97.
V Trstu, v sredo 3. decembra 1884.
ars
Tefiaj j£ 1
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
i * i	izhiija i krat Ha teden viako aredc in »abott o polu d n«. Cena m v«e
letoje «» pid., za po hi l«ta » pld., za fletrt letu 1 g l,i. 50 kr. ~ ^onaraezne šlevilke OoDivftjo pri ..prnvnifttvu in v trafikah * Tr«»« po K. kr., v Sorlol in v Ajdovščini po «* kr. - .V«rtiž«t»i<, reklamacij« in inaerate prejema Opravnlftve, vla Terreate, »Niva tlskaraa*.
iT eil—ett » —t «
Uredništva »vla Tirreate« »Nnov* Tlpogmfia;. v-akmorabl«
f ankiran. UkopUl o-e/ poaetm« vrudno.U u« vranjo. - /n«r«n (razne vrate name' nila in poulunice) zaraSunljo po pogodbi - prav «-«n6; pri 'Ifatkih' ovinaili i drobnimi črkami m* plac«)«, z a v«»ko k^nedo 2 k'
odnost in držaja.
(D^lje.)
Cud no so mora, dozdevati vsakemu, kedor pozna zgodovino, da g. Kremer dolži papeštvo, da jo nemSko cesarstvo zaostajalo ter si ni uže prisvojilo vsaj pol sveta; saj je baS Ka-rol veliki s pomočjo papeža osnoval •vojo svetovno državo, saj so tudi njega nastopniki Sirili nemško državo na Dodlagi kristijanske kulture; bal tej kultnri so torej imajo Nemci zahvaliti, da so postali tako mogočni in da so podj armili toliko slovanskega »veta.
Res je, da so se tu in tam papeži in nemški cesarji tudi sprli, da •0 bili celo veliki boji mej njimi, ali nimbus nemškega cesarstva ni le v začetku, teuiuč tudi Se mnoga stoletja potem dobival svojo moralno podporo od Rima in od avktoritete katoliške cerkve.
Nu, pa saj pisatelj sam trdi, da
{"e kristijanstvo v Evropi pomenilo novo culturo, ves svet obsegajočo; jasno je torej, da je bilo za onega boljše, ki
1*e bil prvi pri viru svetovnega napredka *a pustimo to, in ogledajmo si od bliže ono lojaliteto Nemcev, katero pisatelj povzdiguje v nebesa.
Da govorimo pred vsem o avstrijskih Nemcih: Kde so oni lojalni do skrajnosti, kakor jih riSe g. pisatelj? Pač tam, kder jih vlada prote-Žuje. Na Kranjskem so na priliko Nemci bili najboljši Avstrijci, dokler jim je vlada pripuščala, da tam gospodarijo velikej večini slovenskega naroda. Ali kako postopajo zdaj, ko vendar vlada Se vedno dola na to, da
PODLISTEK.
Ueitelj slikar.
Spisal J. Tro$t.
(Dalje).
Brž ko sedem k mizi pod lipo in se nekoliko ogledam, kakor hi me tirala iifka nevidna moć, intouujetn, seveda le piano pfanissimo p četkoma, pesmico: Lepa zelena je Tam v cvetočem gaji!
Hinko je pomagal nekoliko, dober pevce pa nI b 1 nluoli.....
Ko popljuva vs«k po vrčku pive, zač-neva kvartali. Omeniti moram, da nisem kaj strasten kvartač. Ko vrževa parkrat, rečem:
—	Hinče. meni se dodijalo kvartat.
—	Ni meni se ne mili ova igra vjSe toliko, koliko nekada. Jednoć bio sam strastven i u rac c.
fe>e dobro govoriš hrvatski, Hinko, posle toliko č'tsa.
On je mislil, da sem ga s tem hotel opomniti n:» kak pogrešek in mi odvrne v istej meri kakor je mislil:
—	Meni ni čuda, če slabo govorim U ali oni jezik, saj s> ne pečam z jeziki, kakor li nekdaj in mMim tudi Še sedaj. Ako bi prišel T tvojo sobo, našel hi slovnic, kolikor hi se mi poljubi! o. Mislim, da imaš slovnice in knjige vseh slovanskih jezikov in po vrhu 6« francosko slovnico In ono latinsko, kojo smo rabili v nli-j gimnaziji, Schutz-evo ne!
so Nemci na Kranjskem spoStovani in je le odpravila nenaravno nemSko večino v raznih žastopih? Prav malo kažejo veselja za sodelovanje v korist Avstrije.
V Se slabšem »vitlu se kažejo Nemci tukaj na Primorskem, posebno pa v Trstu. Vlada jih je od nekdaj zdatno podpirala; ali oni niso bili pri vsem tem nikoli tako pogumni, da bi se ustavljali z vso odločnostjo tukaj nže mnogo let prevladujočemu pan-italijanskemu menenju, ampak posnemali so popolnoma židovsko politiko: «Andiamo eolla corrente».
Tako so delali cel<5 v tistih časih, ki so na Duna ji ukazavali ustavo-verci; denos pa, ko ukazuje Taaffe-jevo ministerstvo, potegnoli so kar odločno z Iredenti in jih ni čisto nič sram, da v «Triester-Zoitunsr» zajro-
...	■ .	« o o
varjajo ist* načela in zasledujejo iste tendence, katere zagovarja in zaele-dujo «L' Indipendente» in stranka, katero zadnji zastopa.
In Se celo za čase Giskrove in Auerspergove dobe so Nemci v Trstu pač radi videli, da so šli Slovani za nje po kostanj v žrjavico, a sami se niso nikoli hoteli zameriti Lahonom. Najsijajnejši dokaz jo to, da se na prve Nemce v Trstu vlada ne more zanašati za vsak slučaj, akoprem jim je naravno prijateljska; ali oni se nočejo kompromitirati nasproti teržaškim teroristom. In vendar je v Trstu silno potrebna stranka, katera bi svoje avstrijsko stališče brez bojazni javno povdarjala.
Enako malo poguma imajo tudi Švabi, kateri se nahajajo na Ogrskem; oni niso v srcu nič kaj navdušeni za
Hinko je imel običaj, da je o-trn pikal.
No. j iz som ga poznal kot počen groš.
Nekoliko pomolčim in rečem potem:
—	Skoraj, da ho res, kar pravjSt, ali potnni. da sedaj nismo več oni fantj ■ kot nekdaj. Sedaj se več naredi modrim pr>-sodkom in dobrim premislekom, nego pa bifljanjem. Ali ulenil sem se pa vendar, česar pri teld ne opažam.
—	Tudi meni se tako godi, dragi m^j Jože. Uže pred Štirinajstimi dnevi spi u počel izdelovati ono podobo katero si videl danes, a Se sedaj ho treba delati najmanj Še Šest ali se<iera dni, po malo seveda. In delo j* tako silno in važno....
—	Veš kij, Hmko, rečem jaz, da se ne bova dolgočasila .... on ni pogodil mojih misli in brž pokliče služkinjo, da donese phe .... začne naj jeden praviti kako pripovedko, hodi si iasten dogodek ali pa posnetek.
On ie bil zadovoljln z mojo predlogo.
—	K lo naj pa začne? prašam.
—	Veš kaj, reče. začnem pi jaz. Tebi uže tako ne verjamem, da poveš kaj fact č-nega, ker te poznam še iz dijaških let kot improvizatorj^.
Iz teh besed sem posnel, da misli Hinko povedati kako lastno dogodijo in to tem holj, ker mi je hilo znano, da je pro duktivna stran njegovega duha jako skrčena.
—	Deder bratel reče on, (govoril j*1 rad hrvatski) «vrčevi se kucnuše, prijat-ij gucnu§e», kazao je Še noa. Dajmo i factički prikazat ovu izreku, prije nego poČmem.
In povzdigne vifink.
—	Živio Jež I
Madjar-Orszag; pri vsem tem pa se niso Se nikoli upali ozirati na klico svojih bratov onkraj Litav". Nemci sploh niso pogumni, kder se nahajajo v manjšini, razun aka so v dobrem zavetji. Kar se pa tiče njihove lojaliteto tam. kder se čutijo v večini, kažemo pred vsem na leto 1848., ko so morali Slovani krotiti Nemce, ki so so uprli proti državi in dinastiji in so iskali državnega središča v Frankobrodu, pa ne v Beču.
In zdaj, kaj vsega ne počenja nemSka učeča se mladina pod vodstvom Schftnererja? Kako se veli k o-neraški vodje javno Šopirijo proti avstrijsko in kako pretć, da Avstriji hrbet obrn<5, a!;o ona ne bodo nadaljevala zatiranja Slovanov?
Ali se pisatelju ne zdi, ali ne sluti vsaj od daleč, ako bi se bilo Jozefiničnej politiki posrečilo, da po-nemči vso Avstrijo, da bi se Se denes nadaljevalo rivalstvo, katero je prestalo po bitki pri Kraljevem-Gradcu? Ako bi bili vsi avstrijski Slovani in ž njimi tudi Madjari denes popolnoma ponom-Čeni, gotovo bi se denes na podlagi narodnostnega načela v Berolinu mislilo na to, da Avstrija postane v zvezi z veliko Nemčijo koleginja Bavarskega, Saksonskega in Wirtenberga, in delali bi so pri nas politika Ho-heneoterska, ne pa Habsburška; moč naše dinastije naravno torej ne sloni na nemškej, ampak na pravej avstrij-skej ideji, in ta more le pot«m biti prava, ako se vpira enako na svoje avstrijske enakopravne narode, brez vsacoga razločka.
