogapmazni škof je-madjaroni itn vsa čeda mad j aronskih svečenikov.' * Pritožbe madjarskega tiska proti madjarizacijskemu delovanji! cerkvenih glav so opravičene. Neprijetne jim, ker slovaških misleče duhovnike Škofje premeščajo in šikanirajo. Škof Parvy je odstavil ružomberskega duhovnika Hlinko. Jilinka je deloval med slovaškim ljudstvom, držal z njim ter se zavzemal zanje. Madjarska sodišča so ga obsodila radi političnega delovanja v l^letno ječo in škof ga je suspendiral!! V slovaški fari liučkah v Liptov-skem komi tatu, nedaleč od Itužom-.berka, je deloval med slovaškim ljud stvom svečenik Ladislav Moyš, ki je bil zelo priljubljen med ljudstvom radi svojega tnarodno-slovaškega mišljenja. Škof Parvy pa je Moyša suspendiral. Moyš je bil izgnan iz fare pod' orožniškimi bodali... Madja-ronskega župnika Smižara, ki ga je škof .poslal mesto Moysa, prebivalstvo občiine Lueky sedaj bojkotuje. K Lučkam je vžupljena občina Kalameny, ki se je bojkotu pripojila. Da ljudstvi v teh občinah vztraja v odporu proti hierarhiji, je gotovo. V Kala-menah je bil dne 7. septembra t. 1. prvi pogreb brez svečenika. Ravno-tako se je zgodilo v Lučkah. Novorojene otroke si krstijo sami, službo božjo opravljajo na p kopališču p_>d križem. Jednako odločnost je pokazalo tudi si o vaš ko protestantsko ljudstvo v občini KLovačici v Torontalskem komi-t atu. 16 k sob župtnije Kova'eice je podalo župniku Čaploviču prednjo, da bi opravljal služb > božjo tudi na ma-djarskeim jeziku. Župnik je predložil to prošnjo cerkvenemu konventu, ki je to zahtevo zavrcrel z motivacijo, da vseh onih 16 osi b zna dobro slovaški in da so to uradniki, ki so vsak čas drugam preloženi. Budimpeštan-ski škof Švab-madjaron Scholz pa je to odločna zavrgel ter zaukazal župniku Capi ovieu, da mora opravljati službo božjo v madjarskem jeziku. Slovaško ljudstvo je prišlo k prvi madjarski službi božji ter jo onemogočijo s slovaškim petjem. Kk> pa je ljudstvo z enakim namenom prišlo tudi drugo nedeljo k madjarski službi bo^ji, so udrli v cerkev — orožniki!! Z bajoneti in sabljami so se vrgli i simpatij med lin^tfoflL biti M nadalje paslo-Od dp Sokolinec. Kaj ae Si ▼ VitnBBrih Sibirska Ruski spisal Vladimir Korolenko. (Nadaljevanje.) i Ko bili splezali na goro in dospeli skoxo- na vrh, se je vzdignil v dolini veter m je gnal meglo tja proti morja. Tedaj smo zagledali pred seboj — kakor na dlani — celi kordon, videli hoditi vojake po dvorišču, vohati pee, spati stražo — Vsi smo se oddahnili • manjkalo je zares le malo in pritekli (bi bili volku naravnost v žrelo. "Kafco pa to, Burant To je vendar kordflp.!'' "Da", je rekel, '"to so VarkL" "No, ljubi Buran, ne bodi hud, ti si sicer najstarejši med nami, a vendar b>. demo morali skrbeti sami za-se. _S teboj pridemo drugače lahko Bog ve kam... '' "Bratje", je dejal, * 'jaz sem star, odpustite mi! Štirideset let se klatim okoli; ne morem več. Včasih me zapušča spomin: marsikaj mi živi še prav dobro v spominu, marsikaj pa sem čisto popolnoma pozabil. Odpustite mi! Zdaj motamo hiteti proč «dtod, sioer naleti na nas slučajno kdo iz kordon a, ali kak pes tam spodaj nas zavoha in potem — Bog nas varuj*!" Šli smo naprej. Medpotoma smo se posvetovali in smo sklenili, da bo-demo pazili na Burana. Mene so izvolili ljudje za vodnika, jaz torej sem imel dk 1 očali, kje se ustavimo, in dajati ukaze; Buran pa naj bi hodil naprej, ker je vendar še poznal pot. Noge so pri nas skitalcih močne, celo truplo naj umira, noge zdrže. Do svoje smrti je marširal stari Buran. Hodili smo večjidel po