Acrocephalus 24 (117): 49, 2003
49
Merila
Criteria
Je `e tako, da smo ljudje po naravi zelo zagledani vase in samozavestni.
Nekateri strokovnjaki bi temu rekli egocentri~nost, drugi subjektivnost. Kar se
nam zdi lepo, kar se nam zdi dobro, smo pripravljeni zagovarjati prek vseh
meja, saj smo prepri~ani, da je tako najbolj prav. V svetu, ki nekaj da na
strokovne argumente, so to `e davno ugotovili, pa tudi to, da so odlo~itve
posameznikov prav zaradi te pretirane samozavesti pogosto napa~ne. Zato so
pri odlo~anju o pomembnih stvareh uvedli merila. To so posebna pravila, ki `e
vnaprej, {e preden se utegnemo o stvari opredeliti po svoji pameti, postavijo
ugotovitvam natan~no dolo~ene in predvsem za vse enake meje: do sem je
dobro, prek te meje pa ne ve~.
V naravovarstvu ima ~edalje ve~ na{ih odlo~itev pomembne posledice v naravi,
zato je modro, da se tudi tu uvedejo merila. Znanost je na tem podro~ju v
zadnjih nekaj deset letih `e toliko napredovala, da je postavljanje pravi~nih
meril postalo mogo~e. V svetu, ki ga oblikuje kapital, ugotavljamo, da so
merila v resnici tudi zelo uporabna – sredstva namre~ niso neomejena. Tako na
podlagi meril naravovarstveniki `e uvr{~ajo vrste v kategorije ogro`enosti, v
kategorije pomembnosti, na podlagi meril odlo~ajo o ukrepih ipd. Pa vendar
nam primerjava na{ih zaklju~kov s tistimi, ki jih predpisujejo merila, pogosto
ni pogodu. Temu botrujeta dva vzroka. Ali smo merila postavili slabo, kar zna
biti nevarna past postopka, ali pa nas, kar se dogaja najpogosteje, pri tem zbode
prav na{a samozagledanost in samozavest, zaradi katere smo merila v prvi vrsti
uvedli. V prvem primeru, jasno, moramo merila ~im prej spremeniti, v
drugem pa sebe. Priznam, te`ko je popustiti in svoje prepri~anje podrediti
merilom, a drugega izhoda ni. Strokovna in odgovorna merila so oblikovana
po objektivnih izsledkih, so neodvisna od subjektivnih dejavnikov, ki smo jih
mi prepolni in so zato povsem vredna zaupanja. ^e nam je ptica {e tako v{e~,
varovanje ni smiselno, ~e na podlagi postavljenih meril ugotovimo, da njeno
varovanje ne bo obrodilo sadov oziroma da bo cena ohranjanja vrste pri
`ivljenju previsoka. ^e nam merilo zagotavlja, da vrsta v resnici ni tako
ogro`ena, kot smo sami prepri~ani, jo pa~ uvrstimo v ni`jo kategorijo
ogro`enosti. Najslab{e, kar lahko storimo, ko se z ugotovitvami meril ne
strinjamo, pa je, da dolo~imo izjeme, ki se jih merila ne ti~ejo. Iz zgodovine
~love{tva pa tudi naravovarstva poznamo {tevilne `alostne, tudi krute zgodbe
prav zaradi postavljanja tak{nih izjem. Nenazadnje pa izbiranje izjem tudi ni
naravno. Vrsta, ki po merilih na{ega planeta ni sposobna pre`iveti, izumre,
vsaka, brez izjeme.
Davorin Tome