Da je denes živ cesar Jožef, tudi on bi sam rad opustil svojo centra-
li.
Hinko začne potem svojo pripovest:
Bdo je še za mojih in tvojih dijaških Ifit, Če prav si ti.par let pr j konč«! studije na pripravnici nego jaz. O jesenskih počitnicah, veš, da smo ugai.jad mi oijaci vsega vra^ra, kar si je kdo izmislil. N še šile in burke si predstavljaš t^m hgije. ker si bil parkrat pri meni na počitnicah nekitj časa.
Mislim, da še sedaj v^š, k<ko smo nekega večera polhe lovili, ko sej- M nov Luku zanlel mej veje uekega hrasti, da fd mogel ni naprej ni nazaj. M j Bol', kiko upil, da ga vrag drži. M' nno se p i smijali, da hi bili kmalu popok di, ker smo vedeli, da hi vraga ne nilo vid.-ti ko bi tuli zares bil, ker je bili tema kakor v rogu.
Tudi on krat je bilo smeha na ko$e, ko smo kače lovili Ju so nas ljulja imenoval strpenjak". Še sedaj »nm, kako je tekni soned z * mano, ker se j bat, ia ne bi o iklical strupenine v njegovo hišo Ali jaz sp ojačim. obrnem se proti tij*mu in rečem, ako me ne pusti v miru, «'a pokii-ČHin kačo pred njim iz zeuilj*. M.>ž j« hil ••azjuit-n, kar je rnouel držati. Oij'iijiti n» hotel in le silil, da me udr hne s kol-c?m. Kar spustim yoža iz rokava na tla. Sosed se prestraši in odide. Pi ka) hi pravil te neumnosti io mlad- n š ifi šale. ktr nimajo nikakove cene.
Z velikim trulom vem konč 1 tr*-tj* Ipto, Saj morebiti fin veš, ker eni ti kazal spričevalo, da Ht>m imt'I pop a v ni iz p t i/. matematike. Se le potem so mi bila vrata
lizovalno politiko, kajti prepričan bi bil, da ona le Škoduie dinastiČnim interesom Habsburžnnov.
Ali se pa avstrijski Nemci talco mirno udajo osnovi Avstrije na podlagi enakopravnosti, kakor morda le ironično meni pisatelj, to je praSanje, katero more reSiti le pametna notranja in zunanja politika avstrijskih državnikov. Gospod pisatelj, akoprem bivSi ministor naSe države, kaže svojo knjigo, da pač dobro pozna jutrove deželf, in da jih naibrže boljo pozna, nego pa lastno domovino, Avstrijo.
Povedali smo zdaj, kako pisatelj misli o romanskih in germanskih rodovih, sledimo na dalje in poglejmo na kratko, kako on popisuje Slovane. Ako so Nemci stopili v vrsto kulturnih ljudstev še lo potem, ko je rimska kultura uže davno bila preSinola ves svet, so Slovani v tem obziru nastopili Se veliko kasneje. Slovanov najstarejša domovina je bila v neizmernih planjavah ob Visli, Dnjestru in Volgi. Kmalo so prišli v dotiko z Bizantinci in so so torej naprej p »rinoli do Donave, posedli sedanjo Bolgarijo ter so vedno bolj Sirili ob južnih podonavskih deželah; v severu pa so prodrli do Labo in do bregov vstočnega morja, kder so zadeli ob germanske rodove.
K večoj narodnej skupini niso dospeli, prav tako kakor Germani ne; živeli so, kakor Germani, razdeljeni po rodovih, od katerih so oui poprej posegli v zgodovino, kateri so bili v bliŽnjej dotiki z Bizantinci in Nemci. Dolgotrajni, hudi boji z Germani niso Slovanom ob severo-zahodu dajali časa, da bi se družili v močne državne skupine, in tako so posebni
odprta v četrti tečaj. A bilo, što bilol Sedaj ftein tukaj!
Tedaj istih počitnic brj začetkom, mislim prve dni avgusta, ko sem si še vrejeval svojo sobo. do»odilo se ml j« nekaj izveorednega. Kitkor veš, risal s.m tudi mej počitnicami. Ko sem opravlja) sitna ta opravili, kar potrka nekdo na vrata. V soh^ slepiti moja sestra in njena prijateljica Karolma, hći t legraflčuega u-adnika v trgu T. . . . Dekletce j« imelo ta čas kakih petnajst let in uekaj več. Karclina je bila živa in vesela vedno. So sestro začneti pregl<* iovati moje ltnjiue. koje sem bil donesel r. saboj. Kar naje-denkrat prideti do broŠui ice: Smrt Smail-age l>nyijiča. Mislim, da ti je znan najslavnejši južno8lovanski epos od Maiura-niča.
To knjižico začneti pregledovati.
Vsakako se jima je dopadala, ker je bila lično vezana in ilustrovana. Karolina jo o ipre in začne p >tu i lo čitati prvi del eposa, namreč a^ovai.j« : Sluge rove Smail-a^a Usred Stolca, kuk *voje, A u zemlji hercegovoj: Ajte amo slug« moje, Breljane mi izve iite, Sto no (tu Karolina malko postoji) sam
ti i zarobio robjem. Na Morači vodi bl.dnoi.
Hinko. reče rni, ta knjižica je, hrvatska ne?
Pritrdim.
Pri tem je Hinko poklmal i glavo, kakor oni pot, ko se je to godilo.
Za tem nadaljuje:
severni Slovani uže kmalo postali odvisni od Nemec v.
Le na Poljskem, Moravskem in na Češkem so dospeli do popolnega državnega razvitka. Velikoraoravska država pod Svatoplukoin je imela le kratko živenje, kmalo jo je potognola na-se Češka. Ta država se je vzdržala več časa samostalna pod lastnimi narodnimi v!adarji. ali tudi ona je prišla sčasoma v politično zvezo z Nemčijo. Le Poljska je uže zgodaj dospela do velike državne mogočnosti.
V južnem vshodu Evrope, na meji Bizantinske države, ustanovile so se tudi razne slovanske države, mej katerimi jo srbsko cesarstvo stalo 400 let, dokler ga niso Turki porazili. Tudi v Bolgariji, kder so slovanski naseljenci poslovanili prvotno Bolgarsko ljudstvo, (tukaj se je g. pisatelj, ak oprem j utro ve dežele dobro pozna, urezal, ker s tatarskimi Bolgari godilo se je enako, kakor z Goti v Italiji, oni so podjarmili prvotne Slovane, pa se potem sami poslovanili), je nastala samostalna država, katero so še le Turki pokončali. Bosansko kraljestvo, ki se je ustanovilo po odcep-ljenju od srbske države, bilo je za nekoliko časa od Ogerske podjarmljeno, ali je prišlo kmalo potem pod turški jarem. Tudi v Dalmaciji in v Hrvatskoj so bili uže v Vil. stoletji slovanski rodovi pod lastnimi vojvodi, kateri so se moral: polagoma podvrči nekoliko beneškej, nekoliko ogrskej odvisnosti. Le par majhnih rodov se je mnogo časa vr.držalo v državnej neodvisnosti (ljudovlada dubrovniSka in svobodna država Poljica). (Tudi tukaj je pozabil pisatelj na Hrvatsko, na hrvatske bane in kralje in na način, kako so Hrvatje prišli pod Ogrsko, pozabil je tudi na Samovo slovensko državo, na razne kneževine v Panoniji in na Koroško vojvodstvo, ki so bile o svojem času tudi nood-visne državne skupine).
Od teh mnogih slovanskih ljudstev in držav ste se mogli le dve zbog ugodne geografične lege dobro razvijati: Poljska in Ruska. Vse druge so prišle polagoma pod politični upliv, ali pa pod popolno odvisnost od Nemcev, Bizantincev, kesneje Turkov, Benečanov ali Ogrov. Ni treba misliti, da so bili Slovani manj motni, ali manj pogumni. Obe ti lastnosti so imeli v oibilju. Ali oni so preveč zaostali nasproti kulturnemu napredku zapadne Evrope. Oni so kesneje za-
Od, Hinko, kako bi se jaz rad i učila hrvatskega jezika. Ali je lep ta jezik, kaj?
Takega praŠanja jej nisem mogel od govoriti, ker sem vedel, da ne zna razen materinSčme nobenega družeča slovanskega jezika. Znaia je nekaj nemščine in tudi nekaj francoščine.........
Da je hrvatski jezik zares lep, gospo-dičina, tega Vam ne morem dokazati drugače nego praktično, to je, da ga čujete kako lepo doni. Ali tukaj ni nobenega Hrvata, d« bi govoril ž njim. Mi Slovenci se pa moramo dobro vadili, preduo govorimo precizno hrvatski in to radi akcenta. Prečimo, pravim, s tem pa ne trdim, da se Sloveunc telko uči hrvaščine. Mi se je laglje naučimo, nego kateri si bodi jezik slovanski. Da Vam v kratkem povem: naj-veča razlika mej hrvaščino in slovenščino je naglas ali akcent.
V slovenščini naglaŠujemo besede trohejski in jambijski, v hrvaščini pa le trohej^ki, redko kde je kaka izjema. Kdor hoče, da dobro govori hrvatski, treba da dobro naglaŠuje.
Po tej iijavi je bila Karolina precej zadovoljna, da se uči hrvaŠč ne.