gorah; sieer je bilo to težavneje, zato pa manje •nevarno: na gorah šumi sam-j grozd, potočki žuibore in plešejo čez kamne. Naselniki in domačini prebivajo v dolinah, na bregu rek in ob morju, kjer se žive večjidel od rib, kterih vjame-jo velike množice na morskem obiež-ju. Mi sami smo jih lovili z roko, t' liko jih je. Tako je šlo vedno naprej, vedno ob morski obali gor. Kjer se je zdelo manje nevarno, smo se približali morju, ob čigar bregu smo korakali potem naprej; čim pa smo le malo začeli dvomiti o varni, sli, smo .tekli na gorska slemena. Kordone smo obšli previdno; ležali pa so zelo različno, zdaj dvajset, zdaj patdeset verst oddaljeni drug od drugega- Uganiti se ni dalo. No, Bog nas je varoval: obšli smo vse, do zadnjega,. - m • * Pripovedovalec je obmolknil. Čez nekaj časa se je vzdigmil. "No, kako pa je bilo nadalje?" sem vprašal. "Moram pogledati za konjem... Bode nemara že tako daleč. Zdaj bi ga že lahko od vezal." Stopila sva oba ven na dvorišče. Mraz je bil odnehal nekoliko, megla je bila razpala. Skitalec je pogledal na nebo. ' 'Zvezde stoje vis.ko", je dejal, "polnoč bode pač že proč." Zdaj je bilo jasno razločiti šotore sosednje vasi, ker ni me^la več ovirala razgleda na večje daljave. Vse je spalo. Beli oblački dima so se dvigali počasi v zrak, in le včasih je vrgel kak dimnik kvišku iskre, ki so pršeč ugasnile v mrazu. Jaku-trje kurijo svoje peči vso nt č, a gor-korta ne drži dolgo, in zato naloži prvi, ki se pod pri tiskajoeim mrazom zbudi ponoči, drv na ugašajoči ogenj. ETratek čas je stal skitaleo molče tu, gledajoč na vas. Potem je vzdih-nil. -L- "Ta je tudi vas... Že davno nisem videl nobene. Saj Jakutje ne žive skupna, ampak zmeraj posamič. Ali bi se preselil semkaj? Tukaj bi se morda mogel nživeti." "No, in tam pri vas se ne morete uživeti ? Tam imate vendar svojo domačijo. In rekli ste preje, da ste zadovoljni s svojo osodo!" Ni odgovoril takoj. 'Ne morem I Da ne fri bil videl nikdar tega. kraja!" Str pil je h konju in ga gladil. Pametna žival ga je gledala in je zarez- " Dobro, dobro 1" je dejal Vasilij in ga fcoial. "Čakaj, takoj te odve-Sem. Ie paa*i, konjiček moj. in me na. ffdilu! Jntri ea ^ ^ * ■ •• 1 konji teč! Kfrtoff 'ie grs adaj a vaa-_ . fra postil teči WA.rw6.vv - svete Barbare Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkopporirano dne al. )anuar|al90 2 -v državi Penn«ylvant|l. -O--O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, JVxrest CStj, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN TET M AN, Box «07, Forest City, Ps. H. tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Obi© Blagajnik: MARTIN MUM1Č, P. O. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GEiROMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZATmAR, L nadsornik, P. O. Box 547, Forest «>______?V. gal'oil ,, rruo viiu» j>o .... Orožnik 4 trail o ie za..........1 1 <> Brinjevec 12 st4-kleuic >a..... ali 4 gall, (aodt'rek) za.......jlGX'li Za obilno narociEo se priporoča 5308 St. Clair Ave., N. E., M, GRILL, Cleveland, Ohio. m m .-•••';:;>-'■ . Vvi'bv.: •■ ■-•-■■- - • ■ • - - ■ .....• \ Compapie Generale Transatlantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni paraiki so:" "La Provence" na dva vijaka.. **La Savoie" „ „ „ "La Lorraine" •> ,f "La Touraine" , „ „ "La Bretagne"................ **La Gasgogne" ............... .........14,200 ton, 30,000 konjskih moči. .........12,000 „ 25,000 „ _ .........12,000 t> 25,000 „ .........10,000 „ 12,000 „ _ __________ 8,000 „ 9,000 ,t ......... 8,000 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paraiki odplojejo oa Breta^ae nov 19iTi PROVENCE La Gaseii^ne •LA LORRAINE La Bretagne PLOVTTBA: 26. dM. lBVi 2. jan. 1908. 9. jan. 190SL 16. jan. 1908. 23. jan. 1908. 5 dee. 100' 12. dee. UHT 19 d cm* 19» "ODEB1VA La Oueogne 7. dec. ob H. uri popoL >un<> a LL ill 111-Paznika % /v. -i:> tazuamovaiii imajo po dva vijaka. At. W. > v i 7 Ziliinski, ^neralni agent za zapacL " DeaCjorn St., Chicago. IU I -h pijaSa je PIVO kt«o ie va» naj ntkilo i svoje drut L *L . CMtilnai k ten \ .h THF k ?repa ČeSkega bmela. Kadi trfa cictiio konst, kakoi indi ▼ korist t no terse dobi ▼ vseli boljifh rataftar*|a 6M2 SL Ctaftr Ave. N.W. /ING COMPART o, o. ---a^jftju ft • • Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Mnmeaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Medož, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, DL Podpradaednik: Jakob Zabokovec, 4824 Blackberry Street, Pitta- Pa. Glavni tajnik: Jnrij L. BroHg, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maka KriiAnik, Box 326, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: Ivan Go vie, Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadaocnega odbora, Box 67, Brad dock, Pa. Alojzij Virant, LL nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Globe Street, S. Xoram, Ohio. j Ivan Primofcii, HL nadzornik, Bex 641, Eveleth, W.r>« POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 116, 7th Sttreet, Calamct, Micth. Ivan Keržišnik, H. porotnik, Box 138, Buzdine, Pa. Janez N. Gosar, HL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, foliet, 11L Krajevna društva naj blagovoHjo pošiljati vse dopise, premesnbe u-lov in druge listine na glavnega tajnika: George L Brozich, Box 424, Uly, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: 9ohn Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-ttiljatve tndi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 116 7th St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki ki pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA1 Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Ravnateljem I. državne gimnazije v Ljubljani je imenovan prof. dr. Lovro Požar, bivši ravnatelj mestne višje dekliške šole. — Štirje spodnji razredi se postavijo pod samostojno pe-dagojrično-tlidaktično vodstvo; za voditelja teh razredov je imenovan prof* dr. Alexander Pucsko. Administrativno vodstvo ostane pa ravnatelju I. državne gimnazije. Koliko živine je bilo leta 1906 na Kranjskem zaklane. V vseh okrajih je bilo zaklanih lani 27,433 jroved, 30.845 telet. Ifi.OfiO ovac, jami jet. koz in kozličev. 52.463 prašičev in 35 konj (v Ljubljani). V ljubljanski klavnici so pobili: 27fi bikov. 3035 volov, 325 krav, 8523 telet. 2000 ovac in jaiwm angleiki kapital Mož 60 let je povprečno 6000 dj|| rtr«.-««. ,..wv toliko delal in pri tam * t V ROtt tni je pftjftogHm ' "'*n. oziroma «ie nI dobfif Akoravno i železnice tudi nabavile testne nove vagone, vendar ta zaloga ne zadostuje za ves promet. Prisiljene so, da si še nadalje izpoaojujejo vil-gone. Tako so oddani skoro vsi vagoni, ki so namenjeni m izposojevanje. Avstrijska severna železnica preskrbela se je s takimi vagoni za L 1908. Južna železnica do konca 1919. Isto-tako so si tudi druge avstrijske in italijanske železnice izposodile 5000 tovornih vagonov. Isto je sklenila tndi erbflka. železnica, in bo imela 300 iz-pooojcnih vagonov. Kje je raAN RGB t Imam mu poročati nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Joim Russ, lanaon Camp, Hexron, Cameron Co., Pa. (15-19—11) Kje je GOTARD ŠEVERK1AR? Pred 2 in pol leti sva bila skupaj v Buxton, Iowa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Ferdinand Koče v ar, P. O. Box 228, Buxton, Iowa. (15-18—11) Kje je moj prijatelj ANTON KOST Doma je iz Zgornjega Lak niča, fare Trebelno pri Mokronogu. Rad bi zvedel za njegov naslov. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — John Dovšek, P. O- Box 102, Portland Mills, Elk Co., Pa. (15-19—11) OGLA& Kje je FRAN PETERNELt Dne 8. januarja 1907 kupil ja na poŠti v Indianapolis, lad., Money Order za $2.65, za kterega smo danes prejeli duplikat. Prosimo ga, da naj nim naznani, za kaj je uporabiti omenjena svota. New York, 1. nov. 1907. Frank Sakser Company, ((v d—do pr) N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi 6 KNJIG. V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnin* ali ekspres-stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, O., in okolic« dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svej novi in stari naslov, da knjige gotovo dobe. Nadalje smo dobili tudi PRATI K E za leto 1908 Družinska, Blaznikova in Klein-maverjeva, so dobiti po 10 centov. Razprodaj alci, kteri jih vzamejo sto komadov, jih dobe za $6. Dobe se pri FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair Ava^ Cleveland, O. JOHN VENZIJL, * |MI7 E. «2ad Street, N. E„ Clevelastf. OWa izdelovalec kranjskih in nemikfh HARM O N I K. Delo napravim na sahtevanie naroCai-" Cene so primerno nizke, a delo etno In dobro. Tri vrstni od 923 do . Plošče so iz naj bo litega cinka. Iz. " *£e iz aluminija, nikelja Cena trivrstmm je od ali medenine $45 do $80. I>r. R. Mielke, Medical Director. Ako Je človek bolan, takrat dele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadet- bolezni, s tenrne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščen ja. • u i 0n1, k^tteri trogiIi ^ In denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo SVOJO bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. . Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kaferi so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. . Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil. Cenjeni Collins M. I. I Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. Directorju Collins N. Y. M. I. 1 Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejc-l ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kaT\or poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek, Box, 26 Broadhed, Colo. Martin Krivic ZATO RAJ ROJAKI 1 ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite VaŠo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, Uradne Ure od i< -5 v tednu in n NEW YORK. -i ob nedeljih in praznikih. NAZNANILO IN PROŠNJA. Podpisana vljudna prosim onega rojaka, kteri mi je prijazno odnašal kovček iz Ljubljane do Pariza, in sicer 15. oktobra letos, da Tni naznani svoj naslov. V Parizu sva se razšla, jaz sem šla na American Line in on pa na T*a Savoie od francoske družbe. Pripovedoval mi je, da se peije v Cleveland, Ohio, zato ga vljudno prosim, da mi kovček dopršlje in jaz mu povrnem vse stroške ter mu bolem zelo hvaležna. Ivanka Opeka, P. O. Box 15, Imperial, Pa. (13-16—11) ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Pozor, Slovenci, Pozor ! Dr. J. t. Ihoir pscb, ravnatelj. SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAViSCE Ravn«teli: Or-- J. 15. ThOMPSO>, 334 West 2Qth Street, > t ^ >roi-k, rs. Kdor pošlje svoj riHslov, dnhi lep Kpomiii zii.h'011]. ŠE NIKDAR V VASEM ZIVLJMJU! ■j $ 26 vredna