— Hlnko, rekla je, saj bete tako dobri, da me boste malko podučevalt v tem jeziku. Očeta bom prosila, da mi to dovoli.
Prav rad. gospodičina, ]e prosim Vas. da me s tem preveč ne privejate k po m-čevanjo, kajti pomisliti morate, da imam t»edaj počitnice, katerih sem potreben, kot riba vode.	(Dalje prlh.)
pustili prvotno svoje stanje, nego Nemci, ki so nekoliko stoletij poprej prilli v dotiko z rimsko kulturo in z rimskim državnim bitjem; a pri vsem tem so Germani trebali dosti Časa, dokler so mogli v kulturi doteči romanska ljudstva. Trije glavni narodi evropski: Romani, Germani in Slovani, vsak zase dosti močan, zaznamujejo tri zaporeJne kulturne dobe; zato jo tudi politični razvoj Slovanov razdeljen v tri oddelke.
Najprej so se skupili v trdnejSo državno vez oni slovanski rodovi, kateri so bili v bližnjej dotiki z Nemci: Čehi, Poljaki; kesneje in z manjSim uspehom so stopili v politično živenje oni slovanski rodovi, ki so bili v bližnjoj dotiki z Bizantinci, ali ti se uže niso mogli tako hitro in dobro razvijati, ker vshodno rimska država, njih učiteljica sama, ni imela v sebi potrebno žilavosti, torej tudi ni mogla na druge jej bližnje narode posebno ugodno uplivati. Najzadnji so stopili v politično živenje Rusi.
NajhitrojSe soje povzdignol krepak češki rod in je kmalo dosegel v kulturi druge zapadno narode, od katerih so ga razločevale le narodne posebnosti. Značajno pa je v zgodovini slovanskih ljudstev, da so po njih osnovane države, izimSi Rusijo, le malo časa trajale, kakor to pozna sam imenitni česlci zgodovinar Jireček v svojej zgodovini Bolgarov, kder o bolgarskem caru Petru govori tako-le: »Kakor sicer povsod pri Slovanih, tako je tudi tukaj velikost države, katera je bila navezana na le eno (vladarjevo) osobo, po smrti te osobe kmalo minola. — Tako je bilo po smrti Samota, Svatopluka, AsGn II. in Tvrdka boseuskega.
In ta prikazen se nahaja tudi pri drugih slovanskih ljudstvih, na priliko pri Čehih; komaj se je češka država iz vojvodstva povzdignola do kraljestva in je n e največi kralj Otokar II. razSiril svojo moč do Adrije, uže je podlegel Rudolfu Habsburškemu in z Venceslavom III. je izumrla narodna dinastija Premislidov (1306).
Kako je dežela čutila svojo slabost, kaže se iz tega, da je izvolila najprej vojvodo Koroškega, kesneje Ivana Luksenburškega svojim kraljem; ali še le pod njegovim sinom Karolom IV. jo začela nova sijaj— nejša doba češkega kraljestva, a tukaj uže s pomočjo Nemcev, katere so Luksenburgovci poklicali v deželo.
Ali uže pod Venceslavom IV. sinom Karola, začel je razdor, napočila jo strašanska husitska vojna, ki je divjala ne le proti rimskej hirarhiji, temuč še bolj proti tujcem, posebno Nemcem. S tem je pač češko ljudstvo sijajno dokazal«, da je juko sprejemljivo za verske reformacije in uprav navdušeno za svojo narodnost; ali dežela je vsled dolgotrajnih bojev tako trpela in oslabela, da so Čehi po končaniu husilskih bojev zopet poklicali tuje kralje na češki prestol. Le Jurij Po-djebradski je bil naroden kralj, ali še ta je nasvetoval na smrtnej postelji, naj Čehi izvol6 kraljem Jagelonca Vladisl ava, kateri je postal kesneje tudi kralj Ogerski ter se preselil v Budo. Ali tudi ta dinastija se je končala kmalo, namreč se sinom Vladi-slava, kraljem Ljudevitom, ki je v boju s Turki pred Mohačem zgubil prestol in živenje. (Dalje prih.)
Gg. županom po Pivki ta- in onkraj Btatrice in Reke in po Krasu.
Ker se veliko veljavnih mož še zrni-raj bodi »i pismeno ali ustmeno name obrača, hočem vam od izročenega ini posla
zopet skupen in javen o Igovor dati. Da-nes tora j sporočati vam imam to le:
Zadnji ponedeljek, 21. t. m. je prišla k meni depuUcja s Pivke. Tožila mi je, o čemur sem bil uži sam prepričan, daje sploh poslednje dni voda v Reki in Bistrici jako upadl i, da so kalci do malega usušeni, in bode skoraj trebe živino na Reko napajat goniti ali jej vodo domu voziti; po mlinih pa da morajo ljudje celo po več dni Čakati na ineljo. Pravijo, da prav sedaj bi biU prilika, prepričati se o množini vode v Reki in v Bistrici. Po dogovoru sva se napotila precej v vtorek, 25. t. m. j a as in p. Domioeij, kateremu se je Se č. p. Koeški župnik pridružil, naravnost v B strico. Dobili sme tnkoj pred g. T. mlinom 3 vozove Josipa, Ivana in Antona Primici iz Vel. Bukovice stoječ«1, katerih e lun je tar-njal, da je už > včeraj 16sem svoje žito pripeljal, pa se mo:'fcl prazen domu vrnoti in sedaj zopet po moko priti, a mu pravijo, da bode Še do večera na njo čakal. V mlinu je stalo več žensk, katerih nekatere so celo jokale, ker so morale lačne tam čakati, pimtivgi doma brez varuha svojo deco; bile so menda nekod oi J Išane, Mlinarski hlapec /, gospodarjem vred pretopita, rekoč: Prav, da se gospodje sami prepričate, kako smo z mletvijo v zadregi; 2 kamena s« po Času obračata, pila stoj>; če pa hočemo vodo ispustiti na pile, gre Še ena po Času; a morajo zopet v mlinu počivati. (Na eno pilo naumč Šteje se 32.000 kub, metrov vode, da dobro teče, en mlinski kamen pa je potrebuje I6OUO kub. metrov. Po tein soditi, nlegnolo ]e tisti dan okoli 27000 do 28.000 kub. metr. Bistrice teči.) Sedaj naj hi se gg. od maglstr.ta prepričali, če imamo res, kakor oni trde, vode odveč, ker jo vmder lukaj pri izvirku nad polovico zmanjkuje, le poglejte pile in po 3 kaminov stati. Ako pa suho vreme Ša en teden do 14 dni traje, stale bo 1o pile vse od kraja in po mlinih se bode vrtelo k večemu še eno kolo in Se to počast.« Iako j* govoril stari gospod Iv. Tomšič.
Poizveieli smo, da je blagor, gospod okrajni glavar Postojnski tudi v Bistrici, ter se nemudona napotimo k njemu s prošnjo, naj blagovoli z nami iti ogledat po mlinih in pilah. Takoj odpravljen pokliče gredoč v to komisijo še g. župana Dolenje Zemonskega, I. sovetovalca Bistr. županije, g. Val-;nčiča, in župana g. Ličana. Ta komisija z blagor, g. glavarjem na čelu obšla je vse mline in pile po Bistrici ter konŠtatirala, da po vseh mlinih is po 2 kamena, a jako pičlo tečeta? kder pa j.' pila rezala, rezala je po Času, in mlin je miroval. V vsakem mlinu pa, kder so za pišhce mleli, s ta le so kake Ženske, o i 3—10, ča-kaje na svoje vreče, kakor duše v vicab, ali so nas tudi gredoč sreča vale, prenašaje svojo prtljago od mlina do mlina.
O tem smo se toraj 25. t. m. z v. č. p. glavarjem vred vsi z svojimi očmi prepričali, ter vse to v dotičnej uradnej zapisnik dali vbeležiti, s pristavkom. da, ako nje se iaj v jeseni, ko vender ljudje največ o korunu, repi, želji itd. žive, mlini domačim potrebam pri ne ravno najmanjiej vodi ne morejo zadostovati, tem manj morejo le le spomladne mesece tem potreban nri piČlej vo li v okom p'iti, ko je presnina poviita in ljudstvo največ i moko se hranil To je po mojih misliti najbolji dokaz o prema 1*1 obilici Bistriške vo le, ki ga ne odvajajo nobene inženirske mere. Uže vsl»*d tega tako očitnega dokaza lebko se T. magistratu reče: g. 6. c. kr. zakona vo 'ne postave zahteva tzrečno; ilti so v prvej vrsti oni okraji z vodo za svojj potrebščine os krbem, kder voda izvira in t'Če. Ker pa v naiem slučaji tega ni, toraj si Učite vode dr ugodi
N i ta očevidni dokaz od 25. t. m. se bodemo lebko vseskozi sklicevali, in, če se mrzlo in suho vreme kaj kmalu ne spremeni, ta dokaz ne ostane samoč. Na prošnjo nekaterih odličnih občanov s* je vložila namreč od tukaj še te dni prošnja na deželni odbor, da nam blagovoli pri ohsto-ječej suši odposlati kakega inž nirja, na čigar nepristranost se bodo tudi tržaški neverni Tomaži smeli zanašati ter pomiriti.