ura, veri- (jj/j C,QA 3 žica in privesek samo i|)lU UKJ Zastonj! zlata verižica s pri veskom vredna $ 1000 Elsganfnauraza $3.75 Predno si kupite uro, poSlj'te VaS natančen naslov in efcspresno postajo, [tia kar Vam pošljemo po ' spresu na ogled »epo aro verižico C. O. D. u $£.75. Dvojni pokrov, lepo graviran, opremljen z 'enim strojem in dragulji ter natančnim časo-merom. Pt>51 jemo tudi lepo. pozlačeno verižico za dame ali pa moSke. Ako želite i ur ti are ravno take, kakor je zlata era,U SUM, dajte ekspresnemu agentu $3. 75 in ura bode VaSa. Vsa»o poSi'jatev jamčimo za 20 let. PiSite ielite li uro xa zentke aH za molke. Naslov M. C. FARBEK 43» ZZS Dearkora St., Chicago, U. Zastonj! Po^or Rojaki! Novoiznaj deno garantirano mazilo sa plchac m eoftobrmdce, od katere«* v 6 tednik lepi lasje, brki i* brada po pol-—J—ia zrastejo, ceaa |I.Wt Potne nose. ififmlllinp V« •"oao^y, -*-tya $600. Jakob WahGi O -BVRUAftlD, OHIO. ' i i...-mI za brzop ~ ** " Icterodxc cen je in bodeŠ:*ajao-»ri Fr. Sakssrju. s ew York, sate -it Own* lidneje postn s 109 Green v - j* «• »«•> Ura je iz na pol njenega zlata Solid gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s tri m i plošče k i. Srroj jo poznan Ameri kan ski El^in ali Wall ham na sedem k.imnov. Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid go^d filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki sa premika. — Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold fillt d garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lakiio spravite dve slike ali fotografi i je. Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah morate plakati za enatto uro $16.00, za verižico $7.00 in za pr vesek $3.00. To je očevidno da dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter knpite vsa tri predmete za čudovito malo svoto od S15-90. Slika prikazuje nro velikosti 16, lahko pa dob-te za isto ceno nro večje velikosti 18 ali m an je 12. $ 13*50 vredna ura pri- tiki h verižica s pri- tji veskom samo t NeovrgljiVa remica je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri »e ne hvali tem, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja cd sloventko-hrvaikega zdravtiča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja; Veleučeni gespod profesor:— Poslana n i zdra\ ila sem v redu sprejel in ista ratrrlc je \jJtn jncjiti pc rabi 1, tt t sem danes c | t t j«jch n; 7ii;\, -site čt^ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priport ^al Vas teden vssltn.u bclreiru rojaku, ker vem, <ii!t ;ri Mike A'iller, 1(>20 V» atroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki J Ne dajte se t«i«, o (t I < n 11 iti 11 k>il »in lin h n j erij ali institutov. terrv^-ifSiie eii pilite \ t!u«.t._iu fcclc2ni le nt. t« idrttisCt, k|er bodete sigurno raji oijft poMrticni, Bolezen morate natanko opisati, a pirma pa tako n p »1 o« it i : A . S8.00 \ rt Ceki iz napol ji crold filled g r.r vrstnim Amt* i S1 o r strojem; > žica dolga 1J piti« sova verixie;v, k dolffa 15 pair zkita Nol «1 rana 1<> let; k i se od . ite il h . zla tiran f» I Ploičeld ure kot priveski ao izdelani v stoterih najkrasnejših vzorcih _® priveaek, ki Vas popolnoma zadovolji. .{ S ' ! .. a zlili • i »■a J'J ! . £• t vn-tii: ili »*na I * e-i a v miru), i. i.'rt| - .»iti i»ri f.1 i . c Z r is-. rtobil? .d 7,- I- ri- a-la ura .t i- ^•k " a- ■e-t- f Ako ste si kdaj mislili ku r . • prilik o, ker tako reulnn in s kali. Naročite et torej m popolno sigurnostjo, da dobite Mu kak-r Vaša potrjuj« poznano dobro pnAreno ime "Slavia'' Watch & J« v " * m pre-hnetoou " f Ako p«»s iini iiredm«-t r>e v^tra • bit« z m« j'» ki se tra »veka. to w ^a izpreme-i nn t« vee. zakon izpre-«!a soda j vi- ti tudi zaroka. Nit1 >r sem ti že dejal, sem tako da komaj disera, in ob tak-sajih odpade krinka." nisli.