Iz srca me veseli, da se nam je ta dan tako posrečilo, dokaz nedostatne vode uradno konštatirati. Tudi vem povedati, daje g. okr. glavar uŽe pred nekimi d nemi poprej po dveh ces. inženirjih vodo dal premeriti, in le vsled tega zdelo se inu je nepotrebno, v dan 17. t. m. (kakor je v dopisu od tod 22. t. m. v tem listu stilo,) združeno Bistriško in Reško vo'o pri A. mlinu zopet ogledat in merit lioiiti. Prav tako bodi vsem v tolažbo povedano da preiskava tega za naš* okraje tako važnega prašanja, od katerega je zavisen naš i.i našjh potomcev obstanek in živenje, vedno napreduje, in skoraj ni dneva, da bi s^ «ednj soseskini možje, s^-d <j mlinarji in pilarjf, sedaj graščine in železniške postaje in veliko drugih prič m izvedencev ne zasliševali. G. glavarju smemo hvaležni biti, da V8- te preiskave z velikim tru-■iom in nepristransko prevj inostjo le iz tej a dobreua namena vodi, da bi z natančnimi odkazili tržaliega mesta zahteve preprečil.
V Koiani v dan 29. novembra 1884.
Matija Torkar, župnik.
Politični pregled.
Notranja dežela.
Pravda t oper anarhiste na Dunaj i seje končala 29. novembra; dva zatoŽenca sta bila osvobojena, osemnajst pa obeoje-nih v teško ječo od 12 do 3 let.
O iledilnej komisiji se zopet nekaj čuje. Trdi se namreč, da je nasvetovala, naj se zniža Število finančnih vodstev, v Celovcu se ima to vod6tvo odpraviti. Nekatere višje gosposke se imajo preložiti z Dunaja v posamezne dežele in zmanjšati se število uradnikov pri državnej oarednjej blagajnici ter opustiti več srednjih šol.
Liniki ihef Rudigier je 29, novembra Umrl.
V	Čeikem klubu je dr. Rieger zadnjo nedelo v daljšem govoru naglašal vzlastl to le: Čehi popolnoma pripoznavajo dualizem ter zanikavajo poltični panslavizem, taja le literaričen. Cehi dalje pripoznavajo xvezo Avstrljsko-Ogerske z Nemčijo, in se upirajo le državno pravnej zvezi, ker bi to bilo nevarno samostojnosti Avstrije, v ka-terej 8amej le morejo majhni narodi, kakor Češki in madjarnki, varuo živeti. Čehi in M idjari delajo le realno, ne pa idealne politike. — Dr. Gregr pa je nedavno Izrekel, da so uržavni poslanci hodili pravo pot in storili, kolikor jim je pri sedanjih* razmerah bilo mogoče,
Ogerska poslanska \bornica je 28. novembra dovolila, da se poslanec Vethovaj izroči sodifiču, ker je zapleten v kazensko pravdo, ki se vrSi zarad izneverjenja nabranih novcev za rod Czangov, ki se ja iz Bukovine v Banat naseljeval, tu pa večidel pomrl. Dovolila se je tudi izročite* poslanca Szalay-a zarad pregreška dvoboja,
V	ogertkej poslanskej zbornici je neodvisna stranka 39. novembra podala ute<* meljen predlog, naj se proračun zavrže.
V	ogerskej poslanskej zbornici je predložil fi laučni minister načrt aakoua gleda pokojnin državnih uradnikov. Po tem načrtu lina do pokojnine pravico uradnik po desetletnem nepretrganem službovanji in znaša pokojnina 40 odstotkov plače. Za celo pokojnino Imajo slui.ti uradniki 40, učitelji in profesorji pa 30 let. Ministri imajo pravico na 4000 gld. pokojnine, ako so služili 3 leta.
Vnanje dežele.
Italijanskemu krljus in kraljici na čast
so 29. novembra napravili v Rimu velikansko baklado pred kraljevo palačo. Kraljeva obitelj je prišla na pomole In Be polu ure tur mudila.
h se poroča, da je bil afrikanski potovalec Bianchi, ki je v dež-li Skoa pripravljal karavano, na meji Tigi6 umorjen. Mancini se prizadeva za varnont itali-janskih misijonov v Afriki in A/iji.
V	italijanski senat je bilo 21 novih ulov imenovanih. Italijanska bilanca za upravno leto iaS4. je ugodna, dohodki so presegli proračun za 24'/, milijona lir. Pa tudi troški so znašali mnogo več, nego so bib proračunjeni tako, da znaša prebitek le 1 milijonov lir. Proračun za leto 1886 kažti 8'/, milijona prebitka in finančni minister s« na ieja, da bo v letu 1866 e lajst milijonov prebitka.
V	Kongo konferenci je italijanski zastopnik 29. t. m. izjavil, da It.lij:. pazljivo obrača oči na naselbine afrikausklh pomorskih bregov ter ima namen, da se ena-kotežje tam obvaruje, poslanec je tudi nagi.šal nedotakljivost trlpolitan kili dežel, kar je očitno namenjeno zoper Francijo. Italija misli, da je nastopnica stare rimske države i zato ne more pozabiti rimske mogočnosti.
Kongo-konferenca je I. t. m. sprejela načrt ule ie mej dež.l ob Kongu in svobodne trgovine v teh deželah, ter izročila drugo točko, glede plovbe po Kongu in Nigru, v pretres tistej komisiji, ki se je pečala s prvo točko.
Na Turi,kem se gode čudu« tvči. Zdaj se turška vl ida posvetuje o t^m, naj hi sa mesec, ki ima 30 dni, razte^nol na 45 ini, da bi potem uradniki dobivali dosedanjo meseč o plačo tedno vsacih 45 dni. tako bi Be plača uradnikom Znižala za tretjino, Uradniki, ki so uže doslej smeli veseli biti,
če se jim je plača trikrat, ali 8linkrat na leto dala, malo s« brigajo sa to, ker so
uži doslej za plačo tnali odlkodovati.
S francosko kttajtktga btjilia se poroča, da je pri otoku Formosa počil kotel francoske vojne ladij« «Rigaut Gennuilly» in 13 vojakov usmrtil.
Francoska vlada je zopet najela tri ladije, da pošlje pomoč v Tonking. — Francoska poslanska zbornica je I. t. m. sprejela, Če tudi je vlada ugovarjala, predlog poslanca Lavergne, da senatorji ne smejo imeti nobene driavne službe.
DOPISI.
Iz Bazovice, 30. novembra. — (Enakopravnost, službena In neslužoena opravila komisarj i g. pl. Mirkovič-a). Tukaj smo Slovenci, kur ujj vsakdo ve; zatoraj je marsikoga jezilo in ga še jezi, da se nahajajo pri nas laški napisi, kakor je pri g. komisarji in pri tukajšnjej slovenskej ljudskej šoli. Pustimo, naj bo tudi italijanski napis pri omenjenih krajih, če je uže tako potreben, pa da ni bil vsaj tudi slovenski, da bi vsaj tujci znali, kaj je tukaj in kaj tam. Da je pa tako, kakor
to marsikoga po praiici v oči bode Prav iz teh uzrokov je hotel stresti nekdo svojo opravičeno jezo na one »postavoda-Jalce«, na one gospode, kateri vedno po nerešenej deželi Skele.
Ker pa ni mogel se znositi kar naravnost j njimi, zato je pa spustil svojo jezo na njihovo delo, na italijanske napbe pn omenjenih dveh krajih. To delo, se ve, ni bilo prav na pravem mestu, pa ilovek v jezi in v vinu marsikaj stori, česar ne bi bil storil, ako ne bi tak bil — Pa prerešetujmo to reči Je li imela ta osebj, ali kolikor jih je bilo, prav ali ne? Postavimo samo ta le priner in spoznamo le li imel prav ali ne; Naj bi bilo okolu d—4 tisoč Slovencev (puro sangue) v kakem italijanskem mestu, k ler je okolica in vsa uežela okrog le italijanska. Ti Slovenci naj si toliko upliva pridobć. da bi Jim morali Italijani svoje krvavo zasluzene krajcarje za ogromne davke plačevati, in da bi bili prisiljeni slovenske dopise sprejemati in pri občinskih poslopjih slovenske napise imeti. Kaj, ali bi oni mirovali, ali bi oni molčali, da se jih tako satira / O ne, gotovo nel — V Benetkah gore vedno, po dnevu in po noči 3 svetilnih na čast, da so se oteli Avstrije Ali niso bile tudi one svetilmca uie večkrat razbite?! Kdo je to storil, in zakaj * — lo je storil oni, kateri je spoznal, kaj je Italija, kaj je bila Avstrija in kde je bilo boljše, l o nam je živ dokaz, kde je boljo; oni pa škilijo vedno po onej .srečne.« deželi in še nam Slovencem hočejo po vsej sili italijansko kulturo v glave vte-Dati, da bi oni tein lažje svoj cilj dosegli. Is vsega tega je pač razvidno: čeprav nI Imel popolnoma prav oni, kateii se je maščeval nad napisi, da pa tu Ji popolnoma krivo ni bilo njegovo ravnanje.
Bnnfsif Janam 8j. magistrat marsikaj popravi ali ston, ali vprašam vas, od kod pa doniva magistrat one svote, katere izda za to ali ono napravo? Ali ni vse to naš krvavo zaslužen, denar? Naj nas oprosti fij0«' ^reYe^ih davkov) in mi s. bomo
S?6. P°rČaJ'' Ak0	«»» nam si. masirat kaj pomaga, moramo prositi.
Za kaj pa prosimo? -	Za svoje trdo za-
sluiene denarje. Kaj je	to potem njegova
povrne? -— nam nek0lik° "aŠe«a
Preidimo pa k drugim točkam!
val Ii't0rnS' UŽu ZROraj 0,ueni1' maSČ«"
(e *V0J° J.ez° nad italijanskimi napisi. G. Komisar Je „a vsa kriplje delal na to. da se poizve, kdo je to storil. Mnogo jih je
4 po/'va,» "a	J« sumničil
ter še žeuuarmerijj naročil, naj pazijo na
SrBl l Ti**' Mtl0«° }'lh J«, kate'ri so raui nI« i v j"6 pri *<ndanneriji prav lahko «m:.iVn te«a ,ie 1,0,10 liko n«
Kar se pa tiče neslužbenih opravil ... komiaaija, moram to-le omeniti: Os«b. pride v Bazovico s tem namenom, da gre stanovat v to in to hišo. On jo vpraš, po stanovanji, in ko zve „jeno misel, zabrani jej v oiio pošteno in česti vredno hišo s to opombo, da mu je ma- istrat naročil, .u HUle v ono hišo. Listnik one hiše se je. to se vC, s tem razžalil, gre toraj na mag,strat poizvedet za vzrok, lam ga Začnejo debelo gledati, ker to ni
n i	m	kako daleč sega
njegova oblasti pri4V' v omenjena hiši
* učiteljica, v začetki jŽ bila EntmS' ali škarje dobil g. Mir-
TZa	d0 "J"' postala je brž
drugačna. Z laj jej ni prav t0, zdaj ono. lolihojoie pregovarj.il in sam hodil k gospodarju druge hiše, da si je drugo
stanovanje »volila. VpraSmi vas, ali sliši tuli prestav ljenje oseb v to ali drugo stanovanje k njegovejj službi? Da svetuje, to je prav, alt naj se ne vtika v stvari, ki ne spadajo v njegovo potročie.
R- snicoljub.
IZ kanala, 1. decembra 1831. — Minolo je uži 3 mesece In več dm. o i kar nas je g. D . Lisjak, bivši zdravnik v Kanalu, prostovolj i0 zapustil in še neumno druzega zdravnika. K kijubu temu,daje bila služba občinsk- ga zdravnika razpisana, ni se do sedaj nij^den za to službo ogl.mil, trotovo se gg. zdravnikom ponudba o l 6<30 gld. letne plače premajhna zdi, ker se zahteva za to majhno plačilo veščega zdravniku, da bo tu il porodni In kirurgični zdravnik, ker se uže drugod zdravniku, ki je samo kirurg, po 900 do 1200 gd. letne plače ponuja, in zato ne utegnemo tako hitro dohiti zdravnika; da bo /uravmk imel gotovo še 6j0 f. posebnih dohodkov na leto, utegne to res biti, ali tega mu ne more nijeden zagotoviti.
Dalje ne moremo na druge poasbne dohodke za zdravnik a misliti, ker imamo v Kanalu uŽe veščega, vsem občniarjem in daleč okoli dob o znanega zdravnika, koji ima svojo lastno premoženje v Kanalu ter ga ne more nikdo iz Kanala pregnati, še g. Jernej poleg vodnjaka ne. tega zdravnika želi imrti večina občin kanalskega okraja kot občinskega zdravnika tega okraja, m mislim, da bi ta g. tudi to častno službo zdravnika v Kmalu za letno plačo o i 600 gd. radovoljuo prevzel; bojda si je o tej zadnvi v občinakej seji tudi uže govorilo, pa kar naglo je postalo zopet vse tiho. Kaj bi nam bilo storili, ako bi nas nan tgloiua kakšna huda bolezen obiskala, kdo hode trpel, i.ko ne občinstvo, in kdo more pr.siliii zdravnika, naj gre k bolniku, ako ni v difinitivnej službi, in sicer v vsa-kej uri iu vsakem vremenu? Koliko troš« kov bi pa imeli, ako bi morali v Gorici zdravnika iskat, in ako bi prišel, prišel bi prepozno. Zastonj je, da nam p. č. duhovnik v cerkvi oznanuje, da smo dolžni hitro gosposki naznaniti, ako se kakšna ne varna bolezen prikaže; kdo bo kaj takega poznal brez zdravnika? kmet ne, čevljar tudi ne, zdravnika nam dajte in prej ko mogoče, pa bo iobro.
Naša fura fiuje okoli 20 tisoč prebivalcev, pa srno sedaj, ko po svetu kužne bolezni razsajajo, uŽe 4 mesece brez zdrav nika, Č g. g. občinski predstojniki kanalskega okraja, odprite oči in porabite lepo priložnost, katera se Vam ponuja, pogo-aite se, dokler je še čas, z g. dr. Golma-jerjem, v njega imamo zaupanje, mi ga dobro poznamo in on tudi nas, nam je dober, in mi lahko vsako uro dokažemo, da je v času svojega bivanja v Kanalu stoterim ubogim družinam vsak Čas, brez plače kot zdravnik na pomoč pritekel, ako tudi nI bila njegova dolžnost. Naj se ne gleda na 100 f. več ali manj; za 600 f. letne plače ne dobomo tako hitro dru/ega z travnika, še tolikanj manj, ker mu bode zgoraj omenjeui zdravnik gotovo delal konkurenco, ta pa lahko prevzame to službo, ker ima svojo posestvo v Kanalu.
Z travnika nam priskrbite, kdo bo odgovoren, ako oče obilne družine nanagloma umre zaradi pomanjkanja zdravnikove pomoči? kdo bo odgovoren, ako se bolna živina po mesnicah in drugod ubija iu použiva brez z iravnikove preiskav«? In slednjič, kdo bo odgovoren, ako se dozdevno mrtev človek brez zdravnikovega ogleda zagrebe? kdo oskrbuje dandanes ta važni posel. Gospod komisar. Ali ima diplom za zdravnika? Č.g.občinski predstojniki, priskrbite nam tedaj zdravnika in mi Vam bodemo iz srca hvaležni.
Več občinarjev.
Domače in razne vesti.
Mašiui naročnikom. Nekaterim
dolžniKom smo puslaii te oni tirjatveue listke; te naročnike prosimo, da svoj dolg prej ko pn j poravnajo, ker naš list ima, kakor v«ak, mnogo troškov in ti morajo bili plačani o pravem času; naročniki pa, ki ne plačajo točno, ovirajo potrebni red pri upruvuištvu.
Imenovanje. Predsednik ces. kr. finančne^ ravnateljstva za Kranjsko imenoval je: davkarskega pristava Antona Gruntarja davkurskim kontrolorjem, začasnega 'lavkarskega pi isiava Adolfa Rudo, potem davkarska p-aktikanta A i.tona Vavpotiča in Ivana Finka stalnimi in davkarskega praktikanta Ignacija Klinca z.ič.tsm u iiavkarskim ptistuvom.
JUettlne iranče, katere nadzoruje mestu i m.igi>tr.it, iu v katerih je bilo, kakor se je v svojem času dokazalo, prav • fietno liveujt*, prevzame v nadzorovanje c. k. SOdt'č .
Triadke notoKil:
Tržaški državni poslanci so odšli uže vsi na Dunaj, g. dr. Vitezič je odšel uže pred 8 dii' Vi, t>. Nabergoj pa denes, ker jutri se odpre zadnja sesija sedanjega drž. zbora.
.[ V naročju mestnega ibora so nastali nekateri razporl, ker ao nekateri hudo ru-'deči mastni očetje delegacijo grajali, da je potrdila podjetje čiščenja mesti'nekemu Batističu, ki je uiže oferiral, ko je bilo uže znano, da ima drugo aruštvo niža oferto. Stvar je nejasna navadnim Ijuiem; ali toliko se v«, da v mestnej biši
brez takozvanih »mandljev« ni potic. _
Lepa bode tudi zadeva zarad porjjetj i de-sinfekoije »L'Indipendentfjevega« urel-nika, Baslča. — Kakor se sliši je ta mož, ki je za dealnfekcijo potegnol v ;J mesečin okolo 20,000 gld. rahli le barvano vedo iu ne predpisane kisline, zato teče zdaj so i-nfjska preiskava. —Tako naš magistrat sipa denar, in vendar ga v ada fe noče postaviti pod vaiuštvo.
Komisija ta pregledavanje ive:ni ie Uznice mej Hrpeljsko in južno železnico je te dni obhodila vso črto ob brepu morja; proti tej črti sta energično protestirala milijonarja Panfilli in baron Sartorio, ker sega v njihovo posestvo. Da ti protesti nebo I o pomagali, to je razumljivo.
K6ze v našem mestu se še vedno močno širijo. — Te dni je magistrat zaprt veliko novo šolo v Cornia G,ulia ter jo dal pr praviti Z l bolnišnico. — Včeraj »o pa uže začeli nositi za kozami bolne v to novo bolnišnico. Za družine po kozah bolnih se je uže nabralo blizo 6000 gld. iu so se už* začele deliti poupore.
A j« padelizvošček Josip Gei mek iz Skeunja, ko je prebrzo vozil pioii domu i i se je prav močno poškodoval.
Sponarejenim, bankovcem za 5 ^d. je hotel nek fakiu Štefan S. iz Vipave plačati v nekej k osti In i, kar je zajedal in zapil a g08tilničarj spoznal ponarejen bankovec iu |e poslal po policijo, katera je fakina peljala v zapor.