š s t^mf" m -i. tla je na svetu dvoje kteri ^ ne menijo za nič in jo >v« je ve Jen je po razme-*t druiri imajo druir sistem, «lr?.e kolikor toliko dosledno. Jaz ne pripadam drugim.... Navadil aem se mnogo veljati; da. kar je še več, navadil sem se t etra do te mere, da se mi je naposled izpremenilo v narav. Ali vidiš, kadar na priliko potujeta dva s&upaj v veliki vročini-- morejo najprej priti na človeka 'com-me il faut* trenutki, ko ne odpne le suknje, ne™o tudi telovnik. Tudi meni prišel trenutek, torej se odpenjam.' " To pomenit" "To pifmeni: Presenetila me je novica, da se je kdo do smrti zaljubil v mojo nevesto, ki je, kakor mi je dal nekdo razumeti v zlobi, hladna, otrpla in tako rrehaniena v svojem če ljudi, kterim podajaš rv>- Zato pa ima gospodična Kraslawska ko in ki "b tem ne žive v razkošju, takisto kakor njena mati nekakšno pa tudi ne v tragediji. Tak zakon sicer ; pobožno spoštovanje do oblik, do te-fcepa, t> »la i/' aja se vendarle. Pozneje ! kar je pristojno ali nepristojno. mu pride na pomoč navada, skupaj prebita leta, ki prinašajo nekakšno naklonjenost, otroci. ki pridejo na svet — in tako nc-kamo že gre! Takšnih zakonov je velika večina, zakaj ljudje večinoma rajši hodijo po ravni, netro bi -h- vspenjali v hri'»e. Da. po-go-ton a se oklenejo se razlienejši zakoni, n. pr.: kadar hoče žena leteti, te<»;. pa hoče lest i po zemlji, ali narobe — tu ni nobene na le, da bi se vzajemno sporazumela. Kar se tiče mene, sem delal kakor vol. Kot potomec n- .!<• tako imenovane dostojnosti. To je itvo. Drugič pa ni v njej niti zrna pu- j -t. lovstva, in življenje z njo. najsi bi ', bilo še tako neprijetno, se nikdar ne ! konča s Škandalom. A tretjič je v pe- ! lantka v vsem, enako v pobožnosti ] kak- r v izpolnjevanju vseh dolžnosti, ki jih prevzame na-e. To pa je res že velika prednost. Ne bom srečen z njo, vendar pa bom lahko miren, in kdo ve. ali nI to največje, kar si je moči i&leti v življenju. In še to ti povem, dragi moj: Kadar si boš iskal žene, pomisli pred vsem drugim ns bodoči mir. V ljubljenki išči, česar Rofeež, bistroumnosti," vročekrvno«ti, veselja do poezije, nihločutnosti, toda z ženo je treba živeti leta in leta, zato išči v njej tega, ob kar se je moči opirati, išči načel." "Nisem te imel nikdar za glupega,' reče Polaneški, "toda zdaj vidim, da imaš več pameti, nego sem si mislil.'' "Znaj, naše ženske na primer iz imovitih krogov ee vzgajajo po vzoru francoskih pripovedek, in ali veš, kaj izhaja iz tega T** *' Vem kolikor toliko, toda danes si tako zgovoren, da rad začujem tvojo definicijo.'' "Žena postane sama sebi Bog in postava." "A kaj možu T" "Kameleon in drama," "To se tako časih dogaja v višjih denarnih krogih, ki so brez srca. Ondi je vse le oblika in toaleta, pod ktero ne sedi duša, nego kolikor toliko plemenita žival." "Toda ta svet, ki je bogat, bleščeč in se zabava, ta svet, prenasičen z umetniškim, slovstvenim, da, tudi z verskim diletantstvom, drži takt in vodi zbor." "Pri nas doslej še nikakor." "Pri nas še tudi ne docela. Sieer pa so izjeme tudi v tem svetu;'tem večje morajo še biti zunaj teh krogov. Da. v naših krogih so druge žene, na primer gospodična Plawieka. Oh, kakšen mir je to, kakšna brezskrbnost, i se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va* Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i zborni mi vs|>e-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in slienih pojavah. Sedaj ne morem hiti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, IH. Na vsaki steklenici je tnaša varnostna znamka "sidro'*-25 in 50 cent- v vseh lekarnah F. Ad. RICHTER&CO 215 Pearl St_, New York. morem Severova zdravila so v več mestih že ponaredili. Ne jemijite takih, ker nik sc tako dobra, kot naš domači izdelek. PLJUČNE BOLEZNI. Pljuča u»or«ta prec v neredi iu lnii«-z'ni okoli liiz .e Ix-leziii pljuč. Kronične bolezni in inrene, ki |*»kriv:i pljuča. prvem slučaju niso napadena, vendar pa pljuti imajo slabe nasledke, ki povzr<»č.ajo vnetje pljučnih prostorov povzroče vnetje V takšnih slučajih je najbolj pametno, da se p ret- v prvem itojavu bolezni začne rabiti Balzam za pljuča ki od str: i ni vnetje; zdravi kašelj in bolečine grla ter odstrani nevarnost Med zdrsivlj«-nj«sii pljučnih lx>lezni se mora dobro paziti, da se ne diha hudo mrzel zrak. prah ali dim. Dobro je tudi, da se prsa ril»lj*-jo vsak dan z Sevt-mvem Oljem sv. Gntharda in krepča cel sestav z izvistno toni ko Severovejra Balzama za življenje. Severov Balzam za pljuča. Cen* 25c in 50c. V vsih lekarnah. ravniški »v et zastonj. Žolčnica Ali se ste ie kdaj slabo počutili ? To pomeni, da imate nadedke iolčnice. Hrana vam ne diši, ker vaji prebavni organi so zabasani. Popravite nered z rabljen jen Severov^ga Zdravil n zoper obisti in jetra in prepričali se boste, ko se boste populili, kot krepak človek. Cena 75c in $1.25. Ki i je slaba in nežna. Ko se kri spemeni v vodo in obraz postane bled, takrat je n varnost ^roba na delu, in ako se prec ne i a preči s čistenjen krvi je to 'ah*o slab nasledek b letni. Severov Krlči«tlIcc pretvatja k'i in okrepča krvno ba< vo ttr pri ese zopet v lica pravo živo barvo in olivi oči. Cena $1.00. Žrtev glavobola Gospa Josefma Oliverius iz Lodge Pole, Nebr., nekadanja bolni« a, ki je veliko trpela na glavobolu, piše sledeče: "Nobeno zdravilo se ni tako uspešno izkazalo v mojej bolezni, kot VaSi Praški zoper glavobol in nev- algijo. Priletna sem ie in se prov httto prehladi m. Prehlad mi pa povz oči velike preglavice. ker vem pa vedno oskrbljena z Vašimi Praški, za to odstranim prehlad in nje^a nasledke v neikrat-5em č su in ^lavobo« in nevralgija nima več moči." Severov! PraAkl zoperglavobol ln nev caIgljo. Cena 2.>e. Stari ali mladi, bogatini ali reveži. Delavec v delavnici, bogatit i v palači, mfadenči t dvajsetem letu al star veteran visoke starosti, vsi go-t >vo rabijo pomoči, katere »laje Heverov dtlv. IJonski balznm. Ohrani m adeniče krepke ter povrne starim ljudem mladeniško kref ost. To je varno, zanesljivo in okr pčevaino zdravilo. Cena 76c Niti sam si ni mogel pojasniti, zakaj je čutil nekakšno težnjo, poseči po Kremenu. Po trgovinskih urah je premišljal tudi o tem, kar mu je bil govo" ril Maszek o gospodični Plawicki. Čutil je dobro, da je bil govoril resnico in da utegne biti zakon z žensko te vrste ne le brez skrbi in miren, nego tudi poln miline. Prepričal se je pa, da je pri takšnem premišljanju ocenjeval bolj tip, kakršnemu je bila Ma~ riea za vzorec, nego Marico samo. Dalje je zasledil v sebi tisočere nedoslednosti. Tičala je v njem res nekaka odpornost zoper ljubezen do tega ali drugega, zoper to, da bi zapletel srce v nekakšne vezi, ki so po navadi tako zamotane, da so kar bolestne. Ob samem pomisleku na to se je razjezil in si ponavljal v duhu: **Nečem! Imam že tega dovolj! To je ona nezdrava