Dutke za Napoleoudore je hotel izdati nek slepar, hudo bi bil osieparil nekega okoličana, da ni prišel drugi mož vmes ki je okoličana opozoril na sleparijo: slepar je urno odnesel pete.
Požari. Požar je nastal te dni na la-diji • Sklade« iu v nekej sobi carinskega urada na tuk. postaji. Oba požara pa je požarna straža precej ugasila, tako da ni bilo nobene posebne škode.
Iz Trsta vzgnala je luk. policija ne. kega Oreste Pantaleoni italijanskega podanika, ker j« ta gospodičič tukaj javno govoril za Ited uto. Prav tako, le se več!
Istrsko lahonsko političko družit o je iz ielaio neko promemorijo, v katerej tir-jajo istrski Lahom, da se najprej okraja Voloska in Podgrad ločita od Istre in p.iklopita Kra ujskej (omenjena okiaja bi bila gotovo zadovoljna); a ker bi pri vsem tem bili v Istri Slovani Še v velikej veČini, naj se ie Istra združi s Trstom, tako bodo imeli Italijani za vse čase večino. Trst naj potem postane glavno mesto Istre! Goriške pa Istrski Lahom nočejo v to zvezo, ker lam se ne dajo tako lebko priklopiti slovenski okraji Kranjskej deželi. V tej spomenici tudi naglaša istrsko politično društvo vspešno delati, da se je torej treba združiti prej ko prej s tržaš. kim druSivoin Progresso. Torej sami priznavajo svojo revo! Boiazen pred Slovani pa je tolika, da so začeli uže ploditi. Dvomimo pa, da bi Tržafiki Iredeutarji res hoteli priskočiti svojim ubogim bratom v Istri, posebno, ako je treba ouih materi* jainin žitev, katerin IstrsKi Lahoni pričakujejo od njih. Ki| smo rekli pred meseci, ko so Italijani sprožili združenje vseh tren primorskih uežel v eno samo? Da oni sami se bodo protivili tej ideji. Denes se kaže, da siuo dobro poznali te naše Pa-penlieiiuovce. Sicer pa bomo Še govorili o tej zadevi.
l*ol!e!J»ko. Nek angleški mornar je sv«-jo začaatiu ljubico tako potepel, da se je morala iti zdraviti v bolnišnico. Policija išče nehvaležnega ljubimca. — Dva druga angleška mornarja sta dobro jedla in pila v nekej krčmi, potein pa jo pobrisala brez plačati. Ali pravica-skazica 1 Ko je šel natakar pospravljati mizo, kder sta seuela Anglež i, našel je ttžek zlat p: stan,
kateiega je eden Angležev tam zgubil._
Pošten natakar je nesel prstan na policijo, ali t žko, da se Auglt-ž oglasi._Policiji je zaprla mizarja G. K. iu dva 13 letna dečka, vse tri zaradi tatvine. — Vlomili so tatovje te dni v neko prodajalnieo v ulici Maksimilijaua in v nekega vratarja v ulici S. Francesco, odnesli so tu in tam kar so našli ravno pri lokah. — Policija je zaprla v nedeljo v noči Vi razsajalcev. — Nek. j ubogi uekli je lat o belem dnevu vkradel mošnjico, v kateri-j je bilo 10 ul.
lapred *o«lt»lj«\ Obsojen je bil 42 letni Aieksunu-.r Candi. Žid na 3 leta tez!;e ječe, ker je uže leta 1»73. sleparsko faliral, potem ušel v harf m v mol se še le leta 1882. Sodnija pa ui pozabila nanj in po 11 letih se je morai včeraj pred njo zagovarjati. — Te dni je bil obsojen na 2 leii ječe tudi tisti finančni paznik, po imenu Gorgatti, ki je pred dobrim mescem svojo ljubo in nje novega ij, b-ga, nekega trgovca, ko ju je nagel .-kupaj, na ulici oba z britvijo no aonrega porezal po obrazu, in nevarno ranil.
Posnemanja vredna. Goipoi Andrej Kovačič, znani dobrotnik Šolske mladine v Barkovljah, obdaril ie zadnjega novembra 6 otrok barkovljauske Sole & vso novo obleko.
Divjačine dohaja toliko na Dunaj, da se tam zajci kupujejo po f. 1.2'* in da ptane 1 kilogr. srne f. 1.—, torej manj, nego v Trstu dobro goveje meso. — Pri nas v Trstu pa je divjačina le za mizo prvih^ bogataJov.
(•Soriške noirow(l. Akoprem se j« oporekala v nekem ljubljanskem listu vest, da so tudi v Gorici Koze, je ta vest venda-resnična, in je te dni tudi lam »eč lju li zbolelo za kozami, kar pa se rado zakriva zarad tujcev. — Č. g. Andrej Marušič, c. kr. profesor na višjej gimnaz ji v Gorici, imenovan je bil tedni častnim kanonikom metropolitanskoga kapilola goriškega. O tem gospodu se je tudi uis ilo v slovenski!« Čabuikin, da postane dež. šolski nadzornik na Kranjskem, kar pa ni res, ker od dobro podučenih smo čitali pač bolj ve-jetno vest, da postane gosp. prof. France Šuklj« kranjski šolski nadzornik. — V Soči so njeli te dni poleg Ritterjeve papirnice v Podgorji 1 meter dolgo 12 kilogr. težko postrv. — V nedeljo je bil občni zbor lahonekega polit čnega društva »Unione« v Goric1. Mladi »dohtar« Venutti pe je močno zadiral, občinstva je bilo še precej; za predsednika je bil Izvoljen odvetnik dr. Vercegnassi, tiha voda. za podpredsednika pa kričač Venutti. V odbor so izvoljeni tudi 4 posestniki z Furli skega, ki so nam porok, da ne bodo j več kalili vode. Zanimivo je to, da je mestni zbor društvu »Unione« dovolil svojo lastno dvorano za zborovanje. Kaj pa. ko bi društvo »Sloga« prašalo tudi za omenjeno dvorano?
Novo vllenlco no 24. t. m. našli blizo Železnične postaje Ležeče, udje nem-ftkega alpinskega društva v Trsta to velenico v kratkem preiščejo. Kakor se vidi, je ves Kras le ena vilenica in torej mani v svojem notranjem Bog zna koliko naravnih čud.
Ik PoaloJIne nam pišejo, da je k ljubu najuoĆnejim uporom znanega vodje notranjskih nemškutarjev, dr. Deu-a, pri zadnjih volitvah zmogla narodna večina. M j novimi svetovalci je sicer par tikib, ki so uže tudi z Deu-om koketirali, p-i v zadnjem času vendar se prepričali, da je za Postojino boljše pametno narodno delovanje, nego »> levovanje«. Tržaška • progla« pa, katero je D.mj nastavil Postojin-čanom, ni storila svoje dolžnosti. Ti gospodje so hoteli Postojinčanom celo jamo vzeti, izmisl il so bili nek monopol, po katerem bi postali oni pravi pravcati gospodarji Postojine, kar pa bi bilo zelo žalostno za središče Notranjcev. Hvala torej vrlim borilcem za narodno stvar, da so saslepele učili in zaspane budili, da se je tako odstranila, Če Bog da za vedno, velika nevarnost v narodnem in gospodarskem obzira.
Grdko 5»°1„ »omoJIIo 1. 4. decembra se bode zadelo oddajati to posojilo za 110 milijonov frankov tudi tukaj v Trstu in sicer pri podružnici kreditnega zavoda. To posojilo se kale jako ugodno, ker vsled zdaj še za kupce ugodnega kurza nosi najmanj lstnih 7 po sto.
Cena odiiaje za vsako obligacijo nominalne vrednosti 500 frankov z obresti od 1. januvarja je 346 i pol frankov, kateri se bodo vplačevali tako le: frankov 22 pri podpisu, fr. 75 pri razdelitvi; od 10. do 15. decembra, fr. 100 15. januvarja 1885, fr. 46-50 16. marcja!885; skupaj fr. 346*50, katero svoto morejo kupovalci tudi precej plačati pri razdelovanji, v katerem »lučaju se jim zniža c*na obligacije na fr. 345. Pri tej priliki je dobro omeniti tudi kaj o gospodarskih razmerah grškega kraljestva. Število prebivalcev Grškega narašča hitro in šteje Grška denes uže čez 2 milijona prebivalcev, ti so uži vzeli l lizo al, vseh obliuac j Grškega posojila. Grške železnice tudi lepo napredujejo, zdaj ima ta država železnic v dolžini uže 1000 kilometrov in Tesalska žele/.uica zdaj nese uže 10.000 frankov na kilometer, dobiček ta, katerega j" d ose daj oosegla le malokatera železnica Europe.
Grška trgovina raste od leta do leta in je znašala leta :
18."8 drahem ali frankov f. 72.96G.69G
1859	» » f. 77,850,504
1860	• » » f. 8^,118.126 1883 » » »> f. 240,0J0.00U
Carina je državi dala leta: 1860 drahem 4 942.867 1*61 . 4 481.209 1879 » lo,820.00i' 18-3 » 23 7u0.<«03 1884 (iosedaj 23,500 000
In posojilo se ima ravno nazaj plačevati iz ci-rinskih dohodkov, kateri pašo uže zdaj viši, nego je drŽavi treba za plaćanje obresti vsega državnega oolga. Ker je torej jamstvo dobro it: so tudi obresti zadosti visoke, je skoro gotovo, da se bodo kapitalisti zi to posojilo jako j zanimali, posebno pa tukaj v Trstu, kder ,so Grške razmere dobro poznane.
PmiiIIi« In iapnlhn mm
vaSkem, g. TomaSik- i, kateri je sioŽil občeslovanpko pesem *Rtj Slovani« so te dni v Pragi, kamor se je bil poda), na obisk, napravili velike ovacije. Zato velik hrup v Izraelu. Ne vemo v kakej zvezi s tem jr» pomirljiv govor dra. Riegerja v češkem klubu, v katerem pripušča Slovake popolnoma svorj csodi. — Politika je uže taka!
Vremensko prorokovanje za mesec
december. Mattiieu <1« U Drom* prorokuje tako le vreme: Hud mraz 1. in ▼ se-▼ernej in s?einjej Evropi. — Suho vreme v deželah ob sredozemskem, jadranskem morj). — Hul mraz ob tipu, ki se začne 3. in konča 9. Sneg v raznih severnih deželah. Vreme manj m-zlo ob sredozem-■kem in jadranskem morji. — Razni in močni vet'-ovi na atlantl&kem oceanu. — Sredozemsko in jadransko mcrje zelo razburjeno. Veliki viharji na vshodnjem delu Črnega morja.— Enako vreme 1 u 11 v zadnjem krajcu, ki se začne 9. in konča 17.
—	Premenljivi vetrovi 10. 11. in 15. In 16. na sredozemskem in jadranskem morji.
—	Velike snega na planinah, v Avstriji, Ruaij1, na Rumunskem in v turških severnih deželah. — Mrzlo, pa tudi deževno in Rmžno vreme o mlaji, H te začne 17. in konča 35. — Od 25. do 31. gorko vreme. Spremenljivo vreme v severnej in srednjej Evropi. — Sploh bo ti mesec zelo mrzel ▼ s-vernej in precej mrzel t srednj-j in julnej Evropi. Vreme bo zdravju malo ugodno zarad naglih prememb.
Nesrečna občina j* Nyirtnezo v spod-njej aibenzerskei županiji na Oger^kem. V začetku meseca septembra ji imela še 115 otrok pod 10 l<t, 30. novembra pa le fie 24. vseh druzih 91 je pomorila grozna morilka difleritika.
Nesreča. Parnik »Duranuo« je 28. noveintira blizu otoka Wiuhit trčil z neko Liverprol^ko ladjo ter se potopil; dvajset mornariev je »toi ilo.
Za železnico čez Turo planine
prosili ohćini Gostimske Toplice in Bela na Koroškem ter dotično prošnjo vložili pri prvose iniŠt' ii gosnoske in tudi poslanske zborni« a. Namenjena železnica naj bi se na prat j a 0d postaje fachwarzacb na Oizelnej Železnici do B le na Koroškem ter se zvezala t Rulolfovo železnieo. TroS-ki sn proračunjeni na 20 milijonov pold. Dotična deputccija je bila tudi pri gospodu Cediku, ki je pripoznal važnost in izvršljivost te železnice,
Vinski pridelek v Dalmaciji letos ni KI tako bogat, letina je bila srednja, v nekaterih krajih prav dobra, v drugih pa prav slabi. Ali vinska cena je izredno
visoka, ker je zelo veliko kupcev, posebno s Francoskega iu iz Hamburga; vsled tega je skupilo višje, nego bi sicer bilo, ako Id letina nila prav dobra, Ni otokih L'zina, Vis, Brač in v spletskem okraji se je prodalo uže dve tretjini vsega pridelka.
Naše ure kaieio do zdaj naj ve? dvanajst. O tem se prej ali slej zgodi ta proim-mba, da bodo kazale do 24, kakor je uže na Italijanskem starodavna, še danes ne opuščena navada, tako utrjenu, da se ta navada rabi celo v javnih uradih in relo pri telegrafskih poslanicah v zunanje države, k ljubu temu, da razdeljenja tega Časa ne poznajo drugi narodi in da je v nasprotji z telegrafično mejnarodno pogodbo. Kdor je bral stare italijanske kla-Kike, temu je dobro znano, kako pravi Italijani računijo čas; in oni imajo o tem prav, ker dan ima 24 ur, zakaj ga tedaj delimo v dve polovici 12 in 12, da bi uže dan in noč vedno enaka bili, potem bi se to dalo še opravičiti, a ker temu ni tako, zato je pač najboljše, da se dan razdeli v 24 ur, ker petem ne bo treba pristavljati: dopoludne, ali popoludne in odpravljenih bo veliko pomot i sitnosti. Vsled tega je tudi prva zvezdama na svetu, erfnvi?ka. sklenola, da od 1. janu-variji 1885 ne l o več računila 12, ampak 24 ur, začenši od polunoči. — Promenile so ^e naše vage in mere večkrat; protne-nila se je tudi vrednost denarja, zakaj ne bi se tudi promenile časovne dobe, ki so sicer v ljudstvu najbolj vkoreninjene, naj-starŠe. pa vendar ne še najboljše? Dolu o ne bode. da dobomo za din 24 ur, če se kaka decimalna sistema ne uve'e.
Borano porodilo.
Bor.«a dobro napreduje, kurzl skoro vsih papirjev so post >li viši, tendenc« borse je za še više kurze, posebno državnih papirjev, kar je znamenje, da finančni svet upa na stalnost sedanjega evropskega položaja.
Dunajska Borna
dne 2. decembra
Enotni drž. dole v bankovcih 81 gld 9 > k'.
Enotni drž. tiolg v srebru	82 • 85 »
Zlata renti......104 » 45 .
5*/t avst. renta ....	97 • 20 •
Delnice narodne banke . .	872 • — »
Kreditne delnice ....	305 • 40 •
London 10 lir sterlin . .	123 • — .
Napoleon..............9 • 74 »»
G. kr. cekini............5 • 77 •
100 državnih mark ...	6) • 10 •
ppvni delalskega podpornega druStva
x ^ v uj. prjrede v nedeljo 7. t. m. v gostilni k »Sionu* trg Dogana št. 2. svoj
prvi pevslci večer
vstopnina prosta. Začetek ob 7 uri. Vabijo se k temu večeru vsi prijatelji petja.
Izšel je
dodatek keledurju in kažipotu po Trstu za leto 1884. in se mor« dohiti v tiskarni IDoleno v Trstu. Ona dodatku je 30 soldov, s poštnino vred 35soIdov. Ako pa kedo želi kupiti tudi kažipot; katerih ima tiskarna še oko o 100, dobi oba dela za 55 soldov s poštnino vrel. — Tisti, kateri so si naročili oba dela koledarji in kažipota, dohod o drugi del te dni po poŠt'. Ako bi kak naročnik ne prejel knjige, naj jo reklamira. Mnogo naročnikov pa ni poslalo poštnine, torej so prrfioni, da to pri priliki storž, poštnina znaša 5 soldov.
Dodatek koledarju in kažipotu ga leto 1884. obsega: 1. Obrtnijsko postavo; 2. O pridelovanju Šparglja, navod za kmetovalce s.} slik imi; 3. Životopis pesnika Franceta Gegnarja; 4. cRaspotje«, novelica iz Tržaškega živenja, spisala gospica Marija Antonija; 5. Smešnice; 6. Iskrice. Vsega skupaj 66 strani v velikej ostnerk1. Dodana j" zanimivej knjižici tudi dobro zadeta slika Franc- ta Gegnarja. —
Upravnlštvo cerkva av. lamela v Bar
kovljah nroiiaj i lep, okusen, skora) da nov BoSjl ffroli po prav nlsikej cani.
USlSiliMIlIlSISiš,
Ne more se onim. ki na dežsli stanu jejo, dovolj toplo priporočati, nuj vedno hranijo doma eno škatlj co Švicarskih krogljlc lekarja Hramlt-a, da pri
na^lo nastopivših overah (vetrovih, priti sku krvi, bobnih na jetrih in žolču) morejo to gotovo in nobeno bolečino prizadevajoče domaČe zdravilo nabiti. Dobiva se škatljica po 70 kr. v vseli lekarnah.
PIJANSTVO T.idi-
jah oidravi po dr-setUthHj praksi reelno in ve«tno, tudi ne da bi dotični prej v. del, z jamstvom T H. K0NETZKV, Berlin, Brnnnenatraaae 53, izumitelj radikalnega zdravljenja In specijalist ti trpeČu za pijanstvom. Uradno poverjena lahvalna pismu, ki potrjuj"jo upliv tega nedosegljivega sredstvu nasproti sredstvom raznih ponarejale«v, zastonj.
Dražba.
1UOO komadov ženskih velikih rut, v nsjkra-■nejih, živih barvah; in aicer: rudeSi beli, lillcini, rujavi, modri, škotaki. ■in, turški in karirani, pjpit iz najeistej^p berolingke voln« za kar te jamri, e* radi ra»pu<ititve trgovine, po tako nizkej ceni, kakor do sedaj še nikoli, prodajajo in sicer komad po
% 1 for. 20 nov. £
Kedor si želi lopo in dobro fino in vnllko suknjo z i ceno kupiti, naj se požuri z naro-čltvijo, ker je prej sirova volna prej* dvakrat toliko veljala, kakor tedaj c«la izdelana velika ruta. Na razpolaganje j« Se «50 komidov.