bujnost, ki tira ljudi k zmotam in skr" bem. Obenem je neka-mo zameril Marici, da- se ni bila zaljubila vanj z nekakšno bujno, brezobzirno ljubeznijo, da mu je jela odpiraiti srce šele takrat, ko ji je to za povedal a dolžnost. Nato se je čudil, dasi ni želel ljubezni, da mu je bila jela ljubezen veniti tako •kmalu in da je bil dokaj bolj koprnel po Marici takrat, ko ga ni hotela, nego sedaj, ko mu je kazala več naklonjenosti. Naposled, si je mislil, — vede to vse do te^ra, «la človek sam ne ve, kaj hoče in česa se ima držati, to je stanje, v ktero naj mlari strela! Gospodična Plawidfca ima več mično-sti. aiego si misli sama. gospodična Plawicka je čisto zlato, tiha in vestna v izpolnjevanju svojih dolžnosti; moji čuti m-e vlečejo k njej, toda obenem čutim, da mi gospodična Plawicka ni več to, kar mi je bila in da je nekaj vzel zlodej v meui. Toda kaj? "Ako sem izgubil sposobnost ljubiti, " je dejal dalje Polaneški samemu sebi. '4sem jo izgubil zato, ker sem dospel do sklepa, da je ljubezen najčešče glupost, in zato bi moral biti zadovoljen — pa vendarle ni?ein zadovoljen. '' (Vz trenutek mi je prišlo v «la.vo, da je t JOHN KRACKE o. rV*kun svoja izvrstr> « kak )e v staro domovino hitro in poceai. Pobiram naročnino za ''Olas Naroda*'. V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z veiespoS^ovanjem Ivan Govže, Ely, Atinn. Cast mi je naznaniti slavnemu občinstva * ^icsgi, iii., k^ucot tudi rojakom po Z jed. avžavah« da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 6i7 s. On«er Ave., Chicago.. 111., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleiaio Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Uajboijt vina in dišeče smodke*sc pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrcJna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk ie priporoča Mohor Mludli, ~ So. Center Ave., Chicago, 111. Rcjaki, naročajte se ns "G1m Ha-roda * \ največji in naj cenejši dnevnik. 1 1 , _prezreti! Slika predstavla uro z zlatom prevlečeno in dvonimi pokrovi, velikost 16",in e jamčena za 20 Kolesovje je naboljScga amen krnskega izdelka EuGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo $13.°° Za obilne božične naročbe se zahvaljujem in naznanjam, da ostane le 5e neka časa ta izjemna cena kakor j% bila za Božič. ^ Spoštovanjem se priporočam M. Pogorela, 1114 Heyworth Building Chicago, III. Qpnwn m. '-doakc vsebine vrm ic dobiti po »gornji cevi Bianjic «• empc "6th «iir' )n »elje velilcoBti**18th sift * xtKoipodt Naslov ta knige. M. logorelc Box 226 \fc aketield, Mich. P ^ -- I MARKO KOFALT, 249ESo. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pulnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po cen: izvršujem. D.ilie prodajem parobrotne listke 2a v stari kraj za vso b. Ijšc parnik« in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ro fakoih toplo priporočamo. FRANK SAKSEhi CO. J p m w w m m m Telefon 246. Frank Petkovsek 720 Narket Street. Waukegan, 111. priporoma rojakom svoj ^SALOON,^. v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in vi likskej, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALMCI ima vedno jy ijroe«-rije i>o nizkih etimh. Pošilja denarje v sinro domovino zelo Iiifro in e n?; v AVtzi je Mr. Frank Sakserjeni v .Nev Yorku. ..-jili. ■ I -Ju FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. J* Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na Številko in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, prodno se da pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti s nami. t