Potni plaiđovl Vid ki. debeli, •tekani, iz teškega In najboljega sukna, e'e-gantnih angleikih morih kakor: rujavi, sivi itd. s težkimi in debelimi franžami, ti pledi se morejo rabiti koi oblačilo, odeje za na pot. odeje za nosteljo, Savli za gospe in c»lo po V0 letnej rabi more se iz jednega napraviti dve elegantni garderobi, s katerima se prištedijo troškovi fa vrhnje suknje, auknje za dež, pa-let6te. I. vrste le gold. 5*50, II vrste le gold. I 50 komad. Nadalje 370 komadov
Ch^vlot niofional robo za obleko za gospodo jesenska in zimska sezonu iz tkane volne, v vseh najnovejših in modernih barvah gladko pisan«, najboljše vrste, sivo, rujava, modra, olivi.o-zeleua in črna, cela obleka za vsacega, suknja, hla<5e in telovnik le gld. 6*50
Uzori se ne po-iljajo. Za pristnost vsacega komada te vrste jamčim, in komur se ne dopada. dobi koj denar nuiaj. — V provincijo pošiljam proti povzetji. Nasiov: Rahinovics, Schafwollwaren Agentur, Wia». 11., Sohlffamtagatte 20.
ftSZ5Z5ZS2SZSZ5ZSZS2S2ISZSZSZSZ525ZSZSZ.|
3 Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
prlskrbuje flužbe «vake vrsti u Austriji i inozemstvu. Kupnje i prodava kuč^, no najufciodn jiuii pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. » 25252515252525 2525IZ525E5Z525 E5Z5Z52I •
^edjunarodna linija
s >
<
H
'Ji
X
H
Iz Trsta y Novi-Jort
Veliki prvorazredni parniki te linije voz jo redno v Novl-Jork in vsprerm'jo blago in poootnike po najnižjih cenah in z najboljšo p .strežbo.	2—2
V NOVl-JORk. Odhod izTBSTA.
Parnik «8Hrrey», 34OO ton, v 12. dan dec. Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld Zaradi vožnje blaga obrne naj se na
Emiilano d' Ant. Poglayen,
generalnega agenta.
Tržno porodilo
Kava vgaki dan dražt, in vse kaže. da p o j d p j o cene Se vjše Sladkor kaž-* *opet JmljSe. cene pa po dene«: fte nespremenjene. Olje i-kano in vedno draže. Petrolje je poskočilo te dni uže na f 10»75 iu denes terjajo imetniki uže nad f. 11.—, ker je tender ra 7a š« vito repo.
Domači pridelki F i Zid yre še precej od rok, maslo slabše. — Vse drugo bi igo brez posebne spremembe.
Spričevalo.
Podpisani potrjujo s tim, da so po natinčnej preiskavi našli, da je cigaretni papir ,, LE H0UBL0N" iz francoske tovarne za cigaretni papir gospodov Ca\irley & llonr.v v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju Škodljivih snovij.
Dunaj, v dan 24. maja 1884. Dr. J. J. Pohl, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tebnifinej v|«okej šoli. Dr. E< Ludwig, c. kr. red. prof. medic, ki^ui'je na Dunajskem vseučilišči.
Dr. E. Lipmann, izred. prof. kemije
na Dunajskem vseučibSči. (Pristnost teh podpisov potrdil je dr. 4.. II o ni a it 11 c. kr. notar na D11-naji. Ztfornje spričevalo j" potrjeno in podpisano od c. kr. ministarstva vnanjih zadev in francoskega poslaništva na Dunaj i v 28. dan maj 1188'*.)
mmmammmmmmmmmm
Tovarna v Požunu
C. k. priy. tovarna
L Tfitto k C.
DUNAJ.
______V Tritu Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek, za gospode in tipalnih Nukcnj, obleke za dečke In majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v naj^legantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velik« elegance, solidnnpa dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka j« po najnovejši modi uprav zn to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, nkoravno fine in izven red no fine vrste, vedno v vseh velikostih na ruznolaganje. po čudno nizkej 18—a4 stalnej tovariški oenl
Filiala pri
It!
v TRSTU Corso št. 709 2.
Tovarna v Prosnicah
Nič već kašlja
Prsni čaj
napravljen po lekartiiČarju
G.B. RO VIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovra-len, kakor to spričnjejo mnoga naročila, apričevula in zahvale, ki dohajajo o.t vi.eh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin !■ čilti kri, ima dober okus in velja en ravoj za m đnl 60 n.
Omenjana lekarna iideiuje tudi pile za prestenje života in proti !»»«• dronu iz soka neke posebne rastline, katerih uap<-.h je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in ■« lehko uživajo o vsuknm času brci obzira na dijeto. 13na Akntlja velja 30 nold.
P 1 a š t e r in tudi tinktura
Kroti kurjim očesom in de-e 1 e j koži - cena 3 plnštrov za kurja očesa SO noldov. — Ena ateklenica tinkture 40 soldov
Edina zaloga v Trstu v lekarni H. o v 1 m , v Gorici v lekarnah Cristofoletti in Pontoni i v Aj >ovSČini v lekarni O u g 1 i e 1 m o.	7-U
V tpj lebmi govori se tudi slovenski. 00000000000000000000
Naslednja navedeno pe-
________ rilo xa gospode in gospe
in manufakturni izdelki najfinejša, najboljše in najtežje vrste prodajejo se po izvi rniii fa briških cenaii skoro zastonj, in v dokaz najstrožje aolidnosti se vzprrjm- vsak predmet, ki ne ugaja, nazaj, tedaj je vsako naročilo brez škod«'.
Srajce za gospe ilfffi^Tvle^
vezene vlofka, Istinita u rtcljnu vetba, konud jh> frtd. l'oO, tucat gld. 10-50. Ravno ini iz pravega Scnrotlo-veff* chilfona v na.lele(rantnej81 1/vrBitvi Iu boyato ve zeno, komad po gld. ftf0, tncat po pl;. 20.
Nočni telovniki za gospć lil vdr03,^
In p° vsi dolclni a pr«Timl Mvloarskirnt vSI lini vlo«-kaml, zel6 nleg.ntno onroinljeul, krasota va vsako damo, komad po gld. 1-60, tucat po irld. 111 F.0. Isti Is najfluijiejfa, telikeja liai)beiiti\, Jako dolgi, po v,-i dol-lini vSiti, komad po gld. 1'60, tucat gld. 18.
Spodnje jope za gospe iz .gKf'
«iuna, obsite okoli g plis 6 in r. bci tor pristno barvano volno, po gld. 2-80, okrafene s lain totn in atls-s m, odvile flno, po gld. 3-80, i« trlkfga zapetljuveg.i liarhenta, n Jttnej« okraBe . po klil. 1-liO.
Možkekofilllip l' lia'flncjeKa angleSketra chif-f()n 8vftt()rnim prdi, v TK.ljur.nel 8irj vi «a vratom, komad p.> gld, 1-50 ducat po gld. Ifl-50 1ste i a najtinejega, p avega SehroJl-cTuffon-a, najfinije delo a la Franee Itonmd po k\A. 170 in po 2 gld. 3, ducat po gld. 18-80 in po »rld. 8i'50.
Platnene riuhe dobi,,B". te*kega, «snju
,	v ijmiic j dnae ga platna, l>r«z Sive,
kompletno, za največje postolje, Široke, »o gld. 1-35 tucat gld. 16.
Platno za domačo rabo ^K,0nLjtbJ?i
lzitclek za hifino rabo 5|l Hirokl gld. 7.50, «roko gld. 6.50 komad. Cena prelivu rapid io r 'HO, v kratkem b i platno dvakrat toliko gt.il -, radi tega priporoCa se aloh.Tnmnu, da se koj nar.>Ci.
Mi/ne Grurnitiire * vlitimi risarkami cv tiic,
,V4Ut gaiHHure sestoieBe it 19 i brusov in Jednega pregrinjala, le gld. 3-88. Isti prav fino francoski izd lani. jako fini z franžami /a 12 oseb, garnitura gld. a,45. Mižim gnrnit iro Iz najfinijega damasM, •/ rlsari-jHini cvetlic, sast joBe l/. veiikcg.i progrlnjala za 18 oseb, in Iz 18 t'iftno ne ijemnjoCib velikih brus >v, jak i fino Izdelani, jedna garnitura tfl. frgO.
ItofolP lll'ifi.1^0 zarobljene, vsak komad po-«»»»1,111, ui IN,nt, aebeJ veKml> 7 M|degl j b'oi._
(turami, z dolgimi franžami, fino uil;vir«tno, izvanredno I-po, ducat po gld. 3-75.
Svilnate žepne rute te!t1k01 lion8,ke BVl',°
, .	1	v v.ioh burv-.li, v.mk
kttinad r.zna barvi, ducat gl>l. 8-50,
Svilnate finiš nogavice
stne, rudeSe modre vijole ste, roza, rujuvo Ud., Bez kolena 3 pare gld. Hfi.
Garniture franeos. pregrinjal j^u
dveh j iko finih posteljnih od«j in jednega ntmiznega pregrinjala s kiticami iz barfuna, mcfianobajne, jak > krasn > izdelane iu stane garnitura, to je, trije k< inadl gld. 7.ri0.
Naročila proti vpoSiijatvi zneska naprej ali pa proii povzetji vpošiljajo se pod i a-slovoin
V/asehe- und Manu'acUir-V'arcnhaus
RABINOVICS
Dunaj, Leopoldovo, Sch ffamtsgassB 20.
I.*«t»ik, drnfitvo .KDINOST« — ifdiitalj In odgovorni urednik VIKTOK DOLENC
Nov* tiRKariik V. DOLENC * i